Eureka 02012R0260-20240408 Definitions Sign in

02012R0260 — SL — 08.04.2024 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 260/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. marca 2012

o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 094 30.3.2012, str. 22)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) št. 248/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 26. februarja 2014

  L 84

1

20.3.2014

►M2

UREDBA (EU) 2024/886 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 13. marca 2024

  L 886

1

19.3.2024


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 213, 10.8.2012, str.  16 (260/2012)

►C2

Popravek, UL L 261, 3.10.2013, str.  30 (260/2012)




▼B

UREDBA (EU) št. 260/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. marca 2012

o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  
Ta uredba določa pravila za transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami v eurih znotraj Unije, pri katerih se ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata znotraj Unije oziroma pri katerih se edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahaja znotraj Unije.
2.  

Ta uredba se ne uporablja za:

(a) 

plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev in znotraj njih, vključno z njihovimi zastopniki ali podružnicami, za njihov lastni račun;

(b) 

plačilne transakcije, ki se obdelujejo in poravnavajo s sistemi za plačila velikih vrednosti, ne pa plačilne transakcije z direktnimi bremenitvami, pri katerih plačnik ni izrecno zahteval, da se izvršijo preko sistema za plačila velikih vrednosti;

(c) 

plačilne transakcije, izvedene preko plačilnih kartic ali podobnih naprav, vključno z dvigi gotovine, razen če se plačilna kartica ali podobna naprava uporabi samo za generiranje informacij, ki so potrebne, da se neposredno izvrši kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega BBAN ali IBAN;

(d) 

plačilne transakcije, izvedene z uporabo telekomunikacijskih, digitalnih ali IT naprav, katerih posledica ni kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN;

(e) 

denarna nakazila, kot je določeno v členu 4(13) Direktive 2007/64/ES;

(f) 

plačilne transakcije, pri katerih gre za prenos elektronskega denarja, kot določeno v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( 1 ), razen če je posledica takšnih transakcij kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN.

3.  
V primeru, ko plačilne sheme temeljijo na plačilnih transakcijah s kreditnimi prenosi ali direktnimi bremenitvami, imajo pa dodatne izbirne značilnosti ali storitve, se ta uredba uporablja samo za navedene temeljne kreditne prenose ali direktne bremenitve.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„kreditni prenos“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;

▼M2

1a. 

„takojšnji kreditni prenos“ pomeni kreditni prenos, ki se izvrši takoj, 24 ur na dan in na kateri koli koledarski dan;

1b. 

„kanal za odreditev plačil“ pomeni katero koli metodo, napravo ali postopek, s katerim lahko plačniki svojemu ponudniku plačilnih storitev predložijo plačilne naloge za kreditni prenos, vključno s spletnim bančništvom, aplikacijo za mobilno bančništvo, bankomatom ali na kakršen koli drug način v prostorih ponudnika plačilnih storitev;

1c. 

„ponudnik storitev odreditve plačil“ pomeni ponudnika storitev odreditve plačil, kakor je opredeljen v členu 4, točka 18, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

1d. 

„ime prejemnika plačila“ v primeru fizične osebe pomeni ime in priimek, v primeru pravne osebe pa trgovsko ali pravno ime;

1e. 

„ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi“ pomeni zamrznitev sredstev izrečeno osebi, organu ali subjektu ali prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev ali gospodarskih virov osebi, organu ali subjektu na razpolago ali v njegovo korist na podlagi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU;

1f. 

„identifikator pravnih subjektov“ ali „LEI“ pomeni edinstveno alfanumerično referenčno oznako, ki temelji na standardu ISO 17442 in je dodeljena pravnemu subjektu;

▼B

2. 

„direktna bremenitev“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v breme plačilnega računa plačnika, pri čemer je plačilna transakcija odrejena s strani prejemnika plačila na podlagi plačnikove privolitve;

3. 

„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa ali, če plačilni račun plačnika ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog za prenos na plačilni račun prejemnika plačila;

4. 

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

▼M2

5. 

„plačilni račun“ pomeni plačilni račun, kakor je opredeljen v členu 4, točka 12, Direktive (EU) 2015/2366

▼B

6. 

„plačilni sistem“ pomeni sistem za prenos sredstev v okviru formalnih in standardiziranih dogovorov ter skupnih pravil za obdelavo, obračun ali poravnavo plačilnih transakcij;

7. 

„plačilna shema“ pomeni enotno zbirko pravil, praks in standardov in/ali izvedbenih smernic, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev za izvrševanje plačilnih transakcij v Uniji in med državami članicami, ki je ločena od kakršne koli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno izvedbo;

8. 

„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki spada v katero koli od kategorij iz člena 1(1) Direktive 2007/64/ES ter fizične in pravne osebe iz člena 26 Direktive 2007/64/ES, ne vključuje pa organov iz člena 2 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 3 ), ki jim je bila odobrena opustitev na podlagi člena 2(3) Direktive 2007/64/ES;

9. 

„uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila;

10. 

„plačilna transakcija“ pomeni dejanje prenosa sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila med plačilnimi računi v Uniji, in ki je neodvisno od obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila, na katerih temelji;

11. 

„plačilni nalog“ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije;

12. 

„pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino, plačano med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in ponudnikom plačilnih storitev prejemnika plačila za transakcijo z direktno bremenitvijo;

13. 

„večstranska pristojbina za izmenjavo“ pomeni večstransko pristojbino za izmenjavo, ki je predmet dogovora med več kot dvema ponudnikoma plačilnih storitev;

14. 

„BBAN“ pomeni identifikacijsko številko plačilnega računa, ki nedvoumno določa posamezni plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev v državi članici in ki jo je možno uporabiti le za nacionalne plačilne transakcije, medtem ko se za čezmejne plačilne transakcije za isti plačilni račun uporablja IBAN;

15. 

„IBAN“ pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa, ki nedvoumno določa posamezni plačilni račun v državi članici, katerega sestavine je določila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

16. 

„BIC“ pomeni poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, katere sestavine določa ISO;

17. 

„standard ISO 20022 XML“ pomeni standard za razvoj elektronskih finančnih sporočil, kot ga je določila ISO, in ki vsebuje fizično predstavitev plačilnih transakcij v XML obliki, v skladu s poslovnimi pravili in smernicami izvajanja shem po celi Uniji za plačilne transakcije, ki jih zajema ta uredba;

18. 

„sistemi za plačila velikih vrednosti“ pomenijo plačilne sisteme, katerih glavni namen je obdelava, kliring ali poravnava posamičnih plačilnih transakcij, ki imajo visoko prioriteto, so nujni in večinoma velikih vrednosti;

19. 

„datum poravnave“ pomeni datum, na katerega se poravnajo obveznosti glede prenosa sredstev med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila;

20. 

„zbiranje“ pomeni del transakcije z direktno bremenitvijo, ki se začne z njeno sprožitvijo s strani prejemnika plačila do njenega konca preko običajne bremenitve plačnikovega plačilnega računa;

21. 

„pooblastilo“ pomeni izraz soglasja in odobritve, ki jo da plačnik prejemniku plačila in (neposredno ali posredno preko prejemnika plačila) ponudniku plačilnih storitev plačnika, da lahko prejemnik plačila sproži zbiranje za bremenitev plačnikovega navedenega plačilnega računa ter da omogoči plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev, da izpolni takšna navodila;

▼M2

22. 

„sistem za plačila malih vrednosti“ pomeni plačilni sistem, katerega glavni namen je obdelava, obračun ali poravnava kreditnih prenosov ali direktnih bremenitev, ki so predvsem malih vrednosti, in ki ni sistem za plačila velikih vrednosti;

▼B

23. 

„mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki je ob sklenitvi pogodbe o plačilni storitvi podjetje, kot je opredeljeno v členu 1 in členu 2(1) ter (3) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 4 );

24. 

„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki v pogodbah o plačilnih storitvah izvršuje namene, ki niso trgovinski, poslovni ali poklicni;

25. 

„R-transankcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki je ponudnik plačilnih storitev ne more ustrezno izvesti ali ima za posledico izjemno obdelavo, med drugim zaradi pomanjkanja sredstev, preklica, napačnega zneska ali napačnega datuma, pomanjkanja pooblastila ali napačnega ali zaprtega računa;

26. 

„čezmejna plačilna transakcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki jo sproži plačnik ali prejemnik plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v različnih državah članicah;

27. 

„nacionalna plačilna transakcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki jo sproži plačnik ali prejemnik plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v isti državi članici;

28. 

„referenčna stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, v imenu katere plačnik izvrši plačilo ali prejemnik plačila prejme plačilo.

Člen 3

Dostopnost

1.  
Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, dostopen za nacionalne kreditne prenose v okviru plačilne sheme bo dostopen v skladu s pravili vseevropske plačilne sheme za kreditne prenose, sprožene s strani plačnika preko ponudnika plačilnih storitev iz katere koli države članice.
2.  
Ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je dostopen za nacionalne direktne bremenitve v okviru plačilne sheme, bo dostopen v skladu s pravili vseevropske plačilne sheme za direktne bremenitve, sprožene s strani prejemnika plačila preko ponudnika plačilnih storitev iz katere koli države članice.
3.  
Odstavek 2 se uporablja samo za direktne bremenitve, ki so potrošnikom kot plačnikom na voljo v okviru plačilne sheme.

Člen 4

Interoperabilnost

1.  

Plačilne sheme, ki jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev za namen izvajanja kreditnih prenosov ali direktnih bremenitev, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) 

njihova pravila so enaka za nacionalne in čezmejne transakcije s kreditnim prenosom v Uniji in podobno za nacionalne in čezmejne transakcije z direktno bremenitvijo znotraj Unije, in

(b) 

udeleženci v plačilni shemi predstavljajo večino ponudnikov plačilnih storitev znotraj večine držav članic, in predstavljajo večino ponudnikov plačilnih storitev v Uniji, ob upoštevanju samo ponudnikov plačilnih storitev, ki opravljajo kreditne prenose oziroma direktne bremenitve.

Za namene točke (b) prvega pododstavka, v kateri niti plačnik niti prejemnik plačila nista potrošnika, se upoštevajo samo države članice, v katerih ponudniki plačilnih storitev ponujajo in opravljajo takšne storitve.

2.  
Upravitelj ali v primeru, da ni uradnega upravitelja, sodelujoči v sistemu za plačila na drobno znotraj Unije zagotovijo, da je njihov plačilni sistem tehnično interoperabilen z drugimi sistemi za plačila na drobno znotraj Unije s pomočjo uporabe standardov, razvitih s strani mednarodnih ali evropskih organov za standardizacijo. Poleg tega ne sprejmejo poslovnih pravil, ki omejujejo interoperabilnost z drugimi sistemi za plačila na drobno znotraj Unije. Plačilni sistemi, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev ( 5 ), morajo zagotoviti samo tehnično interoperabilnost z drugimi plačilnimi sistemi, vzpostavljenimi z isto direktivo.
3.  
Obdelave kreditnih prenosov in direktnih bremenitev ne smejo omejevati tehnične ovire.
4.  
Lastnik plačilne sheme ali v primeru, da ni uradnega lastnika plačilne sheme, vodilni sodelujoči v novo vstopajoči plačilni shemi za plačila na drobno, v kateri sodelujejo udeleženci iz vsaj osmih držav članic, lahko zaprosi pristojne organe v državi članici, v kateri se nahaja lastnik ali vodilni sodelujoči plačilne sheme, za začasno izvzetje od pogojev iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1. Ti pristojni organi lahko po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi v drugih državah članicah, v katerih ima nova shema sodelujoče, Komisijo in ECB odobrijo takšno izvzetje za največ tri leta. Ti pristojni organi svojo odločitev utemeljijo s potencialom, ki ga ima nova plačilna shema, da se razvije v polno delujočo vseevropsko plačilno shemo in z njenim prispevkom k izboljšanju konkurence ali k spodbujanju inovacij.
5.  
Z izjemo plačilnih storitev, ki jim koristi opustitev iz člena 16(4), se ta člen začne izvajati do 1. februarja 2014.

Člen 5

Zahteve za transakcije s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo

1.  

Ponudniki plačilnih storitev izvedejo transakcije s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) 

uporabiti morajo identifikacijo plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge za identifikacijo plačilnih računov, ne glede na to, kje se nahaja zadevni ponudnik plačilnih storitev;

(b) 

morajo uporabiti sporočila v obliki, določeni v točki 1(b) Priloge, kadar posredujejo plačilne transakcije drugemu ponudniku plačilnih storitev ali preko sistema za plačila na drobno;

(c) 

morajo zagotoviti, da uporabnik plačilnih storitev uporablja identifikacijo plačilnega računa, ki je določena v točki 1(a) Priloge za identifikacijo plačilnih računov, ne glede na to, ali se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot tudi prejemnika plačila ali edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahajajo v isti državi članici ali v različnih državah članicah;

(d) 

morajo zagotoviti, da se uporabi oblika sporočila, ki je določena v točki 1(b) Priloge, kadar uporabnik plačilnih storitev, ki ni potrošnik ali mikropodjetje, sproži ali sprejme posamezne kreditne prenose ali posamezne direktne bremenitve, ki niso posredovane posamezno, temveč so združene za pošiljanje.

Brez poseganja v točko (b) prvega pododstavka ponudniki plačilnih storitev na posebno zahtevo uporabnika plačilnih storitev uporabijo oblike sporočila iz točke 1(b) Priloge v zvezi s tem uporabnikom plačilnih storitev.

2.  

Ponudniki plačilnih storitev izvršujejo kreditne prenose v skladu z naslednjimi zahtevami, za katere veljajo vse obveznosti, ki jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje Direktive 95/46/ES:

▼C2

(a) 

ponudnik plačilnih storitev plačnika mora zagotoviti, da plačnik posreduje podatke iz točke 2(a) Priloge;

(b) 

ponudnik plačilnih storitev plačnika mora posredovati podatke iz točke 2(b) Priloge ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila;

▼B

(c) 

ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora posredovati ali dati na voljo prejemniku plačila podatke iz točke 2(d) Priloge.

3.  

Ponudniki plačilnih storitev izvršujejo direktne bremenitve v skladu z naslednjimi zahtevami, za katere veljajo vse obveznosti, ki jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje Direktive 95/46/ES:

(a) 

ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora zagotoviti, da:

(i) 

prejemnik plačila posreduje podatke iz točke 3(a) Priloge ob prvi direktni bremenitvi in ob enkratni direktni bremenitvi ter z vsako naslednjo plačilno transakcijo;

(ii) 

plačnik da soglasje prejemniku plačila in ponudniku plačilnih storitev plačnika (neposredno ali posredno preko prejemnika plačila), pooblastila, skupaj z zadnjimi spremembami ali preklicem, shrani prejemnik plačila ali tretja stranka v imenu prejemnika plačila in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila obvesti prejemnika plačila o tej obveznosti v skladu s členoma 41 in 42 Direktive 2007/64/ES;

(b) 

ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora posredovati podatke iz točke 3(b) Priloge ponudniku plačilnih storitev plačnika;

(c) 

ponudnik plačilnih storitev plačnika mora posredovati ali dati na voljo plačniku podatke iz točke 3(c) Priloge.

(d) 

plačnik mora imeti pravico dati navodila svojemu ponudniku plačilnih storitev:

(i) 

naj omeji zbiranje direktnih bremenitev na določen znesek ali časovni okvir ali oboje;

(ii) 

kadar pooblastilo v okviru plačilne sheme ne zagotavlja pravice do povračila, naj pred bremenitvijo njihovega plačilnega računa preveri vsako transakcijo z direktno bremenitvijo in naj preveri, ali je znesek in časovni okvir predložene transakcije z direktno bremenitvijo enak znesku in časovnemu okviru, dogovorjenem v pooblastilu na podlagi informacij, povezanih s pooblastilom;

(iii) 

naj blokira vse morebitne direktne bremenitve plačnikovega plačilnega računa, ali naj blokira vse direktne bremenitve, ki prihajajo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil, ali naj dovoli direktne bremenitve samo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil.

Če niti plačnik niti prejemnik plačila nista potrošnika, se od ponudnikov plačilnih storitev ne sme zahtevati, da izpolnjujejo točko (d)(i), (ii) ali (iii).

Plačnikov ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika o pravicah iz točke (d) v skladu s členi 41 in 42 Direktive 2007/64/ES.

Ob prvi transakciji z direktno bremenitvijo ali ob enkratni transakciji z direktno bremenitvijo ter z vsako naslednjo transakcijo z direktno bremenitvijo prejemnik plačila pošlje informacije v zvezi s pooblastilom svojemu ponudniku plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila pa takšne informacije v zvezi s pooblastilom posreduje plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev pri vsaki transakciji z direktno bremenitvijo.

4.  
Poleg zahtev iz odstavka 1 prejemnik plačila, ki sprejme kreditni prenos, svojim plačnikom pri zahtevi za kreditni prenos sporoči identifikacijo svojega plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge do 1. februarja 2014 za nacionalne plačilne transakcije in do 1. februarja 2016 za čezmejne plačilne transakcije, ter tudi kodo BIC svojega ponudnika plačilnih storitev, če je to potrebno.
5.  
Pred prvo transakcijo z direktno bremenitvijo plačnik sporoči identifikacijo svojega plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge. Plačnik po potrebi sporoči kodo BIC svojega ponudnika plačilnih storitev do 1. februarja 2014 za nacionalne plačilne transakcije in do 1. februarja 2016 za čezmejne plačilne transakcije.
6.  
Kadar okvirni dogovor med plačnikom in ponudnikom plačilnih storitev plačnika izključuje pravico do povračila, ponudnik plačilnih storitev plačnika brez poseganja v odstavek 3(a)(ii) preveri vsako transakcijo z direktno bremenitvijo, da preveri, ali je znesek predložene direktne bremenitve enak znesku in časovnemu okviru, dogovorjenemu v pooblastilu pred bremenitvijo plačnikovega plačilnega računa, na podlagi informacij, povezanih s pooblastilom.
7.  
Ponudniki plačilnih storitev po 1. februarju 2014 za nacionalne plačilne transakcije in po 1. februarju 2016 za čezmejne plačilne transakcije ne zahtevajo od uporabnikov plačilnih storitev, da navedejo kodo BIC plačnika ali prejemnika plačila.
8.  
Ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ne zaračunajo dodatnih stroškov ali drugih pristojbin za postopek izpisa, ki samodejno proizvede pooblastilo za tiste plačilne transakcije, ki so bile sprožene preko ali s sredstvi plačilne kartice na prodajnem mestu in katerih rezultat je direktna bremenitev.

▼M2

Člen 5a

Transakcije takojšnjih kreditnih prenosov

1.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki svojim uporabnikom plačilnih storitev ponujajo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja kreditnih prenosov, vsem svojim uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov.

Ponudniki plačilnih storitev, kot so navedeni v prvem pododstavku, zagotovijo, da so vsi plačilni računi, ki so dosegljivi za kreditne prenose, dosegljivi tudi za takojšnje kreditne prenose 24 ur na dan in na kateri koli koledarski dan.

2.  
Ponudnik plačilnih storitev, ki se nahaja v državi članici, katere valuta ni euro, z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da je pridobil predhodno dovoljenje svojih pristojnih organov na podlagi njihove ocene njegovega dostopa do likvidnosti v eurih, uporabnikom plačilnih storitev ni dolžen nuditi plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih prek limita za posamezno transakcijo s plačilnih računov, denominiranih v nacionalni valuti te države članice v času, ko sam niti ne pošilja niti ne prejema transakcij netakojšnjih kreditnih prenosov v eurih v zvezi s takimi plačilnimi računi. Ta limit določijo pristojni organi in ni nižji od 25 000  EUR. Pristojni organi lahko na prošnjo ponudnika plačilnih storitev izdajo predhodno dovoljenje za obdobje enega leta. Na prošnjo ponudnika plačilnih storitev lahko to predhodno dovoljenje podaljšajo za nadaljnja obdobja enega leta, potem ko ponovno ocenijo dostop ponudnika plačilnih storitev do likvidnosti v eurih. Pristojni organi o predhodnih dovoljenjih in podaljšanjih, izdanih v skladu s tem odstavkom, vsako leto obvestijo Komisijo.

ECB in katera koli nacionalna centralna banka lahko – kadar ne nastopa kot monetarni organ ali drugi javni organ – omeji ponudbo plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov na obdobje, v katerem ponuja plačilno storitev pošiljanja in prejemanja netakojšnjih kreditnih prenosov.

3.  
Ne glede na člen 78(1), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2015/2366 je čas prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos trenutek, ko ga prejme ponudnik plačilnih storitev plačnika, ne glede na uro ali koledarski dan.

Ne glede na člen 78(2) Direktive (EU) 2015/2366, če se plačnik in ponudnik plačilnih storitev plačnika dogovorita, da se plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos izvrši ob določenem času na določen dan ali v trenutku, ko plačnik da sredstva na voljo ponudniku plačilnih storitev, se za čas prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos, šteje dogovorjeni čas ne glede na uro ali koledarski dan.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka je čas prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos:

(a) 

za neelektronski plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev plačnika vnese informacije o plačilnem nalogu v svoj notranji sistem, kar naj se zgodi čim prej po tem, ko plačnik pri svojem ponudniku plačilnih storitev predloži neelektronski plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos;

(b) 

za posamezni plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos, ki pripada paketu iz odstavka 7 tega člena, kadar pretvorbo tega paketa v posamezne plačilne transakcije izvede ponudnik plačilnih storitev plačnika, trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev plačnika nastalo plačilno transakcijo razpakira; ponudnik plačilnih storitev plačnika začne pretvarjanje paketa takoj po tem, ko ga plačnik predloži svojemu ponudniku plačilnih storitev, in to pretvorbo zaključi čim prej;

(c) 

za plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos s plačilnih računov, ki niso denominirani v eurih, trenutek, ko se znesek plačilne transakcije pretvori v eure; taka pretvorba valute se izvede takoj po tem, ko plačnik pri svojem ponudniku plačilnih storitev predloži plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos.

4.  

Ponudniki plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov poleg zahtev iz člena 5 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) 

zagotovijo, da lahko plačniki predložijo plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos prek vseh istih kanalov za odreditev plačil, prek katerih lahko ti plačniki predložijo plačilni nalog za druge kreditne prenose;

(b) 

ponudnik plačilnih storitev plačnika ne glede na člen 83 Direktive (EU) 2015/2366 takoj po prejemu plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos preveri, ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za obdelavo plačilne transakcije in ali so na voljo potrebna sredstva, rezervira znesek plačilne transakcije na računu plačnika ali ga za ta znesek bremeni ter plačilno transakcijo takoj pošlje ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila;

(c) 

ne glede na člen 83 in člen 87(2) Direktive (EU) 2015/2366 da ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v 10 sekundah po tem, ko prejme plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos ponudnika plačilnih storitev plačnika, znesek plačilne transakcije na voljo na plačilnem računu prejemnika plačila v valuti, v kateri je račun prejemnika plačila denominiran, in ponudniku plačilnih storitev plačnika potrdi zaključek plačilne transakcije;

(d) 

ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ne glede na člen 87(1) Direktive (EU) 2015/2366 zagotovi, da je datum valute knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila isti kot datum, na katerega ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila znesek plačilne transakcije knjiži v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila, ter

(e) 

ponudnik plačilnih storitev plačnika takoj po tem, ko prejme potrdilo o zaključku iz točke (c), ali kadar takega potrdila o zaključku ne prejme v 10 sekundah od prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos, plačnika in po potrebi ponudnika storitev odreditve plačil brezplačno obvesti o tem, ali je bil znesek plačilne transakcije dan na voljo na plačilnem računu prejemnika plačila.

5.  
Ponudnik plačilnih storitev plačnika ne glede na člen 89 Direktive (EU) 2015/2366, kadar od ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila ni prejel sporočila, ki bi potrjevalo, da so bila sredstva dana na voljo na računu prejemnika plačila v 10 sekundah od prejema, na plačilnem računu plačnika takoj vzpostavi tako stanje, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena.
6.  
Ponudnik plačilnih storitev na zahtevo uporabnika plačilnih storitev temu ponudi možnost, da določi limit, ki predstavlja najvišji znesek, ki se lahko pošlje s takojšnjim kreditnim prenosom. Ta limit se lahko določi bodisi na dan bodisi za posamezno transakcijo, po lastni presoji uporabnika plačilnih storitev. Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da lahko uporabniki plačilnih storitev navedeni najvišji znesek spremenijo kadar koli pred oddajo plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos. Kadar plačilni nalog uporabnika plačilnih storitev za takojšnji kreditni prenos presega najvišji znesek, plačnikov ponudnik plačilnih storitev ne izvrši plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos in o tem uradno obvesti uporabnika plačilnih storitev, hkrati pa ga obvesti o tem, kako naj spremeni najvišji znesek.
7.  
Ponudniki plačilnih storitev pri ponujanju plačilne storitve pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov svojim uporabnikom plačilnih storitev ponudijo možnost, da predložijo več plačilnih nalogov v paketu, če jim to možnost nudijo za druge kreditne prenose.

Ponudniki plačilnih storitev ne smejo postaviti omejitev števila plačilnih nalogov, ki se lahko predložijo v paketu takojšnjih kreditnih prenosov, ki so nižje od omejitev, ki jih postavijo v zvezi s paketi drugih kreditnih prenosov.

8.  
Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. januarja 2025, plačilno storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, pa do 9. oktobra 2025.

Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. januarja 2027, plačilno storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, pa do 9. julija 2027.

Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1 tega člena, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka do 9. junija 2028 uporabnikom plačilnih storitev niso dolžni nuditi plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih s plačilnih računov, denominiranih v nacionalni valuti te države članice, v času, ko sami niti ne pošiljajo niti ne prejemajo transakcij netakojšnjih kreditnih prenosov v eurih v zvezi s takimi računi.

Ponudniki plačilnih storitev, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kakor so opredeljene v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366, in se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, ne glede na prvi pododstavek tega odstavka uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. aprila 2027.

Ponudniki plačilnih storitev, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kakor so opredeljene v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366, in se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, ne glede na drugi pododstavek tega odstavka uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. aprila 2027, plačilno storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, pa do 9. julija 2027.

Člen 5b

Nadomestila za kreditne prenose in preverjanje prejemnika plačila

1.  
Nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev obračunava plačnikom in prejemnikom plačila za pošiljanje in prejemanje takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, ne smejo biti višja od nadomestil, ki jih obračunava za pošiljanje in prejemanje drugih ustreznih vrst kreditnih prenosov.
2.  
Storitve iz člena 5c se vsem uporabnikom plačilnih storitev zagotovijo brezplačno.
3.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. januarja 2025.

Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. januarja 2027.

Člen 5c

Preverjanje prejemnika plačila v primeru kreditnih prenosov

1.  

Ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku nudi storitev, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, ki mu namerava plačnik poslati kreditni prenos (v nadaljnjem besedilu: storitev, s katero se zagotovi preverjanje). Ponudnik plačilnih storitev plačnika storitev, s katero se zagotovi preverjanje, opravi takoj potem, ko plačnik posreduje ustrezne informacije o prejemniku plačila, in preden se plačniku ponudi možnost odobritve navedenega kreditnega prenosa. To storitev ponudi ne glede na to, kateri kanal za odreditev plačil plačnik uporablja za predložitev plačilnega naloga za kreditni prenos. Storitev, s katero se zagotovi preverjanje, se opravlja v skladu z naslednjim:

(a) 

kadar je plačnik v plačilni nalog za kreditni prenos vnesel identifikacijo plačilnega računa, določeno v točki (1)(a) Priloge, in ime prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev plačnika opravi storitev preverjanja ujemanja identifikacije plačilnega računa, določene v točki (1)(a) Priloge, in imena prejemnika plačila. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika preveri, ali se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge, in ime prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, ujemata. Če se ne ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika na podlagi informacij, ki jih posreduje ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, o tem obvesti plačnika, hkrati pa ga obvesti, da bi lahko odobritev kreditnega prenosa privedla do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik. Kadar se ime prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge, skoraj ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku sporoči ime prejemnika plačila, povezanega z identifikacijo plačilnega računa, določenega v točki (1)(a) Priloge, ki jo je posredoval plačnik;

(b) 

kadar je prejemnik plačila pravna oseba in ponudnik plačilnih storitev plačnika ponuja kanal za odreditev plačila, ki plačniku omogoča, da predloži plačilni nalog s posredovanjem identifikacije plačilnega računa prejemnika plačila, določene v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, skupaj s podatkovnimi elementi, ki niso ime prejemnika plačila in ki tega nedvoumno identificirajo, kot so davčna številka, evropski enotni identifikator iz člena 16(1), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ali LEI, in če so ti isti podatkovni elementi na voljo v notranjem sistemu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila, ta ponudnik plačilnih storitev na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika preveri, ali se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, in podatkovni element, ki ga je posredoval plačnik, ujemata. Kadar se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, in podatkovni element, ki ga je posredoval plačnik, ne ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika na podlagi informacij, ki jih posreduje ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, o tem obvesti plačnika;

(c) 

kadar je plačilni račun, identificiran prek identifikacije plačilnega računa, ki je določena v točki (1)(a) Priloge in jo je posredoval plačnik, odprt pri ponudniku plačilnih storitev v imenu več prejemnikov plačil, lahko plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev posreduje dodatne informacije, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo prejemnika plačila. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi ta plačilni račun v imenu več prejemnikov plačil, ali, kjer je to primerno, ponudnik plačilnih storitev, ki je imetnik tega plačilnega računa, na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika potrdi, ali je prejemnik plačila, ki ga je navedel plačnik, med več prejemniki plačil, v imenu katerih se vodi plačilni račun. Ponudnik plačilnih storitev plačnika obvesti plačnika, če prejemnik plačila, ki ga je navedel plačnik, ni med več prejemniki plačil, v imenu katerih se vodi plačilni račun;

(d) 

v primerih, ki niso opisani v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka, ter zlasti takrat, kadar ponudnik plačilnih storitev zagotovi kanal za odreditev plačila, ki od plačnika ne zahteva vnosa tako identifikacije plačilnega računa, določene v točki (1)(a) Priloge, kot imena prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je prejemnik plačila, ki mu namerava plačnik poslati kreditni prenos, pravilno identificiran. V ta namen ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika na način, ki plačniku omogoča potrditev prejemnika plačila pred odobritvijo kreditnega prenosa.

2.  
Kadar identifikacijo plačilnega računa, določeno v točki (1)(a) Priloge, ali ime prejemnika plačila posreduje ponudnik storitev odreditve plačil in ne plačnik, ta ponudnik storitev odreditve plačil zagotovi, da so informacije o prejemniku plačila točne.
3.  
Za namene odstavka 1, točka (d), ponudniki plačilnih storitev, za namene odstavka 2 pa ponudniki storitev odreditve plačil vzdržujejo zanesljive notranje postopke, s čimer zagotovijo, da so informacije o prejemnikih plačil točne.
4.  
Ponudnik plačilnih storitev plačnika v primeru plačilnih nalogov v papirni obliki opravi storitev, s katero se zagotovi preverjanje, ob prejemu plačilnega naloga, razen če plačnik tedaj ni prisoten.
5.  
Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da opravljanje storitve, s katero se zagotovi preverjanje, in storitve, opisane v odstavku 2, plačnikom ne preprečuje odobritve zadevnega kreditnega prenosa.
6.  
Ponudniki plačilnih storitev uporabnikom plačilnih storitev, ki niso potrošniki, zagotovijo možnost, da se lahko odločijo, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne bodo uporabljali storitve, s katero se zagotovi preverjanje.

Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da imajo uporabniki plačilnih storitev, ki so se odločili, da ne bodo uporabljali storitve, s katero se zagotovi preverjanje, pravico, da se kadar koli odločijo za uporabo te storitve.

7.  
Kadar koli ponudnik plačilnih storitev plačnika obvesti plačnika v skladu z odstavkom 1, točka (a), (b) ali (c), ga hkrati obvesti, da bi odobritev kreditnega prenosa lahko privedla do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik. Ponudnik plačilnih storitev navedene informacije posreduje uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik, kadar se ta odloči, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne bo uporabljal storitve, s katero se zagotovi preverjanje. Ponudniki plačilnih storitev svoje uporabnike plačilnih storitev obvestijo o posledicah njihove odločitve, da ne upoštevajo obvestila iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), za odgovornost ponudnika plačilnih storitev in za pravice uporabnikov plačilnih storitev do povračila.
8.  
Ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren za izvršitev kreditnega prenosa nenamernemu prejemniku plačila na podlagi nepravilne enolične identifikacijske oznake, kakor je določeno v členu 88 Direktive (EU) 2015/2366, pod pogojem da je izpolnil zahteve iz tega člena.

Kadar ponudnik plačilnih storitev plačnika ne izpolni zahtev iz odstavka 1 tega člena ali ponudnik storitev odreditve plačil ne izpolni zahtev iz odstavka 2 tega člena in če zaradi tega neizpolnjevanja pride do nepravilno izvršene plačilne transakcije, ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku nemudoma povrne preneseni znesek in po potrebi na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi tako stanje, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena.

Kadar do neizpolnjevanja pride zato, ker ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil ni izpolnil svojih obveznosti na podlagi tega člena, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila oziroma ponudnik storitev odreditve plačil ponudniku plačilnih storitev plačnika nadomesti finančno škodo, ki mu jo je povzročil zaradi navedenega neizpolnjevanja.

Vsaka nadaljnja finančna izguba, povzročena plačniku, se lahko nadomesti v skladu s pravom, ki se uporablja za pogodbo, sklenjeno med plačnikom in zadevnim ponudnikom plačilnih storitev.

9.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. oktobra 2025.

Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. julija 2027.

Člen 5d

Preverjanje uporabnikov plačilnih storitev s strani ponudnikov plačilnih storitev, ki nudijo takojšnje kreditne prenose, da preverijo, ali je uporabnik plačilnih storitev oseba ali subjekt, za katerega veljajo ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi

1.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki nudijo takojšnje kreditne prenose, preverjajo, ali je kateri od njihovih uporabnikov plačilnih storitev oseba ali subjekt, za katerega veljajo ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi.

Ponudniki plačilnih storitev taka preverjanja izvedejo takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli novih ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov in takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli sprememb takih ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov, ter vsaj enkrat na vsak koledarski dan.

2.  
Poleg izvajanja preverjanj na podlagi odstavka 1 tega člena, ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila med izvrševanjem takojšnjega kreditnega prenosa ne preverita, ali je plačnik ali prejemnik plačila, katerega plačilni računi se uporabljajo za izvršitev navedenega takojšnjega kreditnega prenosa, oseba ali subjekt, za katerega veljajo ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi.

Prvi pododstavek tega odstavka ne posega v ukrepe, ki jih ponudniki plačilnih storitev sprejmejo za zagotovitev skladnosti z omejevalnimi ukrepi, ki niso ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, z omejevalnimi ukrepi, ki niso sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, ali s pravom Unije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

3.  
Ponudniki plačilnih storitev izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. januarja 2025.

▼B

Člen 6

Končni datumi

1.  
Najpozneje od 1. februarja 2014 se kreditni prenosi izvajajo v skladu s tehničnimi zahtevami iz člena 5(1), (2) in (4) ter točk 1 in 2 Priloge.
2.  
Najpozneje od 1. februarja 2014 se direktne bremenitve izvajajo v skladu s členom 8(2) in (3) ter zahtevami iz člena 5(1), (3), (5), (6) in (8) ter točk 1 in 3 Priloge.
3.  
Brez poseganja v člen 3 se direktne bremenitve izvajajo v skladu z zahtevami iz člena 8(1) najpozneje od 1. februarja 2017 za nacionalna plačila in najpozneje od 1. novembra 2012 za čezmejna plačila.
4.  
Za nacionalne plačilne transakcije lahko država članica ali ponudniki plačilnih storitev države članice z odobritvijo zadevne države članice po tem, ko so upoštevali in ocenili stanje pripravljenosti svojih državljanov, določijo zgodnejše datume od tistih, določenih v odstavkih 1 in 2.

Člen 7

Veljavnost pooblastil in pravica do povračila

1.  
Veljavno pooblastilo prejemnika plačila za unovčevanje ponavljajočih direktnih bremenitev v obstoječi shemi pred 1. februarjem 2014 še naprej velja po tem datumu in pomeni privolitev, da ponudnik plačilnih storitev plačnika izvede ponavljajoče direktne bremenitve, ki jih unovči ta prejemnik plačila, v skladu s to uredbo, kadar ni nacionalnega prava ali sporazumov o strankah, ki bi ohranjali veljavnost pooblastil za direktne bremenitve.
2.  
Pooblastila iz odstavka 1 omogočajo brezpogojno povračilo in povračilo za nazaj do datuma povrnjenega plačila, če je bilo to opravljeno v okviru obstoječega pooblastila.

Člen 8

Pristojbine za izmenjavo za transakcije z direktno bremenitvijo

1.  
Brez poseganja v odstavek 2 se nobena večstranska pristojbina za izmenjavo za transakcijo z direktno bremenitvijo ali kakšno drugo dogovorjeno nadomestilo z enakim namenom ali učinkom ne bo uporabljalo za transakcije z direktno bremenitvijo.
2.  

Za R-transakcije se lahko uporabi večstranska pristojbina za izmenjavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

cilj dogovora je učinkovito dodeljevanje stroškov ponudniku plačilnih storitev ali uporabniku plačilnih storitev, ki je povzročil R-transakcijo, če je to primerno, ob upoštevanju obstoja stroškov transakcije, kar zagotavlja, da se ti stroški ne zaračunavajo samodejno plačniku in da ponudnik plačilnih storitev ne zaračunava stroškov uporabniku plačilnih storitev za dano vrsto pristojbin za R-transakcije, ki presega stroške, ki jih nosi ponudnik plačilnih storitev za takšno transakcijo;

(b) 

pristojbine so osnovane samo na stroških;

(c) 

višina pristojbin ne presega dejanskih stroškov obdelave R-transakcije pri najbolj stroškovno učinkovitem primerljivem ponudniku plačilnih storitev, ki je reprezentativna stranka dogovora v smislu obsega transakcij in narave storitev;

(d) 

uporaba pristojbin v skladu s točkami (a), (b) in (c) preprečuje ponudnikom plačilnih storitev zaračunavanje dodatnih pristojbin, povezanih s stroški, ki jih že zajemajo te pristojbine za izmenjavo, svojim uporabnikom plačilnih storitev;

(e) 

ne sme obstajati nobena izvedljiva in gospodarna alternativa dogovoru, ki bi vodila k enako ali bolj učinkovitemu obravnavanju R-transakcij ob enakih ali nižjih stroških za potrošnike.

Za namene iz prvega pododstavka se pri določanju pristojbin za R-transakcijo upoštevajo le kategorije stroškov, ki so neposredno in nedvoumno povezane z obdelavo R-transakcije. Ti stroški morajo biti natančno določeni. Razčlenitev višine stroškov, vključno z ločeno določitvijo vsake od njihovih sestavin, bo del skupnega dogovora, ki bo omogočal enostavno preverjanje in spremljanje.

3.  
Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata za enostranske dogovore s strani ponudnika plačilnih storitev in dvostranske dogovore med ponudniki plačilnih storitev, ki imajo cilj ali učinek, enakovreden večstranskemu dogovoru.

Člen 9

Plačilna dostopnost

1.  
Plačnik, ki želi izvršiti kreditni prenos prejemniku plačila, ki ima odprt plačilni račun v Uniji, ne sme navesti države članice, v kateri se naj bi ta plačilni račun nahajal, če je račun dostopen v skladu s členom 3.
2.  
Prejemnik plačila, ki sprejema kreditni prenos ali uporabi direktno bremenitev za unovčenje sredstev od plačnika, ki ima odprt račun v Uniji, ne sme navesti, v kateri državi članici, naj bi se ta plačilni račun nahajal, če je ta plačilni račun dostopen v skladu s členom 3.

Člen 10

Pristojni organi

1.  
Države članice kot pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, imenujejo javne organe, organe, ki jih priznavajo nacionalno pravo ali javne organe, ki so izrecno pooblaščeni za ta namen s strani nacionalnega prava, vključno z nacionalnimi centralnimi bankami. Države članice lahko imenujejo obstoječe organe, da delujejo kot pristojni organi.
2.  
Države članice obvestijo Komisijo o pristojnih organih, določenih v odstavku 1, do 1. februarja 2013. Vsako naknadno spremembo v zvezi s temi organi nemudoma sporočijo Komisiji in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ – EBA).
3.  
Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi iz odstavka 1 vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Kadar je na ozemlju države članice več organov, pristojnih za zadeve, ki jih ureja ta uredba, država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge.
4.  
Pristojni organi učinkovito spremljajo upoštevanja določb te uredbe s strani ponudnikov plačilnih storitev ter sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje takšnega upoštevanja. Med seboj sodelujejo v skladu s členom 24 Direktive 2007/64/ES in členom 31 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 11

Kazni

1.  
Države članice bodo najpozneje do 1. februarja 2013 določile predpise o kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve te uredbe, ter sprejele vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah in ukrepih najpozneje do 1. avgusta 2013 ter brez odlašanja tudi o vseh kasnejših spremembah navedenih določb.

▼M2

1a.  
Države članice z odstopanjem od odstavka 1 tega člena do 9. aprila 2025 določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 5a do 5d, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do 9. aprila 2025 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
1b.  

Kar zadeva kazni, ki se uporabljajo za kršitve člena 5d, države članice zagotovijo, da te kazni vključujejo:

(a) 

v primeru pravne osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 10 % skupnega čistega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;

(b) 

v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000  EUR ali v enakovrednem znesku v nacionalni valuti držav članic, katerih valuta ni euro, na dan 8. aprila 2024.

Za namene točke (a) tega odstavka, kadar je pravna oseba odvisno podjetje obvladujočega podjetja, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 9, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), ali katerega koli podjetja, ki dejansko izvršuje prevladujoč vpliv na to pravno osebo, je zadevni promet enak prometu, ki izhaja iz konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

1c.  
Kazni iz odstavka 1a tega člena se ne uporabljajo za kršitve zahteve glede dosegljivosti iz člena 5a(1), drugi pododstavek, kadar plačilni računi, ki jih vodijo ponudniki plačilnih storitev, niso dosegljivi za takojšnje kreditne prenose zaradi načrtovanega vzdrževanja, pri čemer so obdobja nerazpoložljivosti predvidljiva in kratka, ali zaradi načrtovanega izpada vseh takojšnjih kreditnih prenosov v okviru zadevne plačilne sheme, pod pogojem, da so bili uporabniki plačilnih storitev vnaprej obveščeni o navedenih obdobjih načrtovanega vzdrževanja oziroma načrtovanega izpada.
1d.  
Z odstopanjem od odstavka 1b se lahko ta člen, če pravni sistem države članice ne predvideva upravnih kazni, uporablja tako, da kazen predlaga pristojni organ, naložijo pa jo sodni organi, pri čemer mora biti zagotovljeno, da je ta kazen učinkovita, sorazmerna in odvračilna ter ima enakovreden učinek kot upravne kazni, ki jih naložijo pristojni organi držav članic, katerih pravni sistem predvideva upravne kazni. Naložene kazni morajo biti v vsakem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice, katerih pravni sistem ne predvideva upravnih kazni, o njihovih kaznih uradno obvestijo Komisijo do 9. aprila 2025 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

▼B

2.  
Kazni iz odstavka 1 se ne uporabljajo za potrošnike.

Člen 12

Izvensodni pritožbeni postopki in postopki za izvensodno reševanje sporov

1.  
Države članice bodo vzpostavile ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke izvensodnega reševanja sporov glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz določb te uredbe, med uporabniki plačilnih storitev in njihovimi ponudniki plačilnih storitev. V ta namen bodo države članice pooblastile obstoječe organe ali, kjer je to primerno, ustanovile nove.
2.  
Države članice o pristojnih organih iz odstavka 1 obvestijo Komisijo najpozneje do 1. februarja 2013. Komisijo nemudoma obvestijo tudi o vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi.
3.  
Države članice lahko določijo, da se ta člen uporablja samo za uporabnike plačilnih storitev, ki so potrošniki ali samo za tiste, ki so potrošniki in mikropodjetja. Države članice o vsakem takem ukrepu obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2013.

Člen 13

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 v zvezi s spreminjanjem Priloge, da se upošteva tehnični napredek ter spremembe na trgu.

Člen 14

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje 5 let od 31. marca 2012. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  
Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▼M2

Člen 15

Pregled

1.  
Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, ECB in EBA poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži predlog, najpozneje do 1. februarja 2017.
2.  

Komisija do 9. oktobra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. Poročilo vsebuje oceno:

(a) 

razvoja nadomestil za plačilne račune ter za nacionalne in čezmejne kreditne prenose in takojšnje kreditne prenose v eurih in v nacionalni valuti držav članic, katerih valuta ni euro, od 26. oktobra 2022, vključno z učinkom člena 5b(1) na ta nadomestila, ter

(b) 

področja uporabe člena 5d in njegove učinkovitosti pri preprečevanju nepotrebnih ovir za takojšnje kreditne prenose.

3.  

Ponudniki plačilnih storitev poročajo svojim pristojnim organom o:

(a) 

ravni nadomestil za kreditne prenose, takojšnje kreditne prenose in plačilne račune;

(b) 

deležu zavrnitev, ločeno za nacionalne in čezmejne plačilne transakcije, zaradi uporabe ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov.

Ponudniki plačilnih storitev taka poročila predložijo vsakih 12 mesecev. Prvo poročilo se predloži 9. aprila 2025 ter vključuje informacije o ravni nadomestil in o zavrnitvah v obdobju od 26. oktobra 2022 do konca predhodnega koledarskega leta.

4.  
Pristojni organi do 9. oktobra 2025 in nato vsako leto Komisiji in EBA zagotovijo informacije, ki jim jih sporočijo ponudniki plačilnih storitev na podlagi odstavka 3, in informacije o obsegu in vrednosti nacionalnih in čezmejnih takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, ki so jih v preteklem koledarskem letu poslali ponudniki plačilnih storitev s sedežem v njihovi državi članici.
5.  
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi enotne predloge za poročila ter navodila in metodologijo o tem, kako je treba te predloge za poročila uporabljati pri poročanju iz odstavka 3.

EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka predloži Komisiji do 9. junija 2024.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

6.  
Komisija do 9. aprila 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o preostalih ovirah za razpoložljivost in uporabo takojšnjih kreditnih prenosov. V poročilu se oceni raven standardizacije tehnologij, relevantnih za uporabo takojšnjih kreditnih prenosov. Poročilu je lahko po potrebi priložen zakonodajni predlog.

▼B

Člen 16

Prehodne določbe

▼M1

1.  
Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) lahko ponudniki plačilnih storitev še naprej, in sicer do 1. avgusta 2014, obdelujejo plačilne transakcije v eurih v oblikah, ki se razlikujejo od tistih, ki se v skladu s to uredbo zahtevajo za kreditne prenose in direktne bremenitve.

Države članice uporabljajo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 6(1) in (2) in so določene v skladu s členom 11, od 2. avgusta 2014.

Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) lahko države članice ponudnikom plačilnih storitev dovolijo, da do 1. februarja 2016 uporabnikom plačilnih storitev zagotavljajo storitve pretvorbe za nacionalne plačilne transakcije in s tem uporabnikom plačilnih storitev, ki so potrošniki, omogočijo nadaljnjo uporabo številke BBAN namesto identifikacije plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge, pod pogojem, da je zagotovljena interoperabilnost s pretvorbo številke BBAN plačnika in prejemnika plačila na tehničen in varen način v ustrezno identifikacijo plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge. Ta identifikacija plačilnega računa se po potrebi posreduje uporabniku plačilne storitve, ki sproži transakcijo, pred izvršitvijo plačila. V tem primeru ponudniki plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev neposredno ali posredno ne zaračunajo nikakršnih stroškov ali drugih pristojbin, povezanih s storitvijo pretvorbe.

▼B

2.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne storitve, ki se glasijo na euro in se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, se morajo pri ponujanju plačilnih storitev, ki se glasijo na euro do 31. oktobra 2016, uskladiti z zahtevami iz člena 3. Če katera od teh držav članic uvede euro kot valuto pred 31. oktobrom 2015, morajo ponudniki plačilnih storitev iz te države članice izpolniti zahteve iz člena 3 v roku enega leta od datuma pridružitve zadevne države članice k euroobmočju.
3.  
Države članice lahko svojim pristojnim organom dovolijo opustitev izpolnitve vseh ali le nekaterih zahtev iz člena 6(1) in (2), in sicer za tiste transakcije s kreditnim prenosom ali direktno bremenitvijo, katerih skupni tržni delež, na podlagi ugotovitev uradne plačilne statistike, ki jo letno objavlja Evropska centralna banka, znaša manj kot 10 % skupnega števila transakcij s kreditnim prenosom oziroma direktno bremenitvijo v tej državi članici do 1. februarja 2016.
4.  
Države članice lahko svojim pristojnim organom dovolijo opustitev izpolnitev vseh ali le nekaterih zahtev iz člena 6(1) in (2) za tiste plačilne transakcije, ki so se začele s plačilom s plačilno kartico na prodajnem mestu in katerih rezultat je direktna bremenitev na in s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN, do 1. februarja 2016.
5.  
Z odstopanjem od člena 6(1) in 5(2) lahko države članice svojim pristojnim organom do 1. februarja 2016 dovolijo, da za uporabnike plačilnih storitev, ki sprožijo ali prejmejo posamezne kreditne prenose ali direktne bremenitve, združene za namene pošiljanja, opustijo določene zahteve o uporabi oblik sporočil iz točke 1(b) Priloge, določene v členu 5(1)(d). Ne glede na možno opustitev so ponudniki plačilnih storitev vedno dolžni izpolniti zahteve, določene v členu 5(1)(d), če uporabnik plačilnih storitev zahteva takšno storitev.
6.  
Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) lahko državam članicam odložijo zahteve v zvezi z določbami kode BIC za nacionalne plačilne transakcije v členu 5(4), (5) in (7) do 1. februarja 2016.
7.  
Če država članica namerava uporabiti odstopanje iz odstavkov 1, 3, 4, 5 ali 6, o tem ustrezno obvesti Komisijo do 1. februarja 2013 ter posledično omogoči svojemu pristojnemu organu, da opusti, če je primerno, nekatere ali vse zahteve iz člena 5, člena 6(1) ali (2) in Priloge za zadevne plačilne transakcije, kot je navedeno v ustreznih odstavkih ali pododstavkih in za obdobje, ki ne presega obdobja odstopanja. Države članice obvestijo Komisijo o plačilnih transakcijah, za katere velja odstopanje in o vseh kasnejših spremembah.
8.  
Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, in uporabniki plačilnih storitev, ki v tej državi članici uporabljajo plačilne storitve, se uskladijo z zahtevami iz členov 4 in 5 do 31. oktobra 2016. Upravitelji sistemov za plačila na drobno za državo članico, katere valuta ni euro, se uskladijo z zahtevami iz člena 4(2) do 31. oktobra 2016.

Če euro postane valuta katere koli takšne države članice pred 31. oktobrom 2015, se ponudniki plačilnih storitev ali, kjer je primerno, upravitelji sistema za plačila na drobno, ki se nahajajo v tej državi članici ter uporabniki plačilnih storitev, ki v njej uporabljajo plačilne storitve, uskladijo z zadevnimi določbami v enem letu od datuma pridružitve zadevne države članice euroobmočju, vendar ne prej od zadevnih datumov, določenih za države članice, katerih valuta je euro na dan 31. marca 2012.

▼M2

9.  
Če euro postane valuta države članice pred 9. aprilom 2027, ponudniki plačilnih storitev v tej državi članici izpolnijo zahteve iz členov 5a, 5b in 5c v enem letu od datuma, ko je euro postal valuta zadevne države članice, in ne pozneje od zadevnih datumov, ki so v teh členih določeni za države članice, katerih valuta ni euro. Vendar se od takih ponudnikov plačilnih storitev ne zahteva, da izpolnijo zahteve iz členov 5a, 5b in 5c pred zadevnimi datumi, določenimi v navedenih členih za ponudnike plačilnih storitev v državah članicah, katerih valuta je euro.

▼B

Člen 17

Spremembe Uredbe (ES) št. 924/2009

Uredba (ES) št. 924/2009 se spremeni:

1. 

v členu 2 se točka 10 nadomesti z naslednjim:

„10. 

‚sredstva‘ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( *1 ).

2. 

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  
Nadomestila, ki jih uporabniku plačilnih storitev obračuna ponudnik plačilnih storitev za čezmejna plačila, so enaka kot nadomestila, ki jih isti ponudnik plačilnih storitev obračuna uporabnikom plačilnih storitev za ustrezna nacionalna plačila enake vrednosti in v isti valuti.“;
3. 

člen 4 se spremeni:

(a) 

odstavek 2 se črta;

(b) 

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  
Ponudnik plačilnih storitev lahko uporabniku plačilnih storitev poleg nadomestil, zaračunanih v skladu s členom 3(1), zaračuna dodatna nadomestila, če ta uporabnik naroči ponudniku plačilnih storitev, naj izvrši čezmejno plačilo, ne sporoči pa mu številke IBAN in, kjer je to primerno in je v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 ( *2 ), povezane kode BIC za plačilni račun v drugi državi članici. Ta nadomestila so ustrezna in v skladu s stroški. Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik plačilnih storitev se dogovorita o teh nadomestilih. Ponudnik plačilnih storitev pravočasno obvesti uporabnika plačilnih storitev o višini dodatnih nadomestil, preden tak dogovor postane za uporabnika plačilnih storitev zavezujoč.
4. 

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  
Države članice s 1. februarjem 2016 odpravijo nacionalne obveznosti v zvezi s poročanjem za plačilno bilančne statistike na podlagi poravnav, ki veljajo za ponudnike plačilnih storitev v zvezi s plačilnimi transakcijami njihovih strank.“;

▼C1

5. 

člen 7 se spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;

(b) 

v odstavku 2 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;

(c) 

v odstavku 3 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;

▼B

6. 

člen 8 se črta.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA

TEHNIČNE ZAHTEVE (ČLEN 5)

1. Za transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami veljajo poleg osnovnih zahtev, določenih v členu 5, tudi naslednje tehnične zahteve:

(a) 

Identifikacija plačilnega računa iz člena 5(1)(a) in (c) je IBAN.

(b) 

Standard sporočilnega formata iz člena 5(1)(b) in (d) je standard ISO 20022 XML.

(c) 

Podatkovno polje nakazila dovoljuje 140 znakov. Plačilne sheme lahko dovoljujejo večje število znakov, razen če pri napravi, ki se uporabi za prenos informacij, obstajajo tehnične omejitve, povezane s številom znakov – v tem primeru velja kot omejitev tehnična zmogljivost naprave.

(d) 

Podatki o referenci nakazila in vse ostale sestavine podatkov, ki se pošiljajo v skladu s točkama 2 in 3 te priloge, se prenašajo v celoti in brez sprememb med ponudniki plačilnih storitev vzdolž celotne plačilne verige.

(e) 

Ko so posredovani podatki dostopni v elektronski obliki, plačilne transakcije omogočijo popolnoma avtomatizirano elektronsko obdelavo na vseh stopnjah obdelave vzdolž plačilne verige (direktna obdelava od začetka do konca), kar omogoča elektronsko izvedbo celotnega plačilnega postopka, brez potrebe po ponovnem vnašanju ali ročnem posredovanju. Omenjeno velja tudi za izredno obdelavo transakcij s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo, kadar koli je mogoče.

(f) 

Plačilne sheme ne določajo minimalnega praga zneska plačilne transakcije, nad katerim bi bili možni kreditni prenosi in direktne bremenitve, vendar jim ni treba obdelovati plačilnih transakcij z ničelnim zneskom.

(g) 

Za plačilne sheme ne velja obveznost, da morajo izvajati kreditne prenose in direktne bremenitve, ki presegajo znesek 999 999 999,99  EUR.

2. Poleg zahtev, navedenih v točki 1, za transakcije s kreditnim prenosom veljajo tudi naslednje zahteve:

(a) 

Sestavine podatkov iz člena 5(2)(a) so naslednje:

(i) 

ime plačnika in/ali IBAN plačnikovega plačilnega računa;

(ii) 

znesek kreditnega prenosa;

(iii) 

IBAN prejemnikovega plačilnega računa;

(iv) 

ime prejemnika plačila, kadar je ta na voljo;

(v) 

kakršne koli informacije o nakazilu.

(b) 

Sestavine podatkov iz člena 5(2)(b) so naslednje:

(i) 

ime plačnika;

(ii) 

IBAN plačnikovega plačilnega računa;

(iii) 

znesek kreditnega prenosa;

(iv) 

IBAN prejemnikovega plačilnega računa;

(v) 

kakršne koli informacije o nakazilu;

(vi) 

kakršna koli identifikacijska koda prejemnika plačila;

(vii) 

ime kakršne koli referenčne stranke prejemnika plačila;

(viii) 

kakršen koli namen kreditnega prenosa;

(ix) 

kakršna koli kategorija namena kreditnega prenosa.

(c) 

Poleg tega plačnikov ponudnik plačilnih storitev posreduje prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev naslednje obvezne sestavine podatkov:

(i) 

BIC plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(ii) 

BIC prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(iii) 

identifikacijsko kodo plačilne sheme;

(iv) 

datum poravnave kreditnega prenosa;

(v) 

referenčno številko sporočila o kreditnem prenosu plačnikovega ponudnika plačilnih storitev.

(d) 

Sestavine podatkov iz člena 5(2)(c) so naslednje:

(i) 

ime plačnika;

(ii) 

znesek kreditnega prenosa;

(iii) 

kakršne koli informacije o nakazilu.

3. Poleg zahtev, navedenih v točki 1, za transakcije z direktno bremenitvijo veljajo tudi naslednje zahteve:

(a) 

Sestavine podatkov iz člena 5(3)(a)(i) so naslednje:

(i) 

vrsta direktne bremenitve (ponavljajoča se, enkratna, prva, zadnja ali vračilo);

(ii) 

ime prejemnika plačila;

(iii) 

IBAN prejemnikovega plačilnega računa, na katerega bo prenesen prevzem;

(iv) 

ime plačnika, kadar je ta na voljo;

(v) 

IBAN plačnikovega plačilnega računa, s katerega bo izveden prevzem;

(vi) 

enoznačna referenca pooblastila;

(vii) 

če je pooblastilo plačnika dano po 31. marcu 2012, datum podpisa pooblastila;

(viii) 

znesek prevzema;

(ix) 

če je pooblastilo prevzel prejemnik plačila, ki ni isti prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo, enoznačna referenca pooblastila, kot jo je sporočil prvotni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo;

(x) 

identifikacija prejemnika plačila;

(xi) 

če je pooblastilo prevzel prejemnik plačila, ki ni isti prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo, identifikacija prvotnega prejemnika plačila, ki je izdal pooblastilo;

(xii) 

informacija o nakazilu, če jo prejemnik plačila pošlje plačniku;

(xiii) 

namen prevzema;

(xiv) 

kategorija namena prevzema.

(b) 

Sestavine podatkov iz člena 5(3)(b) so naslednje:

(i) 

BIC prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(ii) 

BIC plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);

(iii) 

ime plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(iv) 

identifikacijska koda plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(v) 

ime prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(vi) 

identifikacijska koda prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);

(vii) 

identifikacijska koda plačilne sheme;

(viii) 

datum poravnave prevzema;

(ix) 

referenca za prevzem prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev;

(x) 

vrsta pooblastila;

(xi) 

vrsta direktne bremenitve (ponavljajoča se, enkratna, prva, zadnja ali vračilo);

(xii) 

ime prejemnika plačila;

(xiii) 

IBAN prejemnikovega plačilnega računa, na katerega bo preneseno nakazilo;

(xiv) 

ime plačnika, kadar je ta na voljo;

(xv) 

IBAN plačnikovega plačilnega računa, s katerega bo izvedeno nakazilo;

(xvi) 

enoznačna referenca pooblastila;

(xvii) 

datum podpisa pooblastila, če je plačnik dal pooblastilo po 31. marcu 2012;

(xviii) 

znesek prevzema;

(xix) 

enoznačna referenca pooblastila, kot jo je sporočil prvotni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila, ki ni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo);

(xx) 

identifikacija prejemnika plačila;

(xxi) 

identifikacija prvotnega prejemnika plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila, ki ni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo);

(xxii) 

informacija o nakazilu, če jo prejemnik plačila pošlje plačniku.

(c) 

Sestavine podatkov iz člena 5(3)(c) so naslednje:

(i) 

enoznačna referenca pooblastila;

(ii) 

identifikacija prejemnika plačila;

(iii) 

ime prejemnika plačila;

(iv) 

znesek prevzema;

(v) 

vse informacije o nakazilu;

(vi) 

identifikacijska koda plačilne sheme.



( 1 )  UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

( 2 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

( 3 )  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

( 4 )  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

( 5 )  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

( 6 ) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

( 7 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( *1 )  UL L 267, 10.10.2009, str. 7.“;

( *2 )  UL L 94, 30.3.2012 str. 22.“;

Eureka dodaja povezave in opredelitve…