02012R0260 — SL — 08.04.2024 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 260/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 094 30.3.2012, str. 22) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 248/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014 |
L 84 |
1 |
20.3.2014 |
|
|
UREDBA (EU) 2024/886 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. marca 2024 |
L 886 |
1 |
19.3.2024 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 260/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 14. marca 2012
o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba se ne uporablja za:
plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev in znotraj njih, vključno z njihovimi zastopniki ali podružnicami, za njihov lastni račun;
plačilne transakcije, ki se obdelujejo in poravnavajo s sistemi za plačila velikih vrednosti, ne pa plačilne transakcije z direktnimi bremenitvami, pri katerih plačnik ni izrecno zahteval, da se izvršijo preko sistema za plačila velikih vrednosti;
plačilne transakcije, izvedene preko plačilnih kartic ali podobnih naprav, vključno z dvigi gotovine, razen če se plačilna kartica ali podobna naprava uporabi samo za generiranje informacij, ki so potrebne, da se neposredno izvrši kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega BBAN ali IBAN;
plačilne transakcije, izvedene z uporabo telekomunikacijskih, digitalnih ali IT naprav, katerih posledica ni kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN;
denarna nakazila, kot je določeno v členu 4(13) Direktive 2007/64/ES;
plačilne transakcije, pri katerih gre za prenos elektronskega denarja, kot določeno v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( 1 ), razen če je posledica takšnih transakcij kreditni prenos ali direktna bremenitev na ali s plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kreditni prenos“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik;
„takojšnji kreditni prenos“ pomeni kreditni prenos, ki se izvrši takoj, 24 ur na dan in na kateri koli koledarski dan;
„kanal za odreditev plačil“ pomeni katero koli metodo, napravo ali postopek, s katerim lahko plačniki svojemu ponudniku plačilnih storitev predložijo plačilne naloge za kreditni prenos, vključno s spletnim bančništvom, aplikacijo za mobilno bančništvo, bankomatom ali na kakršen koli drug način v prostorih ponudnika plačilnih storitev;
„ponudnik storitev odreditve plačil“ pomeni ponudnika storitev odreditve plačil, kakor je opredeljen v členu 4, točka 18, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
„ime prejemnika plačila“ v primeru fizične osebe pomeni ime in priimek, v primeru pravne osebe pa trgovsko ali pravno ime;
„ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi“ pomeni zamrznitev sredstev izrečeno osebi, organu ali subjektu ali prepoved neposrednega ali posrednega dajanja sredstev ali gospodarskih virov osebi, organu ali subjektu na razpolago ali v njegovo korist na podlagi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU;
„identifikator pravnih subjektov“ ali „LEI“ pomeni edinstveno alfanumerično referenčno oznako, ki temelji na standardu ISO 17442 in je dodeljena pravnemu subjektu;
„direktna bremenitev“ pomeni nacionalno ali čezmejno plačilno storitev knjiženja v breme plačilnega računa plačnika, pri čemer je plačilna transakcija odrejena s strani prejemnika plačila na podlagi plačnikove privolitve;
„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa ali, če plačilni račun plačnika ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog za prenos na plačilni račun prejemnika plačila;
„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;
„plačilni račun“ pomeni plačilni račun, kakor je opredeljen v členu 4, točka 12, Direktive (EU) 2015/2366
„plačilni sistem“ pomeni sistem za prenos sredstev v okviru formalnih in standardiziranih dogovorov ter skupnih pravil za obdelavo, obračun ali poravnavo plačilnih transakcij;
„plačilna shema“ pomeni enotno zbirko pravil, praks in standardov in/ali izvedbenih smernic, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev za izvrševanje plačilnih transakcij v Uniji in med državami članicami, ki je ločena od kakršne koli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno izvedbo;
„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki spada v katero koli od kategorij iz člena 1(1) Direktive 2007/64/ES ter fizične in pravne osebe iz člena 26 Direktive 2007/64/ES, ne vključuje pa organov iz člena 2 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 3 ), ki jim je bila odobrena opustitev na podlagi člena 2(3) Direktive 2007/64/ES;
„uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila;
„plačilna transakcija“ pomeni dejanje prenosa sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila med plačilnimi računi v Uniji, in ki je neodvisno od obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila, na katerih temelji;
„plačilni nalog“ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije;
„pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino, plačano med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in ponudnikom plačilnih storitev prejemnika plačila za transakcijo z direktno bremenitvijo;
„večstranska pristojbina za izmenjavo“ pomeni večstransko pristojbino za izmenjavo, ki je predmet dogovora med več kot dvema ponudnikoma plačilnih storitev;
„BBAN“ pomeni identifikacijsko številko plačilnega računa, ki nedvoumno določa posamezni plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev v državi članici in ki jo je možno uporabiti le za nacionalne plačilne transakcije, medtem ko se za čezmejne plačilne transakcije za isti plačilni račun uporablja IBAN;
„IBAN“ pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa, ki nedvoumno določa posamezni plačilni račun v državi članici, katerega sestavine je določila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);
„BIC“ pomeni poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, katere sestavine določa ISO;
„standard ISO 20022 XML“ pomeni standard za razvoj elektronskih finančnih sporočil, kot ga je določila ISO, in ki vsebuje fizično predstavitev plačilnih transakcij v XML obliki, v skladu s poslovnimi pravili in smernicami izvajanja shem po celi Uniji za plačilne transakcije, ki jih zajema ta uredba;
„sistemi za plačila velikih vrednosti“ pomenijo plačilne sisteme, katerih glavni namen je obdelava, kliring ali poravnava posamičnih plačilnih transakcij, ki imajo visoko prioriteto, so nujni in večinoma velikih vrednosti;
„datum poravnave“ pomeni datum, na katerega se poravnajo obveznosti glede prenosa sredstev med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila;
„zbiranje“ pomeni del transakcije z direktno bremenitvijo, ki se začne z njeno sprožitvijo s strani prejemnika plačila do njenega konca preko običajne bremenitve plačnikovega plačilnega računa;
„pooblastilo“ pomeni izraz soglasja in odobritve, ki jo da plačnik prejemniku plačila in (neposredno ali posredno preko prejemnika plačila) ponudniku plačilnih storitev plačnika, da lahko prejemnik plačila sproži zbiranje za bremenitev plačnikovega navedenega plačilnega računa ter da omogoči plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev, da izpolni takšna navodila;
„sistem za plačila malih vrednosti“ pomeni plačilni sistem, katerega glavni namen je obdelava, obračun ali poravnava kreditnih prenosov ali direktnih bremenitev, ki so predvsem malih vrednosti, in ki ni sistem za plačila velikih vrednosti;
„mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki je ob sklenitvi pogodbe o plačilni storitvi podjetje, kot je opredeljeno v členu 1 in členu 2(1) ter (3) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 4 );
„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki v pogodbah o plačilnih storitvah izvršuje namene, ki niso trgovinski, poslovni ali poklicni;
„R-transankcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki je ponudnik plačilnih storitev ne more ustrezno izvesti ali ima za posledico izjemno obdelavo, med drugim zaradi pomanjkanja sredstev, preklica, napačnega zneska ali napačnega datuma, pomanjkanja pooblastila ali napačnega ali zaprtega računa;
„čezmejna plačilna transakcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki jo sproži plačnik ali prejemnik plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v različnih državah članicah;
„nacionalna plačilna transakcija“ pomeni plačilno transakcijo, ki jo sproži plačnik ali prejemnik plačila, pri kateri se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v isti državi članici;
„referenčna stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, v imenu katere plačnik izvrši plačilo ali prejemnik plačila prejme plačilo.
Člen 3
Dostopnost
Člen 4
Interoperabilnost
Plačilne sheme, ki jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev za namen izvajanja kreditnih prenosov ali direktnih bremenitev, izpolnjujejo naslednje pogoje:
njihova pravila so enaka za nacionalne in čezmejne transakcije s kreditnim prenosom v Uniji in podobno za nacionalne in čezmejne transakcije z direktno bremenitvijo znotraj Unije, in
udeleženci v plačilni shemi predstavljajo večino ponudnikov plačilnih storitev znotraj večine držav članic, in predstavljajo večino ponudnikov plačilnih storitev v Uniji, ob upoštevanju samo ponudnikov plačilnih storitev, ki opravljajo kreditne prenose oziroma direktne bremenitve.
Za namene točke (b) prvega pododstavka, v kateri niti plačnik niti prejemnik plačila nista potrošnika, se upoštevajo samo države članice, v katerih ponudniki plačilnih storitev ponujajo in opravljajo takšne storitve.
Člen 5
Zahteve za transakcije s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo
Ponudniki plačilnih storitev izvedejo transakcije s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo v skladu z naslednjimi zahtevami:
uporabiti morajo identifikacijo plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge za identifikacijo plačilnih računov, ne glede na to, kje se nahaja zadevni ponudnik plačilnih storitev;
morajo uporabiti sporočila v obliki, določeni v točki 1(b) Priloge, kadar posredujejo plačilne transakcije drugemu ponudniku plačilnih storitev ali preko sistema za plačila na drobno;
morajo zagotoviti, da uporabnik plačilnih storitev uporablja identifikacijo plačilnega računa, ki je določena v točki 1(a) Priloge za identifikacijo plačilnih računov, ne glede na to, ali se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot tudi prejemnika plačila ali edini ponudnik plačilnih storitev v plačilni transakciji nahajajo v isti državi članici ali v različnih državah članicah;
morajo zagotoviti, da se uporabi oblika sporočila, ki je določena v točki 1(b) Priloge, kadar uporabnik plačilnih storitev, ki ni potrošnik ali mikropodjetje, sproži ali sprejme posamezne kreditne prenose ali posamezne direktne bremenitve, ki niso posredovane posamezno, temveč so združene za pošiljanje.
Brez poseganja v točko (b) prvega pododstavka ponudniki plačilnih storitev na posebno zahtevo uporabnika plačilnih storitev uporabijo oblike sporočila iz točke 1(b) Priloge v zvezi s tem uporabnikom plačilnih storitev.
Ponudniki plačilnih storitev izvršujejo kreditne prenose v skladu z naslednjimi zahtevami, za katere veljajo vse obveznosti, ki jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje Direktive 95/46/ES:
ponudnik plačilnih storitev plačnika mora zagotoviti, da plačnik posreduje podatke iz točke 2(a) Priloge;
ponudnik plačilnih storitev plačnika mora posredovati podatke iz točke 2(b) Priloge ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila;
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora posredovati ali dati na voljo prejemniku plačila podatke iz točke 2(d) Priloge.
Ponudniki plačilnih storitev izvršujejo direktne bremenitve v skladu z naslednjimi zahtevami, za katere veljajo vse obveznosti, ki jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje Direktive 95/46/ES:
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora zagotoviti, da:
prejemnik plačila posreduje podatke iz točke 3(a) Priloge ob prvi direktni bremenitvi in ob enkratni direktni bremenitvi ter z vsako naslednjo plačilno transakcijo;
plačnik da soglasje prejemniku plačila in ponudniku plačilnih storitev plačnika (neposredno ali posredno preko prejemnika plačila), pooblastila, skupaj z zadnjimi spremembami ali preklicem, shrani prejemnik plačila ali tretja stranka v imenu prejemnika plačila in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila obvesti prejemnika plačila o tej obveznosti v skladu s členoma 41 in 42 Direktive 2007/64/ES;
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila mora posredovati podatke iz točke 3(b) Priloge ponudniku plačilnih storitev plačnika;
ponudnik plačilnih storitev plačnika mora posredovati ali dati na voljo plačniku podatke iz točke 3(c) Priloge.
plačnik mora imeti pravico dati navodila svojemu ponudniku plačilnih storitev:
naj omeji zbiranje direktnih bremenitev na določen znesek ali časovni okvir ali oboje;
kadar pooblastilo v okviru plačilne sheme ne zagotavlja pravice do povračila, naj pred bremenitvijo njihovega plačilnega računa preveri vsako transakcijo z direktno bremenitvijo in naj preveri, ali je znesek in časovni okvir predložene transakcije z direktno bremenitvijo enak znesku in časovnemu okviru, dogovorjenem v pooblastilu na podlagi informacij, povezanih s pooblastilom;
naj blokira vse morebitne direktne bremenitve plačnikovega plačilnega računa, ali naj blokira vse direktne bremenitve, ki prihajajo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil, ali naj dovoli direktne bremenitve samo od enega ali več opredeljenih prejemnikov plačil.
Če niti plačnik niti prejemnik plačila nista potrošnika, se od ponudnikov plačilnih storitev ne sme zahtevati, da izpolnjujejo točko (d)(i), (ii) ali (iii).
Plačnikov ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika o pravicah iz točke (d) v skladu s členi 41 in 42 Direktive 2007/64/ES.
Ob prvi transakciji z direktno bremenitvijo ali ob enkratni transakciji z direktno bremenitvijo ter z vsako naslednjo transakcijo z direktno bremenitvijo prejemnik plačila pošlje informacije v zvezi s pooblastilom svojemu ponudniku plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila pa takšne informacije v zvezi s pooblastilom posreduje plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev pri vsaki transakciji z direktno bremenitvijo.
Člen 5a
Transakcije takojšnjih kreditnih prenosov
Ponudniki plačilnih storitev, kot so navedeni v prvem pododstavku, zagotovijo, da so vsi plačilni računi, ki so dosegljivi za kreditne prenose, dosegljivi tudi za takojšnje kreditne prenose 24 ur na dan in na kateri koli koledarski dan.
ECB in katera koli nacionalna centralna banka lahko – kadar ne nastopa kot monetarni organ ali drugi javni organ – omeji ponudbo plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov na obdobje, v katerem ponuja plačilno storitev pošiljanja in prejemanja netakojšnjih kreditnih prenosov.
Ne glede na člen 78(2) Direktive (EU) 2015/2366, če se plačnik in ponudnik plačilnih storitev plačnika dogovorita, da se plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos izvrši ob določenem času na določen dan ali v trenutku, ko plačnik da sredstva na voljo ponudniku plačilnih storitev, se za čas prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos, šteje dogovorjeni čas ne glede na uro ali koledarski dan.
Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka je čas prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos:
za neelektronski plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev plačnika vnese informacije o plačilnem nalogu v svoj notranji sistem, kar naj se zgodi čim prej po tem, ko plačnik pri svojem ponudniku plačilnih storitev predloži neelektronski plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos;
za posamezni plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos, ki pripada paketu iz odstavka 7 tega člena, kadar pretvorbo tega paketa v posamezne plačilne transakcije izvede ponudnik plačilnih storitev plačnika, trenutek, ko ponudnik plačilnih storitev plačnika nastalo plačilno transakcijo razpakira; ponudnik plačilnih storitev plačnika začne pretvarjanje paketa takoj po tem, ko ga plačnik predloži svojemu ponudniku plačilnih storitev, in to pretvorbo zaključi čim prej;
za plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos s plačilnih računov, ki niso denominirani v eurih, trenutek, ko se znesek plačilne transakcije pretvori v eure; taka pretvorba valute se izvede takoj po tem, ko plačnik pri svojem ponudniku plačilnih storitev predloži plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos.
Ponudniki plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov poleg zahtev iz člena 5 izpolnjujejo naslednje zahteve:
zagotovijo, da lahko plačniki predložijo plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos prek vseh istih kanalov za odreditev plačil, prek katerih lahko ti plačniki predložijo plačilni nalog za druge kreditne prenose;
ponudnik plačilnih storitev plačnika ne glede na člen 83 Direktive (EU) 2015/2366 takoj po prejemu plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos preveri, ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za obdelavo plačilne transakcije in ali so na voljo potrebna sredstva, rezervira znesek plačilne transakcije na računu plačnika ali ga za ta znesek bremeni ter plačilno transakcijo takoj pošlje ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila;
ne glede na člen 83 in člen 87(2) Direktive (EU) 2015/2366 da ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v 10 sekundah po tem, ko prejme plačilni nalog za takojšnji kreditni prenos ponudnika plačilnih storitev plačnika, znesek plačilne transakcije na voljo na plačilnem računu prejemnika plačila v valuti, v kateri je račun prejemnika plačila denominiran, in ponudniku plačilnih storitev plačnika potrdi zaključek plačilne transakcije;
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ne glede na člen 87(1) Direktive (EU) 2015/2366 zagotovi, da je datum valute knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila isti kot datum, na katerega ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila znesek plačilne transakcije knjiži v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila, ter
ponudnik plačilnih storitev plačnika takoj po tem, ko prejme potrdilo o zaključku iz točke (c), ali kadar takega potrdila o zaključku ne prejme v 10 sekundah od prejema plačilnega naloga za takojšnji kreditni prenos, plačnika in po potrebi ponudnika storitev odreditve plačil brezplačno obvesti o tem, ali je bil znesek plačilne transakcije dan na voljo na plačilnem računu prejemnika plačila.
Ponudniki plačilnih storitev ne smejo postaviti omejitev števila plačilnih nalogov, ki se lahko predložijo v paketu takojšnjih kreditnih prenosov, ki so nižje od omejitev, ki jih postavijo v zvezi s paketi drugih kreditnih prenosov.
Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. januarja 2027, plačilno storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, pa do 9. julija 2027.
Ponudniki plačilnih storitev iz odstavka 1 tega člena, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka do 9. junija 2028 uporabnikom plačilnih storitev niso dolžni nuditi plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih s plačilnih računov, denominiranih v nacionalni valuti te države članice, v času, ko sami niti ne pošiljajo niti ne prejemajo transakcij netakojšnjih kreditnih prenosov v eurih v zvezi s takimi računi.
Ponudniki plačilnih storitev, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kakor so opredeljene v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366, in se nahajajo v državi članici, katere valuta je euro, ne glede na prvi pododstavek tega odstavka uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. aprila 2027.
Ponudniki plačilnih storitev, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kakor so opredeljene v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366, in se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, ne glede na drugi pododstavek tega odstavka uporabnikom plačilnih storitev ponudijo plačilno storitev prejemanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, do 9. aprila 2027, plačilno storitev pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih, kot je določeno v tem členu, pa do 9. julija 2027.
Člen 5b
Nadomestila za kreditne prenose in preverjanje prejemnika plačila
Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. januarja 2027.
Člen 5c
Preverjanje prejemnika plačila v primeru kreditnih prenosov
Ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku nudi storitev, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, ki mu namerava plačnik poslati kreditni prenos (v nadaljnjem besedilu: storitev, s katero se zagotovi preverjanje). Ponudnik plačilnih storitev plačnika storitev, s katero se zagotovi preverjanje, opravi takoj potem, ko plačnik posreduje ustrezne informacije o prejemniku plačila, in preden se plačniku ponudi možnost odobritve navedenega kreditnega prenosa. To storitev ponudi ne glede na to, kateri kanal za odreditev plačil plačnik uporablja za predložitev plačilnega naloga za kreditni prenos. Storitev, s katero se zagotovi preverjanje, se opravlja v skladu z naslednjim:
kadar je plačnik v plačilni nalog za kreditni prenos vnesel identifikacijo plačilnega računa, določeno v točki (1)(a) Priloge, in ime prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev plačnika opravi storitev preverjanja ujemanja identifikacije plačilnega računa, določene v točki (1)(a) Priloge, in imena prejemnika plačila. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika preveri, ali se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge, in ime prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, ujemata. Če se ne ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika na podlagi informacij, ki jih posreduje ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, o tem obvesti plačnika, hkrati pa ga obvesti, da bi lahko odobritev kreditnega prenosa privedla do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik. Kadar se ime prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge, skoraj ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku sporoči ime prejemnika plačila, povezanega z identifikacijo plačilnega računa, določenega v točki (1)(a) Priloge, ki jo je posredoval plačnik;
kadar je prejemnik plačila pravna oseba in ponudnik plačilnih storitev plačnika ponuja kanal za odreditev plačila, ki plačniku omogoča, da predloži plačilni nalog s posredovanjem identifikacije plačilnega računa prejemnika plačila, določene v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, skupaj s podatkovnimi elementi, ki niso ime prejemnika plačila in ki tega nedvoumno identificirajo, kot so davčna številka, evropski enotni identifikator iz člena 16(1), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ali LEI, in če so ti isti podatkovni elementi na voljo v notranjem sistemu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila, ta ponudnik plačilnih storitev na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika preveri, ali se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, in podatkovni element, ki ga je posredoval plačnik, ujemata. Kadar se identifikacija plačilnega računa, določena v točki (1)(a) Priloge k tej uredbi, in podatkovni element, ki ga je posredoval plačnik, ne ujemata, ponudnik plačilnih storitev plačnika na podlagi informacij, ki jih posreduje ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, o tem obvesti plačnika;
kadar je plačilni račun, identificiran prek identifikacije plačilnega računa, ki je določena v točki (1)(a) Priloge in jo je posredoval plačnik, odprt pri ponudniku plačilnih storitev v imenu več prejemnikov plačil, lahko plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev posreduje dodatne informacije, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo prejemnika plačila. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi ta plačilni račun v imenu več prejemnikov plačil, ali, kjer je to primerno, ponudnik plačilnih storitev, ki je imetnik tega plačilnega računa, na zahtevo ponudnika plačilnih storitev plačnika potrdi, ali je prejemnik plačila, ki ga je navedel plačnik, med več prejemniki plačil, v imenu katerih se vodi plačilni račun. Ponudnik plačilnih storitev plačnika obvesti plačnika, če prejemnik plačila, ki ga je navedel plačnik, ni med več prejemniki plačil, v imenu katerih se vodi plačilni račun;
v primerih, ki niso opisani v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka, ter zlasti takrat, kadar ponudnik plačilnih storitev zagotovi kanal za odreditev plačila, ki od plačnika ne zahteva vnosa tako identifikacije plačilnega računa, določene v točki (1)(a) Priloge, kot imena prejemnika plačila, ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je prejemnik plačila, ki mu namerava plačnik poslati kreditni prenos, pravilno identificiran. V ta namen ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika na način, ki plačniku omogoča potrditev prejemnika plačila pred odobritvijo kreditnega prenosa.
Ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da imajo uporabniki plačilnih storitev, ki so se odločili, da ne bodo uporabljali storitve, s katero se zagotovi preverjanje, pravico, da se kadar koli odločijo za uporabo te storitve.
Kadar ponudnik plačilnih storitev plačnika ne izpolni zahtev iz odstavka 1 tega člena ali ponudnik storitev odreditve plačil ne izpolni zahtev iz odstavka 2 tega člena in če zaradi tega neizpolnjevanja pride do nepravilno izvršene plačilne transakcije, ponudnik plačilnih storitev plačnika plačniku nemudoma povrne preneseni znesek in po potrebi na obremenjenem plačilnem računu vzpostavi tako stanje, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena.
Kadar do neizpolnjevanja pride zato, ker ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil ni izpolnil svojih obveznosti na podlagi tega člena, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila oziroma ponudnik storitev odreditve plačil ponudniku plačilnih storitev plačnika nadomesti finančno škodo, ki mu jo je povzročil zaradi navedenega neizpolnjevanja.
Vsaka nadaljnja finančna izguba, povzročena plačniku, se lahko nadomesti v skladu s pravom, ki se uporablja za pogodbo, sklenjeno med plačnikom in zadevnim ponudnikom plačilnih storitev.
Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, izpolnijo zahteve iz tega člena do 9. julija 2027.
Člen 5d
Preverjanje uporabnikov plačilnih storitev s strani ponudnikov plačilnih storitev, ki nudijo takojšnje kreditne prenose, da preverijo, ali je uporabnik plačilnih storitev oseba ali subjekt, za katerega veljajo ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi
Ponudniki plačilnih storitev taka preverjanja izvedejo takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli novih ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov in takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli sprememb takih ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov, ter vsaj enkrat na vsak koledarski dan.
Prvi pododstavek tega odstavka ne posega v ukrepe, ki jih ponudniki plačilnih storitev sprejmejo za zagotovitev skladnosti z omejevalnimi ukrepi, ki niso ciljno usmerjeni finančni omejevalni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, z omejevalnimi ukrepi, ki niso sprejeti v skladu s členom 215 PDEU, ali s pravom Unije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Člen 6
Končni datumi
Člen 7
Veljavnost pooblastil in pravica do povračila
Člen 8
Pristojbine za izmenjavo za transakcije z direktno bremenitvijo
Za R-transakcije se lahko uporabi večstranska pristojbina za izmenjavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
cilj dogovora je učinkovito dodeljevanje stroškov ponudniku plačilnih storitev ali uporabniku plačilnih storitev, ki je povzročil R-transakcijo, če je to primerno, ob upoštevanju obstoja stroškov transakcije, kar zagotavlja, da se ti stroški ne zaračunavajo samodejno plačniku in da ponudnik plačilnih storitev ne zaračunava stroškov uporabniku plačilnih storitev za dano vrsto pristojbin za R-transakcije, ki presega stroške, ki jih nosi ponudnik plačilnih storitev za takšno transakcijo;
pristojbine so osnovane samo na stroških;
višina pristojbin ne presega dejanskih stroškov obdelave R-transakcije pri najbolj stroškovno učinkovitem primerljivem ponudniku plačilnih storitev, ki je reprezentativna stranka dogovora v smislu obsega transakcij in narave storitev;
uporaba pristojbin v skladu s točkami (a), (b) in (c) preprečuje ponudnikom plačilnih storitev zaračunavanje dodatnih pristojbin, povezanih s stroški, ki jih že zajemajo te pristojbine za izmenjavo, svojim uporabnikom plačilnih storitev;
ne sme obstajati nobena izvedljiva in gospodarna alternativa dogovoru, ki bi vodila k enako ali bolj učinkovitemu obravnavanju R-transakcij ob enakih ali nižjih stroških za potrošnike.
Za namene iz prvega pododstavka se pri določanju pristojbin za R-transakcijo upoštevajo le kategorije stroškov, ki so neposredno in nedvoumno povezane z obdelavo R-transakcije. Ti stroški morajo biti natančno določeni. Razčlenitev višine stroškov, vključno z ločeno določitvijo vsake od njihovih sestavin, bo del skupnega dogovora, ki bo omogočal enostavno preverjanje in spremljanje.
Člen 9
Plačilna dostopnost
Člen 10
Pristojni organi
Člen 11
Kazni
Kar zadeva kazni, ki se uporabljajo za kršitve člena 5d, države članice zagotovijo, da te kazni vključujejo:
v primeru pravne osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 10 % skupnega čistega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;
v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000 EUR ali v enakovrednem znesku v nacionalni valuti držav članic, katerih valuta ni euro, na dan 8. aprila 2024.
Za namene točke (a) tega odstavka, kadar je pravna oseba odvisno podjetje obvladujočega podjetja, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 9, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), ali katerega koli podjetja, ki dejansko izvršuje prevladujoč vpliv na to pravno osebo, je zadevni promet enak prometu, ki izhaja iz konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.
Člen 12
Izvensodni pritožbeni postopki in postopki za izvensodno reševanje sporov
Člen 13
Prenos pooblastil
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 v zvezi s spreminjanjem Priloge, da se upošteva tehnični napredek ter spremembe na trgu.
Člen 14
Izvajanje pooblastila
Člen 15
Pregled
Komisija do 9. oktobra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. Poročilo vsebuje oceno:
razvoja nadomestil za plačilne račune ter za nacionalne in čezmejne kreditne prenose in takojšnje kreditne prenose v eurih in v nacionalni valuti držav članic, katerih valuta ni euro, od 26. oktobra 2022, vključno z učinkom člena 5b(1) na ta nadomestila, ter
področja uporabe člena 5d in njegove učinkovitosti pri preprečevanju nepotrebnih ovir za takojšnje kreditne prenose.
Ponudniki plačilnih storitev poročajo svojim pristojnim organom o:
ravni nadomestil za kreditne prenose, takojšnje kreditne prenose in plačilne račune;
deležu zavrnitev, ločeno za nacionalne in čezmejne plačilne transakcije, zaradi uporabe ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov.
Ponudniki plačilnih storitev taka poročila predložijo vsakih 12 mesecev. Prvo poročilo se predloži 9. aprila 2025 ter vključuje informacije o ravni nadomestil in o zavrnitvah v obdobju od 26. oktobra 2022 do konca predhodnega koledarskega leta.
EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka predloži Komisiji do 9. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 16
Prehodne določbe
Države članice uporabljajo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 6(1) in (2) in so določene v skladu s členom 11, od 2. avgusta 2014.
Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) lahko države članice ponudnikom plačilnih storitev dovolijo, da do 1. februarja 2016 uporabnikom plačilnih storitev zagotavljajo storitve pretvorbe za nacionalne plačilne transakcije in s tem uporabnikom plačilnih storitev, ki so potrošniki, omogočijo nadaljnjo uporabo številke BBAN namesto identifikacije plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge, pod pogojem, da je zagotovljena interoperabilnost s pretvorbo številke BBAN plačnika in prejemnika plačila na tehničen in varen način v ustrezno identifikacijo plačilnega računa iz točke 1(a) Priloge. Ta identifikacija plačilnega računa se po potrebi posreduje uporabniku plačilne storitve, ki sproži transakcijo, pred izvršitvijo plačila. V tem primeru ponudniki plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev neposredno ali posredno ne zaračunajo nikakršnih stroškov ali drugih pristojbin, povezanih s storitvijo pretvorbe.
Če euro postane valuta katere koli takšne države članice pred 31. oktobrom 2015, se ponudniki plačilnih storitev ali, kjer je primerno, upravitelji sistema za plačila na drobno, ki se nahajajo v tej državi članici ter uporabniki plačilnih storitev, ki v njej uporabljajo plačilne storitve, uskladijo z zadevnimi določbami v enem letu od datuma pridružitve zadevne države članice euroobmočju, vendar ne prej od zadevnih datumov, določenih za države članice, katerih valuta je euro na dan 31. marca 2012.
Člen 17
Spremembe Uredbe (ES) št. 924/2009
Uredba (ES) št. 924/2009 se spremeni:
v členu 2 se točka 10 nadomesti z naslednjim:
‚sredstva‘ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( *1 ).
v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
člen 4 se spremeni:
odstavek 2 se črta;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
člen 7 se spremeni:
v odstavku 1 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;
v odstavku 2 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;
v odstavku 3 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti s „1. februarja 2017“;
člen 8 se črta.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
TEHNIČNE ZAHTEVE (ČLEN 5)
1. Za transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami veljajo poleg osnovnih zahtev, določenih v členu 5, tudi naslednje tehnične zahteve:
Identifikacija plačilnega računa iz člena 5(1)(a) in (c) je IBAN.
Standard sporočilnega formata iz člena 5(1)(b) in (d) je standard ISO 20022 XML.
Podatkovno polje nakazila dovoljuje 140 znakov. Plačilne sheme lahko dovoljujejo večje število znakov, razen če pri napravi, ki se uporabi za prenos informacij, obstajajo tehnične omejitve, povezane s številom znakov – v tem primeru velja kot omejitev tehnična zmogljivost naprave.
Podatki o referenci nakazila in vse ostale sestavine podatkov, ki se pošiljajo v skladu s točkama 2 in 3 te priloge, se prenašajo v celoti in brez sprememb med ponudniki plačilnih storitev vzdolž celotne plačilne verige.
Ko so posredovani podatki dostopni v elektronski obliki, plačilne transakcije omogočijo popolnoma avtomatizirano elektronsko obdelavo na vseh stopnjah obdelave vzdolž plačilne verige (direktna obdelava od začetka do konca), kar omogoča elektronsko izvedbo celotnega plačilnega postopka, brez potrebe po ponovnem vnašanju ali ročnem posredovanju. Omenjeno velja tudi za izredno obdelavo transakcij s kreditnim prenosom in direktno bremenitvijo, kadar koli je mogoče.
Plačilne sheme ne določajo minimalnega praga zneska plačilne transakcije, nad katerim bi bili možni kreditni prenosi in direktne bremenitve, vendar jim ni treba obdelovati plačilnih transakcij z ničelnim zneskom.
Za plačilne sheme ne velja obveznost, da morajo izvajati kreditne prenose in direktne bremenitve, ki presegajo znesek 999 999 999,99 EUR.
2. Poleg zahtev, navedenih v točki 1, za transakcije s kreditnim prenosom veljajo tudi naslednje zahteve:
Sestavine podatkov iz člena 5(2)(a) so naslednje:
ime plačnika in/ali IBAN plačnikovega plačilnega računa;
znesek kreditnega prenosa;
IBAN prejemnikovega plačilnega računa;
ime prejemnika plačila, kadar je ta na voljo;
kakršne koli informacije o nakazilu.
Sestavine podatkov iz člena 5(2)(b) so naslednje:
ime plačnika;
IBAN plačnikovega plačilnega računa;
znesek kreditnega prenosa;
IBAN prejemnikovega plačilnega računa;
kakršne koli informacije o nakazilu;
kakršna koli identifikacijska koda prejemnika plačila;
ime kakršne koli referenčne stranke prejemnika plačila;
kakršen koli namen kreditnega prenosa;
kakršna koli kategorija namena kreditnega prenosa.
Poleg tega plačnikov ponudnik plačilnih storitev posreduje prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev naslednje obvezne sestavine podatkov:
BIC plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);
BIC prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);
identifikacijsko kodo plačilne sheme;
datum poravnave kreditnega prenosa;
referenčno številko sporočila o kreditnem prenosu plačnikovega ponudnika plačilnih storitev.
Sestavine podatkov iz člena 5(2)(c) so naslednje:
ime plačnika;
znesek kreditnega prenosa;
kakršne koli informacije o nakazilu.
3. Poleg zahtev, navedenih v točki 1, za transakcije z direktno bremenitvijo veljajo tudi naslednje zahteve:
Sestavine podatkov iz člena 5(3)(a)(i) so naslednje:
vrsta direktne bremenitve (ponavljajoča se, enkratna, prva, zadnja ali vračilo);
ime prejemnika plačila;
IBAN prejemnikovega plačilnega računa, na katerega bo prenesen prevzem;
ime plačnika, kadar je ta na voljo;
IBAN plačnikovega plačilnega računa, s katerega bo izveden prevzem;
enoznačna referenca pooblastila;
če je pooblastilo plačnika dano po 31. marcu 2012, datum podpisa pooblastila;
znesek prevzema;
če je pooblastilo prevzel prejemnik plačila, ki ni isti prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo, enoznačna referenca pooblastila, kot jo je sporočil prvotni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo;
identifikacija prejemnika plačila;
če je pooblastilo prevzel prejemnik plačila, ki ni isti prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo, identifikacija prvotnega prejemnika plačila, ki je izdal pooblastilo;
informacija o nakazilu, če jo prejemnik plačila pošlje plačniku;
namen prevzema;
kategorija namena prevzema.
Sestavine podatkov iz člena 5(3)(b) so naslednje:
BIC prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);
BIC plačnikovega ponudnika plačilnih storitev (če se ponudniki plačilnih storitev, vključeni v plačilno transakcijo, ne dogovorijo drugače);
ime plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);
identifikacijska koda plačnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);
ime prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);
identifikacijska koda prejemnikove referenčne stranke (če obstaja v dematerializiranem pooblastilu);
identifikacijska koda plačilne sheme;
datum poravnave prevzema;
referenca za prevzem prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev;
vrsta pooblastila;
vrsta direktne bremenitve (ponavljajoča se, enkratna, prva, zadnja ali vračilo);
ime prejemnika plačila;
IBAN prejemnikovega plačilnega računa, na katerega bo preneseno nakazilo;
ime plačnika, kadar je ta na voljo;
IBAN plačnikovega plačilnega računa, s katerega bo izvedeno nakazilo;
enoznačna referenca pooblastila;
datum podpisa pooblastila, če je plačnik dal pooblastilo po 31. marcu 2012;
znesek prevzema;
enoznačna referenca pooblastila, kot jo je sporočil prvotni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila, ki ni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo);
identifikacija prejemnika plačila;
identifikacija prvotnega prejemnika plačila, ki je izdal pooblastilo (če je bilo pooblastilo kasneje prevzeto s strani drugega prejemnika plačila, ki ni prejemnik plačila, ki je izdal pooblastilo);
informacija o nakazilu, če jo prejemnik plačila pošlje plačniku.
Sestavine podatkov iz člena 5(3)(c) so naslednje:
enoznačna referenca pooblastila;
identifikacija prejemnika plačila;
ime prejemnika plačila;
znesek prevzema;
vse informacije o nakazilu;
identifikacijska koda plačilne sheme.
( 1 ) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.
( 2 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
( 3 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
( 4 ) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
( 5 ) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.
( 6 ) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
( 7 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( *1 ) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.“;
( *2 ) UL L 94, 30.3.2012 str. 22.“;