02013R0575 — SL — 01.01.2026 — 020.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►M9 UREDBA (EU) št. 575/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 ◄ (UL L 176 27.6.2013, str. 1) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 575/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 26. junija 2013
o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012
(Besedilo velja za EGP)
DEL 1
SPLOŠNE DOLOČBE
NASLOV I
PODROČJE UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa enotna pravila o splošnih bonitetnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi, nadzorovani v skladu z Direktivo 2013/36/EU, kar zadeva:
kapitalske zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi kreditnega tveganja, tržnega tveganja, operativnega tveganja, tveganja poravnave in finančnega vzvoda;
zahteve, ki omejujejo velike izpostavljenosti;
likvidnostne zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi likvidnostnega tveganja;
zahteve glede poročanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c);
zahteve po javnem razkritju.
Ta uredba določa enotna pravila za zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati subjekti v postopku reševanja, ki so globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) ali del GSPI in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU.
Ta uredba ne ureja zahtev glede objave, ki veljajo za pristojne organe na področju bonitetnih predpisov in nadzora institucij, kot je določeno v Direktivi 2013/36/EU.
Člen 2
Nadzorniška pooblastila
Člen 3
Uporaba strožjih zahtev s strani institucij
Ta uredba institucijam ne preprečuje, da bi imele več kapitala in njihovih sestavnih delov ali da bi uporabljale strožje ukrepe, kot je zahtevano v tej uredbi.
Člen 4
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"kreditna institucija" pomeni družbo, katere dejavnost je kar koli od naslednjega:
sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun;
opravljanje katere koli dejavnosti iz Priloge I, oddelek A, točki 3 in 6, k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), kadar velja eno od naslednjega, pri čemer pa družba ni trgovec z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem, zavarovalnica ali investicijsko podjetje, za katero se dovoljenje kot kreditna institucija opusti v skladu s členom 8a Direktive 2013/36/EU:
skupna vrednost konsolidiranih sredstev družbe s sedežem v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami in podrejenimi družbami s sedežem v tretji državi, je enaka ali presega 30 milijard EUR;
skupna vrednost sredstev družbe s sedežem v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami in podrejenimi družbami s sedežem v tretji državi, je manj kot 30 milijard EUR in družba je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb te skupine s sedežem v Uniji, vključno z vsemi njihovimi podružnicami in podrejenimi družbami s sedežem v tretji državi, ki imajo posamezno bilančno vsoto manj kot 30 milijard EUR in opravljajo katero koli dejavnost iz Priloge I, oddelek A, točki 3 in 6, k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR;
skupna vrednost sredstev družbe s sedežem v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami in podrejenimi družbami s sedežem v tretji državi, je manj kot 30 milijard EUR in družba je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb skupine, ki opravljajo katero koli dejavnost iz Priloge I, oddelek A, točki 3 in 6, k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR, kadar konsolidacijski nadzornik v posvetovanju s kolegijem nadzornikov takšno odločitev sprejme zato, da bi obravnaval morebitna tveganja izogibanja ali tveganja za finančno stabilnost Unije;
Za namene točk (b)(ii) in (b)(iii), kadar je družba del skupine iz tretje države, je bilančna vsota vsake podružnice te skupine, pooblaščene za delovanje v Uniji, vključena v združeno skupno vrednost sredstev vseh družb v skupini;
"investicijsko podjetje" pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ki ima dovoljenje na podlagi navedene direktive, razen kreditnih institucij;
"institucija" pomeni kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, ali podjetje iz člena 8a(3) navedene direktive;
▼M9 —————
"zavarovalnica" pomeni zavarovalnico, kakor je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( 7 );
"pozavarovalnica" pomeni pozavarovalnico, kakor je opredeljena v točki (4) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
"subjekt javnega sektorja" pomeni nekomercialen upravni organ, odgovoren enotam centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali organom, ki izvaja enake pristojnosti kot regionalne ravni države in lokalni organi, ali nekomercialno podjetje, ki je v lasti centralnih, regionalnih ali lokalnih ravni držav ali pa so ga te ustanovile in ga financirajo ter ki ima sporazume o izrecnem jamstvu in lahko vključuje samoupravne organe, regulirane z zakonodajo, ki so pod javnim nadzorom.
"upravljalni organ" pomeni upravljalni organ kot je opredeljen v točki (7) člena 3(1) Direktive 2013/36/EU;
"višje vodstvo" pomeni višje vodstvo kot je opredeljeno v točki 9 člena 3(1) 4 Direktive 2013/36/EU;
"sistemsko tveganje" pomeni sistemsko tveganje kot je opredeljeno v točki (10) člena 3(1) Direktive 2013/36/EU;
▼M17 —————
"originator" pomeni originatorja, kot je opredeljen v točki (3) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402 ( 10 );
"sponzor" pomeni sponzorja, kot je opredeljen v točki (5) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"prvotni kreditodajalec" pomeni prvotnega kreditodajalca, kot je opredeljen v točki (20) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„nadrejena oseba“ pomeni podjetje, ki v smislu točke 37 obvladuje eno ali več podjetij;
„podrejena družba“ pomeni podjetje, ki ga v smislu točke 37 obvladuje drugo podjetje; podrejene družbe podrejenih družb se prav tako štejejo za podrejene družbe tiste družbe, ki je nadrejena oseba njihove nadrejene osebe;
"podružnica" pomeni poslovno enoto, ki je pravno odvisen del institucije in neposredno izvaja vse ali nekatere posle, ki so del dejavnosti institucij;
„družba za pomožne storitve“ pomeni podjetje, katerega osnovno dejavnost, ne glede na to, ali se opravlja za podjetja znotraj skupine ali za stranke zunaj skupine, sestavlja kar koli od naslednjega:
neposredna razširitev bančnih storitev;
poslovni najem, lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga storitev, kolikor so te dejavnosti pomožne bančnim storitvam;
vse druge dejavnosti, za katere EBA meni, da so podobne tistim iz točk (a) in (b);
"družba za upravljanje" pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v točki (5) člena 2 Direktive 2002/87/ES, ali UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU, vključno, če ni določeno drugače, s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države;
„finančni holding“ pomeni družbo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
je finančna institucija;
ni mešani finančni holding;
ima vsaj eno podrejeno družbo, ki je institucija;
več kot 50 % katerega koli izmed naslednjih kazalnikov je stalno povezanih s podrejenimi družbami, ki so institucije ali finančne institucije, in z dejavnostmi, ki jih izvaja družba sama in niso povezane s pridobitvijo ali lastništvom deležev v podrejenih družbah, če so te dejavnosti enake narave kot tiste, ki jih izvajajo institucije ali finančne institucije:
lastniški kapital družbe na podlagi njenega konsolidiranega položaja;
sredstva družbe na podlagi njenega konsolidiranega položaja;
prihodki družbe na podlagi njenega konsolidiranega položaja;
zaposleni družbe na podlagi njenega konsolidiranega položaja;
drugi kazalniki, za katere pristojni organ meni, da so relevantni.
Pristojni organ lahko odloči, da se subjekt ne šteje za finančni holding, tudi če je izpolnjen eden od kazalnikov iz prvega odstavka, točke (i) do (iv), kadar pristojni organ meni, da relevantni kazalnik ne izraža poštenega in resničnega prikaza glavnih dejavnosti in tveganj skupine. Pristojni organ se pred sprejetjem take odločitve posvetuje z EBA in predloži utemeljeno in podrobno kvalitativno in kvantitativno utemeljitev. Pristojni organ ustrezno upošteva mnenje EBA in, če se odloči odstopati od njega, v treh mesecih od datuma prejema mnenja EBA slednjemu predstavi razloge za odstopanje od tega mnenja;
„investicijski holding“ pomeni investicijski holding, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 23, Uredbe (EU) 2019/2033;
"mešani finančni holding" pomeni mešani finančni holding kot je opredeljen v točki (15) člena 2 Direktive 2002/87/ES;
"mešani poslovni holding" pomeni nadrejeno osebo, ki ni finančni holding ali institucija ali mešani finančni holdingin ki ima med podrejenimi družbami vsaj eno institucijo;
"zavarovalnica tretje države" pomeni zavarovalnico tretje države, kot je opredeljena v točki (3) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
"pozavarovalnica tretje države" pomeni pozavarovalnico tretje države, kot je opredeljena v točki (6) člena členu 13 Direktive 2009/138/ES;
"priznana investicijska podjetja tretje države" pomeni podjetja, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
če bi imela sedež v Uniji, bi spadala v okvir opredelitve investicijskega podjetja;
so pridobila dovoljenje v tretji državi;
za njih veljajo bonitetna pravila in ta pravila upoštevajo, pri čemer so ta pravila po mnenju pristojnih organov vsaj tako stroga kot pravila iz te uredbe ali Direktive 2013/36/EU;
„finančna institucija“ pomeni družbo, ki izpolnjuje oba naslednja pogoja:
ni institucija, čisti industrijski holding, subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, zavarovalni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES, ali mešani zavarovalni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (g), navedene direktive, razen kadar ima mešani zavarovalni holding podrejeno institucijo;
izpolnjuje enega ali več naslednjih pogojev:
glavna dejavnost družbe je pridobivanje ali lastništvo deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz Priloge I, točke 2 do 12 ter točke 15, 16 in 17, k Direktivi 2013/36/EU ali opravljanje ene ali več storitev ali dejavnosti iz Priloge I, oddelek A ali B, k Direktivi 2014/65/EU v zvezi s finančnimi instrumenti iz Priloge I, oddelek C, k Direktivi 2014/65/EU;
družba je investicijsko podjetje, mešani finančni holding, investicijski holding, ponudnik plačilnih storitev, kot je kategoriziran na podlagi člena 1(1), točke (a) do (d), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), družba za upravljanje ali družba za pomožne storitve;
„čisti industrijski holding“ pomeni družbo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
njena glavna dejavnost je pridobivanje ali lastništvo deležev;
ni navedena v točki 27(a) ali točki 27(d) do (l) tega odstavka in ni investicijsko podjetje ali družba za upravljanje ali ponudnik plačilnih storitev, kategoriziran na podlagi člena 1(1), točke (a) do (d), Direktive (EU) 2015/2366;
ni udeležena v subjektu finančnega sektorja;
"subjekt finančnega sektorja" pomeni kar koli od naslednjega:
institucijo;
finančno institucijo;
▼M17 —————
zavarovalnico;
zavarovalnico tretje države;
pozavarovalnico;
pozavarovalnico tretje države;
zavarovalni holding, kot je opredeljen v točki (f) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES;
družbo, ki je izključena iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive;
družbo tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerim koli subjektom iz točk (a) do (k);
„nadrejena institucija v državi članici“ pomeni institucijo v državi članici, ki ima podrejeno družbo, ki je institucija ali finančna institucija, ali ki je udeležena v instituciji ali finančni instituciji in sama ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem v isti državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici;
"EU nadrejena institucija" pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem v kateri koli drugi državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici;
"nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici" pomeni nadrejeno osebo v državi članici, ki je investicijsko podjetje;
"EU nadrejeno investicijsko podjetje" pomeni EU nadrejeno osebo, ki je investicijsko podjetje;
"nadrejena kreditna institucija v državi članici" pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki je kreditna institucija;
"EU nadrejena kreditna institucija" pomeni EU nadrejeno institucijo, ki je kreditna institucija;
"nadrejeni finančni holding v državi članici" pomeni finančni holding, ki sam ni podrejena družba institucije z dovoljenjem v isti državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici;
"EU nadrejeni finančni holding" pomeni nadrejeni finančni holding v državi članici, ki ni podrejena družba institucije z dovoljenjem v kateri koli drugi državi članici ali drugega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici;
"nadrejeni mešani finančni holding v državi članici" pomeni mešani finančni holding, ki sam ni podrejena družba institucije z dovoljenjem v isti državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici;
"EU nadrejeni mešani finančni holding" pomeni nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, ki ni podrejena družba institucije z dovoljenjem v kateri koli drugi državi članici ali drugega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri koli drugi državi članici;
"centralna nasprotna stranka" ali "CNS" pomeni CNS, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;
„udeležba“ pomeni delež v kapitalu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), ali neposredno ali posredno imetništvo 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
"kvalificirani delež" pomeni neposredni ali posredni delež v družbi, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ►C2 ali ki omogoča izvajanje pomembnega vpliv na upravljanje zadevne družbe; ◄
„obvladovanje“ pomeni razmerje med nadrejenim in podrejenim podjetjem, kot je opisano v členu 22 Direktive 2013/34/EU ali v računovodskih standardih, ki se uporabljajo za institucijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in družbo;
"tesna povezanost" pomeni položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
udeležba v obliki imetništva, neposredno ali z obvladovanjem 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja;
obvladovanje;
stalno povezanostjo obeh ali vseh z isto tretjo osebo preko razmerja obvladovanja;
"skupina povezanih strank" pomeni kar koli od naslednjega:
dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki, če ni dokazano nasprotno, predstavljajo eno samo tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje drugo ali druge;
dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, med katerimi ni razmerja, ki predstavlja obvladovanje, kot je opisano v točki (a), vendar je treba šteti, da predstavljajo eno samo tveganje, ker so med seboj tako povezane, da bi v primeru finančnih težav, zlasti težav s financiranjem ali odplačilom, ene od njih verjetno imele težave s financiranjem ali odplačilom tudi druge;
Ne glede na točki (a) in (b), kadar centralna raven države neposredno obvladuje več kot eno fizično ali pravno osebo ali pa je z njimi neposredno povezana, celote, ki jo sestavljajo centralna raven države in vse fizične ali pravne osebe, ki jih neposredno ali posredno obvladuje v skladu s točko (a) ali ki so v skladu s točko (b), ni nujno treba šteti za skupino povezanih strank. Namesto tega se lahko obstoj skupine povezanih strank, ki jo sestavljajo centralna raven države ter druge fizične in pravne osebe, oceni posebej za vsako osebo, ki jo neposredno obvladuje v skladu s točko (a) ali ki je neposredno povezana v skladu s točko (b), ter za vse fizične in pravne osebe, ki jih ta oseba neposredno obvladuje v skladu s točko (a) ali ki so s to osebo povezane v skladu s točko (b), vključno s centralno ravnjo države. Enako velja v primeru enot regionalne ali lokalne ravni držav, za katere se uporablja člen 115(2).
Dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) ali (b) zaradi svoje neposredne izpostavljenosti do iste CNS za namene dejavnosti kliringa, se ne štejejo za skupino povezanih stran;
"pristojni organ" pomeni javni organ ali telo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo uradno priznan in pooblaščen za nadzor institucij kot del delujočega sistema nadzora v zadevni državi članici;
"konsolidacijski nadzornik" pomeni pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU;
"dovoljenje" pomeni instrument, ki ga v kateri koli obliki izdajo organi in s katerim se dodeli pravica do opravljanja dejavnosti;
"matična država članica" pomeni državo članico, v kateri je institucija pridobila dovoljenje;
"država članica gostiteljica" pomeni državo članico, v kateri ima institucija podružnico ali v kateri opravlja storitve;
"centralne banke ESCB" pomenijo nacionalne centralne banke, ki so članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in Evropsko centralno banko (ECB);
"centralne banke" pomenijo centralne banke ESCB in centralne banke tretjih držav;
"konsolidirani položaj" pomeni položaj, ki je posledica uporabe zahtev iz te uredbe v skladu s poglavjem 2 naslova II, dela 1, za eno institucijo, kot če bi ta skupaj z eno ali več drugih subjektov predstavljala eno samo institucijo;
"konsolidirana podlaga" pomeni na podlagi konsolidiranega položaja;
"subkonsolidirana podlaga" pomeni na podlagi konsolidiranega položaja nadrejene institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga z izključitvijo podskupine subjektov, ali na podlagi konsolidiranega položaja nadrejene institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki ni končna nadrejena institucija, finančni holding oziroma mešani finančni holding;
"finančni instrumenti" pomenijo kar koli od naslednjega:
pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument;
instrument iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;
izvedeni finančni instrument;
primarni finančni instrument;
denarni instrument.
Instrumenti iz točk (a), (b) in (c) so finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
"ustanovni kapital" pomeni zneske in vrste kapitala, navedene v členu 12 Direktive 2013/36/EU;
„operativno tveganje“ pomeni tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi in delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov, ki med drugim vključuje pravno tveganje, modelsko tveganje ali tveganje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), vendar izključuje strateško tveganje in tveganje ugleda;
„pravno tveganje“ pomeni tveganje izgube, vključno z odhodki, denarnimi kaznimi, kaznimi ali eksemplaričnimi odškodninami, ki bi jo lahko utrpela institucija zaradi dogodkov, katerih posledica je sodni postopek, vključno z naslednjim:
nadzorniški ukrepi in zasebne poravnave;
neukrepanje, kadar je ukrepanje potrebno za izpolnitev pravne obveznosti;
ukrepi, sprejeti za izogibanje izpolnjevanju pravne obveznosti;
dogodki kršitve, ki so dogodki, ki izhajajo iz namerne kršitve ali kršitve iz malomarnosti, vključno z neprimernim zagotavljanjem finančnih storitev ali predložitvijo nezadostnih ali zavajajočih informacij o finančnem tveganju produktov, ki jih prodaja institucija;
neizpolnjevanje katere koli zahteve, ki izhaja iz nacionalnih ali mednarodnih zakonov ali zakonodajnih predpisov;
neizpolnjevanje katere koli zahteve, ki izhaja iz pogodbenih dogovorov, ali notranjih predpisov in kodeksov ravnanja, vzpostavljenih v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi pravili in praksami;
neizpolnjevanje pravil o etiki;
„modelsko tveganje“ pomeni tveganje izgube, ki je posledica odločitev, ki načeloma temeljijo na rezultatih notranjih modelov, in sicer zaradi napak pri zasnovi, razvoju, oceni parametrov, izvajanju, uporabi ali spremljanju tovrstnih modelov, vključno z naslednjim:
nepravilna zasnova izbranega notranjega modela in njegovih značilnosti;
neustrezno preverjanje primernosti izbranega notranjega modela za finančni instrument, ki se ocenjuje, ali za produkt, za katerega se določa cena, ali primernosti izbranega notranjega modela za veljavne tržne pogoje;
napake pri uvedbi izbranega notranjega modela;
nepravilna vrednotenja po tržnih cenah in nepravilno merjenje tveganja zaradi napake pri knjiženju posla v sistem trgovanja;
uporaba izbranega notranjega modela ali njegovih rezultatov za namen, za katerega ta model ni bil predviden ali zasnovan, vključno z manipulacijo parametrov modeliranja;
nepravočasno ali neučinkovito spremljanje ali validacijo uspešnosti modela ali njegove napovedne sposobnosti, da bi se ocenilo, ali izbrani notranji model še vedno ustreza namenu;
„tveganje na področju IKT“ pomeni tveganje izgube, povezane z vsemi razumno določljivimi okoliščinami v zvezi z uporabo omrežja in informacijskih sistemov, ki bi, če bi se uresničilo, zaradi negativnih posledic v digitalnem ali fizičnem okolju lahko ogrozilo varnost omrežja in informacijskih sistemov, vseh tehnološko odvisnih orodij ali postopkov, operacij in procesov ali zagotavljanja storitev;
„okoljsko, socialno in upravljavsko tveganje“ ali „tveganje ESG“ pomeni tveganje katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega vpliva okoljskih, socialnih ali upravljavskih (ESG) dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije; ESG tveganja se uresničujejo s tradicionalnimi kategorijami finančnih tveganj;
„okoljsko tveganje“ pomeni tveganje katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega vpliva okoljskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije, vključno z dejavniki, povezanimi s prehodom na cilje iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ); okoljsko tveganje vključuje fizično tveganje in tveganje prehoda;
„fizično tveganje“ kot del okoljskega tveganja pomeni tveganje katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega fizičnega vpliva okoljskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije;
„tveganje prehoda“ kot del okoljskega tveganja pomeni tveganje zaradi katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega vpliva prehoda na okoljsko trajnostno gospodarstvo na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije;
„socialno tveganje“ pomeni tveganje katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega vpliva socialnih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije;
„upravljavsko tveganje“ pomeni tveganje katerega koli negativnega finančnega vpliva na institucijo, ki izhaja iz sedanjega ali prihodnjega vpliva upravljavskih dejavnikov na nasprotne stranke ali vložena sredstva te institucije;
"tveganje zmanjšanja vrednosti" pomeni tveganje, da bi se znesek terjatve zmanjšal zaradi denarnih ali nedenarnih zahtevkov dolžnika po tej terjatvi;
„verjetnost neplačila“ ali „PD“ pomeni verjetnost neplačila na ravni dolžnika ali, kadar je ustrezno, kreditnega posla v obdobju enega leta in, v okviru tveganja zmanjšanja vrednosti, verjetnost zmanjšanja vrednosti v obdobju enega leta;
„izguba ob neplačilu“ ali „LGD“ pomeni razmerje med izgubo na izpostavljenosti iz naslova posameznega posla zaradi neplačila na ravni dolžnika ali, kadar je ustrezno, kreditnega posla in neporavnanim zneskom ob neplačilu ali na določen referenčni datum po dnevu neplačila ter, v okviru tveganja zmanjšanja vrednosti, izgubo v primeru zmanjšanja vrednosti, kar pomeni razmerje med izgubo na izpostavljenosti, povezani z odkupljeno denarno terjatvijo, zaradi zmanjšanja vrednosti in neporavnanim zneskom odkupljene denarne terjatve;
„konverzijski faktor“ ali „kreditni konverzijski faktor“ ali „CCF“ pomeni razmerje med neizkoriščenim zneskom prevzete obveznosti iz naslova posameznega posla, ki bi lahko bil črpan iz zadevnega posameznega posla od določenega trenutka pred nastankom neplačila in je torej ob neplačilu neporavnan, in neizkoriščenim zneskom prevzete obveznosti iz naslova tega posla; znesek prevzete obveznosti je enak odobrenemu znesku razpolaganja, s katerim je dolžnik seznanjen, razen če je odobren znesek razpolaganja, ki ga določi institucija, večji od njega;
"zmanjševanje kreditnega tveganja" pomeni tehniko, ki jo institucija uporablja za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezanega z izpostavljenostjo ali izpostavljenostmi, ki jih še ima ta institucija;
„stvarno kreditno zavarovanje“ ali „FCP“ pomeni tehniko zmanjševanja kreditnega tveganja, pri kateri je zmanjševanje kreditnega tveganja izpostavljenosti institucije posledica pravice te institucije, da v primeru neplačila na ravni dolžnika ali kreditnega posla ali ob nastopu drugega določenega kreditnega dogodka v zvezi z dolžnikom unovči ali pridobi prenos ali prisvojitev ali da zadrži nekatera sredstva ali zneske ali da zmanjša znesek izpostavljenosti ali ga nadomesti z zneskom razlike med zneskom izpostavljenosti in zneskom terjatve do institucije;
„osebno kreditno zavarovanje“ ali „UFCP“ pomeni tehniko zmanjševanja kreditnega tveganja v primerih, ko je zmanjševanje kreditnega tveganja izpostavljenosti institucije posledica tega, da se tretja stranka zaveže k plačilu določenega zneska v primeru neplačila na ravni dolžnika ali kreditnega posla ali ob nastopu drugih specifičnih kreditnih dogodkov;
„denarju podoben instrument“ pomeni potrdilo o vlogi, obveznico, vključno s krito obveznico, ali kateri koli drug nepodrejen instrument, ki ga je izdala posojilna institucija ter za katerega je ta posojilna institucija že prejela plačilo v celoti in ga bo brezpogojno unovčila po njegovi nominalni vrednosti;
„naložbeno zlato“ pomeni zlato v obliki blaga, vključno z zlatimi palicami, ingoti in kovanci, ki so splošno sprejeti na trgu plemenitih kovin, kjer obstajajo likvidni trgi za plemenite kovine, ter katerega vrednost je določena glede na vsebnost zlata, opredeljeno s čistostjo in maso, in ne glede na numizmatično vrednost;
"listinjenje" pomeni listinjenje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"pozicija v listinjenju" pomeni pozicijo v listinjenju, kot je opredeljena v točki (19) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"relistinjenje" pomeni relistinjenje, kot je opredeljeno v točki (4) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"pozicija v relistinjenju" pomeni izpostavljenost iz naslova relistinjenja;
"kreditna izboljšava" pomeni pogodbeno ureditev, po kateri se kreditna kakovost pozicije v listinjenju izboljša glede na to, kakšna bi bila, če izboljšave ne bi bilo, vključno z izboljšavo, ki jo dajejo podrejene tranše v listinjenju in druge vrste kreditnega zavarovanja;
"subjekt s posebnim namenom pri listinjenju" ali "SSPE" pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju ali SSPE, kot je opredeljen v točki (2) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"tranša" pomeni tranšo, kot je opredeljena v točki (6) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"vrednotenje po tekočih tržnih cenah" pomeni vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih iz neodvisnih virov, vključno z borznimi cenami, elektronskimi kotacijami ali kotacijami več neodvisnih uglednih borznih posrednikov;
"vrednotenje z modelom" pomeni vsako vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi enega ali več vhodnih tržnih podatkov;
"neodvisen pregled cen" pomeni postopek, s katerim se redno preverjata natančnost in neodvisnost tržnih cen ali vhodnih podatkov vrednotenja z modelom;
"sprejemljiv kapital" pomeni naslednje:
za namene naslova III dela 2 pomeni vsoto naslednjega:
temeljnega kapitala iz člena 25, brez uporabe odbitka iz člena 36(1)(k)(i);
dodatnega kapitala iz člena 71, ki je enak ali nižji od tretjine temeljnega kapitala, izračunanega v skladu s točko (i) te točke;
"priznana borza" pomeni borzo, ki izpolnjuje oba naslednja pogoja:
je reguliran trg ali trg tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s postopkom iz točke (a) člena 25(4) Direktive 2014/65/EU;
ima klirinške mehanizme, po katerih za pogodbe iz Priloge II veljajo predpisana dnevna kritja, ki po mnenju pristojnih organov predstavljajo ustrezno zaščito;
"posebne pokojninske ugodnosti" pomenijo razširjene pokojninske ugodnosti, ki jih institucija po lastni presoji odobri zaposlenemu v okviru njegove celote variabilnih prejemkov, ki pa ne zajemajo pridobljenih ugodnosti, odobrenih zaposlenemu pod pogoji sistema pokojninskega zavarovanja v družbi;
"hipotekarna kreditna vrednost" pomeni vrednost nepremičnine, kot je določena s preudarno oceno tržljivosti nepremičnine v prihodnosti tako, da se upoštevajo dolgoročni trajnostni vidiki nepremičnine, običajne in lokalne razmere na trgu, trenutna uporaba in alternativna primerna uporaba nepremičnine;
„vrednost nepremičnine“ pomeni vrednost stanovanjske nepremičnine ali poslovne nepremičnine, določeno v skladu s členom 229(1);
„stanovanjska nepremičnina“ pomeni kar koli od naslednjega:
nepremičnino, ki ima naravo bivališča in izpolnjuje vse veljavne zakone in predpise, ki omogočajo uporabo nepremičnine v stanovanjske namene;
nepremičnino, ki ima naravo bivališča in je še v gradnji, če se pričakuje, da bo nepremičnina izpolnjevala vse veljavne zakone in predpise, ki omogočajo uporabo nepremičnine v stanovanjske namene;
pravico do bivanja v stanovanju stanovanjskih zadrug na Švedskem;
zemljišče, ki pripada nepremičnini iz točke (a), (b) ali (c);
„poslovna nepremičnina“ pomeni vsako nepremičnino, ki ni stanovanjska nepremičnina;
„izpostavljenost iz naslova nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek“ ali „izpostavljenost IPRE“ pomeni izpostavljenost, ki je zavarovana z eno ali več stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, pri čemer je izpolnjevanje kreditnih obveznosti, povezanih z izpostavljenostjo, pomembno odvisno od denarnih tokov, ki jih ustvarijo te nepremičnine, s katerimi je izpostavljenost zavarovana, in ne od zmožnosti dolžnika, da izpolni kreditne obveznosti iz drugih virov; primarni vir takšnih denarnih tokov so plačila iz zakupa oziroma najemnine ali prihodki od prodaje stanovanjskih ali poslovnih nepremičnin;
„izpostavljenost iz naslova nepremičnin, ki ne ustvarjajo dohodka“ ali „izpostavljenost, ki ni IPRE“ pomeni vsako izpostavljenost, zavarovano z eno ali več stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, ki ni izpostavljenost IPRE, ki ustvarjajo dohodek;
„izpostavljenost, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino“ ali „izpostavljenost, zavarovana s hipoteko na stanovanjsko nepremičnino“ pomeni izpostavljenost, ki je zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, ali izpostavljenost, ki se obravnava kot taka v skladu s členom 108(4);
„izpostavljenost, zavarovana s poslovno nepremičnino“ ali „izpostavljenost, zavarovana s hipoteko na poslovno nepremičnino“ pomeni izpostavljenost, ki je zavarovana s poslovno nepremičnino;
„izpostavljenost, zavarovana z nepremičnino“ ali „izpostavljenost, zavarovana s hipoteko na nepremičnino“ pomeni izpostavljenost, ki je zavarovana s stanovanjsko ali poslovno nepremičnino, ali izpostavljenost, ki se obravnava kot taka v skladu s členom 108(4);
►C11 "tržna vrednost" pomeni za namene nepremičnine ocenjeni znesek, za katerega bi bila nepremičnina na datum vrednotenja izmenjana med voljnim kupcem in voljnim prodajalcem na podlagi običajnih tržnih pogojev in po ustreznem trženju, pri čemer vsaka posamezna stranka ravna vestno, preudarno in brez prisile; ◄
"veljavni računovodski okvir" pomeni računovodske standarde, ki se uporabljajo za institucijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 ali Direktivo 86/635/EGS;
„enoletna stopnja neplačil“ pomeni razmerje med številom dolžnikov ali, kadar se opredelitev neplačila uporablja na ravni kreditnega posla na podlagi člena 178(1), drugi pododstavek, kreditnih poslov, za katere se šteje, da je v obdobju, ki se začne eno leto pred dnevom opazovanja T, nastopilo neplačilo, in številom dolžnikov ali, kadar se opredelitev neplačila uporablja na ravni kreditnega posla na podlagi člena 178(1), drugi pododstavek, kreditnih poslov v tem bonitetnem razredu ali skupini eno leto pred tem dnevom opazovanja T;
„izpostavljenost iz naslova pridobitve zemljišča, razvoja in gradnje nepremičnin“ ali „izpostavljenost ADC“ pomeni izpostavljenosti do podjetij ali subjektov s posebnim namenom, s katerimi se financira pridobitev zemljišč za razvoj in gradnjo ali financirata razvoj in gradnja stanovanjskih ali poslovnih nepremičnin;
„izpostavljenost, ki ni izpostavljenost iz naslova pridobitve zemljišča, razvoja in gradnje nepremičnin“ ali „izpostavljenost, ki ni ADC“ pomeni vsako izpostavljenost, zavarovano z eno ali več stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, ki ni izpostavljenost ADC;
▼M17 —————
"trgovinsko financiranje" pomeni financiranje, vključno z jamstvi, povezano z izmenjavo blaga in storitev prek finančnih produktov s fiksno kratkoročno zapadlostjo, na splošno manj kot eno leto, brez samodejne obnovitve;
"uradno podprti izvozni krediti" pomeni posojila ali kredite za financiranje izvoza blaga in storitev, za katera zagotavlja jamstva, zavarovanje ali neposredno financiranje uradna izvozna agencija;
"pogodba o začasni prodaji" in "pogodba o začasnem odkupu" pomenita vsako pogodbo, s katero institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago ali zajamčene pravice v zvezi s pravico do vrednostnih papirjev ali blaga, če to jamstvo izda priznana borza s pravicami do teh vrednostnih papirjev ali blaga in če dogovor ne dopušča instituciji, da bi prenesla ali zastavila določen vrednostni papir ali določeno blago več kot eni nasprotni stranki hkrati, glede na zavezo, da jih začasno odkupi, ali nadomestnimi vrednostnimi papirji ali blagom iste vrste po določeni ceni na določen dan v prihodnosti ali na dan, ki ga bo določil prenosnik, pri čemer gre v primeru institucije, ki prodaja vrednostne papirje ali blago, za pogodbo o začasni prodaji, v primeru institucije, ki kupuje vrednostne papirje, pa za pogodbo o začasnem odkupu;
"repo posel" pomeni vsak posel, ki ga ureja "pogodba o začasni prodaji" ali "pogodba o začasnem odkupu";
"enostavna pogodba o začasni prodaji" pomeni repo posel v zvezi s posamičnimi sredstvi ali podobnimi nekompleksnimi sredstvi za razliko od košarice sredstev;
"pozicije, namenjene trgovanju" pomenijo kar koli od naslednjega:
pozicije za lasten račun in pozicije, ki izhajajo iz servisiranja strank in vzdrževanja trga;
pozicije, ki naj bi se kratkoročno ponovno prodale;
pozicije, ki naj bi omogočile kratkoročni zaslužek na račun dejanskih ali pričakovanih razlik med njihovo prodajno in nakupno ceno ali na račun sprememb drugih cen ali obrestne mere;
"trgovalna knjiga" pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima institucija za namene trgovanja ali za varovanje pozicij, ki jih ima za namene trgovanja, v skladu s členom 104;
"večstranski sistem trgovanja" pomeni večstranski sistem trgovanja kot je opredeljen v točki (15) člena 4 Direktive 2004/39/ES;
"kvalificirana centralna nasprotna stranka" ali "KCNP" pomeni centralno nasprotno stranko, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je bila priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe;
"jamstveni sklad" pomeni sklad, ki ga ustanovi CNS v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012 in ki se uporablja v skladu s členom 45 navedene uredbe;
"predhodno financiran prispevek v jamstveni sklad CNS" pomeni prispevek institucije v jamstveni sklad CNS;
"trgovalna izpostavljenost" pomeni tekočo izpostavljenost, ki vključuje gibljivo kritje, ki pripada klirinškemu članu, vendar ga ta še ni prejel, in morebitno prihodnjo izpostavljenost klirinškega člana ali stranke do CNS, ki izhaja iz pogodb in poslov, navedenih v točkah (a), (b) in (c) člena 301(1), pa tudi začetno kritje;
"regulirani trg" pomeni reguliran trg kot je opredeljen v točki (14) člena 4 Direktive 2004/39/ES;
"finančni vzvod" pomeni relativno velikost sredstev, zunajbilančnih obveznosti in pogojnih obveznosti institucije za plačilo ali izročitev ali zagotovitev zavarovanja s premoženjem, vključno z obveznostmi iz prejetih sredstev, sprejetih zavez, pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ali pogodb o začasni prodaji, pri čemer pa so izključene obveznosti, ki jih je mogoče izvršiti le med likvidacijo institucije, glede na kapital navedene institucije;
"tveganje prevelikega finančnega vzvoda" pomeni tveganje, pogojeno z ranljivostjo institucije zaradi finančnega vzvoda ali pogojnega finančnega vzvoda, zaradi katerega bi lahko bili potrebni nenačrtovani popravni ukrepi poslovnega načrta institucije, vključno s prisilno prodajo sredstev, zaradi česar lahko nastanejo izgube ali prilagoditve vrednotenja za preostala sredstva institucije;;
"popravek zaradi kreditnega tveganja" pomeni znesek posebnih in splošnih rezervacij za izgube pri kreditnih tveganjih, ki je zaveden v računovodskih izkazih institucije v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
"notranje varovanje" pomeni pozicijo, ki pomembno izravna elemente tveganja med pozicijo iz trgovalne knjige in eno ali več pozicijami iz netrgovalne knjige ali med dvema trgovalnima enotama;
"referenčna obveznost" pomeni obveznost, ki se uporablja za določanje vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta pri denarni poravnavi.
"zunanja bonitetna agencija" ali "ECAI" pomeni bonitetno agencijo, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah ( 15 ), ali centralno banko, ki izdaja bonitetne ocene, ki so izvzete iz Uredbe (ES) št. 1060/2009.
"imenovana ECAI" pomeni ECAI, ki jo je imenovala institucija;
"akumulirani drugi vseobsegajoči donos" ima enak pomen kot v Mednarodnem računovodskem standardu (MRS) 1, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;
"osnovna lastna sredstva" pomenijo osnovna lastna sredstva v smislu člena 88 Direktive 2009/138/ES;
"zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda" pomenijo postavke osnovnih lastnih sredstev družb, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2009/138/ES, kadar so te postavke razvrščene v stopnjo 1 v smislu Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 94(1) navedene direktive;
"zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda" pomenijo postavke osnovnih lastnih sredstev družb, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2009/138/ES, v kateri so postavke razvrščene v stopnjo 1 v smislu Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 94(1) navedene direktive, pri čemer je vključitev teh postavk omejena z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 99 navedene direktive;
"zavarovalniške postavke lastnih sredstev drugega reda" pomenijo postavke osnovnih lastnih sredstev družb, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2009/138/ES, kadar so te postavke razvrščene v stopnjo 2 v smislu Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 94(2) navedene direktive;
"zavarovalniške postavke lastnih sredstev tretjega reda" pomenijo zavarovalniške postavke osnovnih lastnih sredstev družb, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2009/138/ES, kadar so te postavke razvrščene v stopnjo 3 v smislu Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 94(3) navedene direktive;
"odložene terjatve za davek" imajo enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
"odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček", pomenijo odložene terjatve za davek, katerih prihodnja vrednost je iztržljiva le, če institucija v prihodnosti ustvari obdavčljiv dobiček;
"odložene obveznosti za davek" ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
"sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami" pomenijo sredstva pokojninskega sklada ali programa z določenimi pravicami, ki se izračunajo, potem ko so zmanjšana za znesek obveznosti v okviru istega sklada ali programa;
"razdelitve" pomenijo izplačilo dividend ali obresti v kateri koli obliki;
"finančna družba" ima enak pomen kot "finančno podjetje" v točki (25)(b) in (d) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
"rezervacije za splošna bančna tveganja" imajo enak pomen kot sklad za splošna bančna tveganja v členu 38 Direktive 86/635/EGS;
"dobro ime" ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
„posredni delež“ pomeni vsako izpostavljenost do vmesnega subjekta, ki ima izpostavljenost iz naslova kapitalskih instrumentov, ki jih je izdal subjekt finančnega sektorja, ali iz naslova obveznosti, ki jih je izdala institucija, in da se v primeru trajnega odpisa teh kapitalskih instrumentov, ki jih je izdal subjekt finančnega sektorja, ali obveznosti, ki jih je izdala institucija, izguba, ki bi jo posledično imela institucija ne bi pomembno razlikovala od izgube, ki bi jo ta institucija imela v primeru neposrednega deleža v teh kapitalskih instrumentih, ki jih je izdal subjekt finančnega sektorja, ali obveznostih, ki jih je izdala institucija;
"neopredmetena sredstva" imajo enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom in vključujejo dobro ime;
"drugi kapitalski instrumenti" pomenijo kapitalske instrumente, ki jih izdajo subjekti finančnega sektorja in se ne štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda, zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda, zavarovalniške postavke lastnih sredstev drugega reda ali zavarovalniške postavke lastnih sredstev tretjega reda;
"druge rezerve" pomenijo rezerve v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki jih je treba razkriti v skladu s tem veljavnim računovodskim standardom, razen zneskov, ki so že vključeni v akumulirani drugi vseobsegajoči donos ali zadržani dobiček;
"kapital" pomeni vsoto temeljnega in dodatnega kapitala;
"kapitalski instrumenti" pomenijo kapitalske instrumente, ki jih je izdala institucija ►C2 in se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega ali dodatnega kapitala; ◄
"manjšinski delež" pomeni znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala družbe, ki je podrejena instituciji, in pripada fizičnim ali pravnim osebam, ki niso vključene v bonitetni obseg konsolidacije institucije;
"dobiček" ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
"vzajemni navzkrižni delež" pomeni delež institucije v kapitalske instrumente in druge kapitalske instrumente, ki jih izdajo subjekti finančnega sektorja, kadar imajo ti subjekti tudi kapitalske instrumente, ki jih izda institucija;
"zadržani dobiček" pomeni prenesene dobičke in izgube, ki izhajajo iz dobičkov ali izgub iz preteklih let, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
"vplačan presežek kapitala" ima enak pomen kot v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
„sintetični delež“ pomeni naložbo institucije v finančni instrument, katerega vrednost je neposredno povezana z vrednostjo kapitalskih instrumentov, ki jih je izdal subjekt finančnega sektorja, ali vrednostjo obveznosti, ki jih je izdala institucija;
"shema solidarnega jamstva" pomeni shemo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
institucije spadajo v isto institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 113(7) ali so stalno povezane prek omrežja s centralnim organom;
institucije so v skladu s členom 22 Direktive 2013/34/EU polno konsolidirane in so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi institucije, ki je nadrejena institucija v državi članici, v skladu z delom 1, naslov II, poglavje 2, te uredbe in so predmet kapitalskih zahtev;
nadrejena institucija v državi članici in podrejene družbe so ustanovljene v isti državi članici ter potrebujejo dovoljenje istega pristojnega organa in so pod njegovim nadzorom;
nadrejena institucija v državi članici in podrejene družbe so sklenile pogodbeno ali zakonsko določeno ureditev odgovornosti, ki ščiti te institucije, zlasti pa zagotavlja njihovo likvidnost in kapitalsko ustreznost, da se po potrebi prepreči stečaj;
obstajajo ureditve, ki zagotavljajo takojšendostop do finančnih sredstev v smislu kapitala in likvidnosti, če je to zahtevano v skladu s pogodbeno ali zakonsko določeno ureditvijo odgovornosti iz točke (d);
ustreznost ureditev iz točk (d) in (e) redno spremlja pristojen organ;
najkrajši odpovedni rok prostovoljni izstop podrejene družbe iz ureditve odgovornosti je 10 let;
pristojni organ je pooblaščen, da prepove prostovoljni izstop podrejene družbe iz ureditve odgovornosti;
"razpoložljiva sredstva" pomeni znesek dobička ob koncu preteklega poslovnega leta, h kateremu se prištejejo preneseni dobički in rezerve, ki se lahko uporabijo za ta namen pred razdelitvijo imetnikom kapitalskih instrumentov, zmanjšan za prenesene izgube, dobičke, ki po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali notranjimi akti institucije niso razdeljivi, ter vsote, ki se v skladu z nacionalnim pravom ali statuti institucije štejejo za nerazdeljive rezerve, pri čemer se v vsakem primeru upošteva specifična kategorija kapitalskih instrumentov, na katere se nanaša pravo Unije ali nacionalno pravo, notranji akti ali statuti institucije; takšni dobički, izgube in rezerve se določijo na podlagi posamičnih računovodskih izkazov institucije in ne na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov;
"serviser" pomeni serviserja kot je opredeljen v točki (13) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
"organ za reševanje" pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
"ustrezni organ tretje države" pomeni organ tretje države, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 90, Direktive 2014/59/EU;
"subjekt v postopku reševanja" pomeni subjekt v postopku reševanja, kot je opredeljen v točki (83a) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
"skupina v postopku reševanja" pomeni skupino v postopku reševanja, kot je opredeljena v točki (83b) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
"globalna sistemsko pomembna institucija" ali "GSPI" pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, določeno v skladu s členom 131(1) in (2) Direktive 2013/36/EU;
"globalna sistemsko pomembna institucija zunaj EU" ali "GSPI zunaj EU" pomeni globalno sistemsko pomembno bančno skupino ali banko (GSPB), ki ni GSPI in je vključena na seznam GSPB, ki ga objavlja Odbor za finančno stabilnost, kot se redno posodablja;
"pomembna podrejena družba" pomeni podrejeno družbo, ki na posamični ali konsolidirani podlagi izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
podrejena družba ima več kot 5 % konsolidiranih tveganju prilagojenih sredstev prvotne nadrejene osebe;
podrejena družba ustvari več kot 5 % skupnih poslovnih prihodkov prvotno nadrejene osebe;
mera skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) te uredbe podrejene družbe predstavlja več kot 5 % konsolidirane mere skupne izpostavljenosti prvotno nadrejene osebe;
za namene določitve pomembne podrejene družbe se, kadar se uporabi člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, dve vmesni EU nadrejeni osebi štejeta za eno podrejeno družbo na podlagi njunega konsolidiranega položaja;
"subjekt, ki je GSPI" pomeni subjekt s pravno osebnostjo, ki je GSPI ali del GSPI ali GSPI zunaj EU;
"instrument za reševanje s sredstvi upnikov" pomeni instrument za reševanje s sredstvi upnikov, kot je opredeljen v točki (57) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
"skupina" pomeni skupino podjetij, od katerih je vsaj eno institucija in ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe, ali podjetij, ki so medsebojno povezana, kakor je navedeno v členu 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );
"posel financiranja z vrednostnimi papirji" pomeni repo posel, posel posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
"začetno kritje" pomeni vsako zavarovanje s premoženjem razen gibljivega kritja, ki se pobere od subjekta ali se mu predloži, da krije trenutne in morebitne prihodnje izpostavljenosti posla ali portfelja poslov v obdobju, potrebnem za unovčitev teh poslov, ali za ponovno varovanje pred tržnim tveganjem po neplačilu nasprotne stranke v poslu ali portfelju poslov;
"tržno tveganje" pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb tržnih cen, vključno z menjalnimi tečaji ali cenami blaga;
"valutno tveganje" pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb menjalnih tečajev;
"blagovno tveganje" pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb cen blaga;
„trgovalna enota“ pomeni jasno opredeljeno skupino trgovcev, ki jo institucija v skladu s členom 104b(1) vzpostavi za skupno upravljanje portfelja pozicij iz trgovalne knjige ali pozicij iz netrgovalne knjige iz odstavkov (5) in (6) navedenega člena, v skladu z jasno opredeljeno in skladno poslovno strategijo in ki posluje v okviru iste strukture upravljanja tveganj;
"majhna in nekompleksna institucija" pomeni institucijo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
ni velika institucija;
skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na konsolidirani podlagi v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, je v štiriletnem obdobju neposredno pred tekočim letnim obdobjem poročanja v povprečju enaka ali manjša od 5 milijard EUR; države članice lahko znižajo ta prag;
zanjo ne veljajo nobene obveznosti ali zanjo veljajo poenostavljene obveznosti v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja v skladu s členom 4 Direktive 2014/59/EU;
njen obseg postavk trgovalne knjige je v smislu člena 94(1) opredeljen kot majhen;
skupna vrednost njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih ima institucija za namene trgovanja, ne presega 2 % njenih skupnih bilančnih in zunajbilančnih sredstev, skupna vrednost vseh njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih pa ne presega 5 %, pri čemer se oboje izračuna v skladu s členom 273a(3);
konsolidirana sredstva ali obveznosti institucije v zvezi z dejavnostmi z nasprotnimi strankami v Evropskem gospodarskem prostoru, razen izpostavljenosti znotraj skupine v Evropskem gospodarskem prostoru, presegajo 75 % konsolidiranih sredstev institucije in konsolidiranih obveznosti institucije, pri čemer so v obeh primerih izvzete izpostavljenosti znotraj skupine.
institucija za izpolnjevanje bonitetnih zahtev v skladu s to uredbo ne uporablja notranjih modelov, razen za podrejene družbe, ki uporabljajo notranje modele, razvite na ravni skupine, če za skupino veljajo zahteve po razkritju iz člena 433a ali 433c na konsolidirani podlagi;
institucija pristojnemu organu ni sporočila svojega ugovora zoper opredelitev kot majhna in nekompleksna institucija;
pristojni organ ni odločil, da institucije na podlagi analize velikosti, medsebojne povezanosti, zapletenosti ali profila tveganosti ni mogoče opredeliti kot majhno in nekompleksno institucijo;
"velika institucija" pomeni institucijo, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
je GSPI;
v skladu s členom 131(1) in (3) Direktive 2013/36/EU je bila opredeljena kot druga sistemsko pomembna institucija (DSPI);
je v državi članici, v kateri ima sedež, ena od treh največjih institucij glede na skupno vrednost sredstev;
skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na podlagi njenega konsolidiranega položaja v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU je enaka ali večja od 30 milijard EUR;
"velika podrejena družba" pomeni podrejeno družbo, ki ustreza merilom za veliko institucijo;
"institucija, ki ne kotira na borzi", pomeni institucijo, ki ni izdala vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
"računovodsko poročilo" pomeni, za namene dela 8, računovodsko poročilo v smislu členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 );
"trgovec z blagom in pravicami do emisij" pomeni družbo, katere glavne dejavnosti zajemajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz točk 5, 6, 7, 9 in 10, izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisij iz točke 4 ali pravicami do emisij iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;
„obnavljajoča se izpostavljenost“ pomeni vsako izpostavljenost, pri kateri lahko neporavnani znesek kreditojemalca niha glede na njegove odločitve o koriščenju in odplačevanju kredita znotraj dogovorjenih omejitev;
„izpostavljenost do transaktorja“ pomeni vsako obnavljajočo se izpostavljenost, ki ima najmanj 12 mesečno zgodovino odplačevanja in je eno od naslednjega:
izpostavljenost, za katero se redno, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev, znesek, ki ga je treba odplačati na naslednji predvideni datum odplačila, določi kot koriščen znesek na vnaprej določen referenčni datum s predvidenim datumom odplačila najpozneje v 12 mesecih, pod pogojem, da je bil v predhodnih 12 mesecih na vsak predvideni datum odplačila znesek v celoti odplačan;
posel z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na računih, če v predhodnih 12 mesecih ta možnost ni bila koriščena;
„subjekt v sektorju fosilnih goriv“ pomeni družbo ali podjetje, katerega glavna gospodarska dejavnost po statistični klasifikaciji so gospodarske dejavnosti v sektorju premoga, nafte ali plina, kot so določene v Prilogi XXXIX, predloga 3, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/637 ( 18 ), in kot so opredeljene s sklicevanjem na kode statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Revizija 2), navedene v Prilogi I, področja B, C, D in G, k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ); kadar glavna gospodarska dejavnost podjetja ali družbe ni razvrščena z uporabo kod NACE Revizija 2 iz Uredbe (ES) št. 1893/2006 ali nacionalno razvrstitvijo na podlagi NACE Revizija 2, institucije konservativno določijo, ali glavna dejavnost take družbe ali podjetja spada v enega od teh sektorjev;
„izpostavljenosti, na katere vplivajo okoljski ali socialni dejavniki“, pomeni izpostavljenosti, ki ovirajo prizadevanja Unije za dosego regulativnih ciljev v zvezi z ESG dejavniki, na način, ki bi lahko imel negativen finančni vpliv na institucije v Uniji;
„subjekt, ki opravlja dejavnosti bančništva v senci“ pomeni subjekt, ki opravlja dejavnosti bančništva izven reguliranega okvira.
Za namene prvega pododstavka, točka 1(b)(ii) in (iii), kadar je družba del skupine iz tretje države, je bilančna vsota vsake podružnice te skupine, pooblaščene za delovanje v Uniji, vključena v združeno skupno vrednost sredstev vseh družb v skupini.
Za namene prvega pododstavka, točka 1(b)(iii), lahko konsolidacijski nadzornik za sprejetje odločitve od družbe zahteva vse relevantne informacije.
Za namene prvega pododstavka, točka 52a, pravno tveganje ne vključuje povračil tretjim osebam ali zaposlenim in plačil za dobro ime zaradi poslovnih priložnosti, če ni prišlo do kršitve pravil ali etičnega ravnanja in če je institucija pravočasno izpolnila svoje obveznosti. Pravno tveganje tudi ne vključuje zunanjih pravnih stroškov, kadar dogodek, ki je povzročil te zunanje stroške, ni dogodek operativnega tveganja;
Za namene prvega pododstavka, točka 145(e), tega odstavka lahko institucija izključi pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je sklenila s svojimi nefinančnimi strankami, in pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih uporablja za varovanje teh pozicij pred tveganjem, če skupna vrednost izključenih pozicij, izračunana v skladu s členom 273a(3), ne presega 10 % skupnih bilančnih in zunajbilančnih sredstev institucije.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 5
Opredelitve, ki so specifične za kapitalske zahteve za kreditno tveganje
Za namene naslova II, dela 3 se uporabljajo naslednje opredlitve pojmov:
"izpostavljenost" pomeni aktivno ali zunajbilančno postavko;
"izguba" pomeni ekonomsko izgubo, ki vključuje pomembne učinke diskontiranja, vključno s pomembnimi neposrednimi in posrednimi stroški, povezanimi z izterjavo vsake posamezne izpostavljenosti;
„pričakovana izguba“ ali „EL“ pomeni razmerje, povezano s posameznim poslom, med zneskom, ki bo po pričakovanjih izgubljen na izpostavljenosti zaradi:
morebitnega neplačila na ravni dolžnika v obdobju enega leta, ter vrednostjo izpostavljenosti ob neplačilu;
morebitnega zmanjšanja vrednosti v obdobju enega leta, ter vrednostjo izpostavljenosti na datum zmanjšanja vrednosti;
„kreditna obveznost“ pomeni vsako obveznost, ki izhaja iz kreditne pogodbe, vključno z glavnico, obračunanimi obrestmi in provizijami, ki jih dolžnik dolguje;
„kreditna izpostavljenost“ pomeni vsako bilančno ali zunajbilančno postavko, ki privede ali bi lahko privedla do kreditne obveznosti;
„posel“ ali „kreditni posel“ pomeni kreditno izpostavljenost, ki izhaja iz pogodbe ali sklopa pogodb med dolžnikom in institucijo;
„mera konservativnosti“ pomeni pribitek, vključen v ocene parametra tveganja, ki upošteva pričakovani razpon napak pri ocenjevanju, ki izhajajo iz ugotovljenih pomanjkljivosti pri podatkih, metodah in modelih ter iz sprememb standardov prevzemanja kreditnega tveganja, nagnjenosti k prevzemanju tveganja, politik izterjave in okrevanja, kot tudi iz vseh drugih virov dodatne negotovosti in splošnih napak pri ocenjevanju;
„ustrezna prilagoditev“ pomeni učinek na ocene parametra tveganja, ki izhaja iz uporabe metodologij v okviru ocenjevanja parametrov tveganja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri podatkih in metodah ocenjevanja ter za upoštevanje sprememb standardov prevzemanja kreditnega tveganja, nagnjenosti k prevzemanju tveganja, politik izterjave in okrevanja, kot tudi vseh drugih virov dodatne negotovosti, kolikor je to mogoče, da bi se izognili pristranskosti v ocenah parametrov tveganja;
„malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni družbo ali podjetje, katerega letni promet glede na njegove najnovejše konsolidirane računovodske izkaze ne presega 50 000 000 EUR;
„prevzeta obveznost“ pomeni vsak pogodbeni dogovor, ki ga institucija ponudi stranki in ga ta stranka sprejme, za odobritev kredita, nakup sredstev ali izdajo kreditnih nadomestkov, ter vsak tak dogovor, ki ga lahko institucija kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodnega obvestila dolžniku, ali kakršen koli dogovor, ki ga lahko institucija prekliče, kadar dolžnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v dokumentaciji posla, vključno s pogoji, ki jih mora dolžnik izpolniti pred kakršnim koli začetnim ali naknadnim črpanjem na podlagi dogovora, razen če pogodbeni dogovori izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
pogodbeni dogovori, pri katerih institucija ne prejme nobenih provizij ali opravnin za vzpostavitev ali vzdrževanje teh pogodbenih dogovorov;
pogodbeni dogovori, pri katerih mora stranka zaprositi institucijo za začetno in vsako nadaljnje črpanje na podlagi teh pogodbenih dogovorov;
pogodbeni dogovori, pri katerih ima institucija popolno pristojnost nad izvršitvijo posameznega črpanja ne glede na to, ali stranka izpolnjuje pogoje iz dokumentacije pogodbenega dogovora;
pogodbeni dogovori, pri katerih lahko institucija oceni kreditno sposobnost stranke neposredno pred odločitvijo o izvedbi vsakega črpanja, institucija pa izvaja in uporablja notranje postopke, ki zagotavljajo, da se taka ocena opravi pred izvedbo vsakega črpanja;
pogodbeni dogovori, ki so ponujeni podjetju, vključno z MSP, ki se stalno pozorno spremlja;
„brezpogojno preklicna prevzeta obveznost“ pomeni vsako prevzeto obveznost, katere pogoji dovoljujejo instituciji, da kadar koli brez predhodnega obvestila dolžniku prekliče to prevzeto obveznost v obsegu, ki ga dovoljujejo zakonodaja o varstvu potrošnikov in sorodni pravni akti, kadar je to ustrezno, ali ki določa samodejni preklic zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti kreditojemalca.
Člen 5a
Opredelitev pojmov v zvezi s kriptosredstvi
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), ki ni centralnobančna digitalna valuta;
„žeton elektronskega denarja“ ali „e-denarni žeton“ pomeni žeton elektronskega denarja ali e-denarni žeton, kakor je opredeljen v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114;
„izpostavljenost kriptosredstvom“ pomeni aktivno bilančno ali zunajbilančno postavko, povezano s kriptosredstvom, ki ustvarja kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke, tržno tveganje, operativno tveganje ali likvidnostno tveganje;
„tradicionalno sredstvo“ pomeni vsako sredstvo, ki ni kriptosredstvo, vključno s:
finančnimi instrumenti, kakor so opredeljeni v členu 4(1), točka 50, te uredbe;
denarnimi sredstvi, kakor so opredeljena v členu 4, točka 25, Direktive (EU) 2015/2366;
vlogami, kakor so opredeljene v členu 2(1), točka 3, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ),vključno s strukturiranimi vlogami;
pozicijami listinjenja v okviru listinjenja, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2017/2402;
produkti neživljenjskega ali življenjskega zavarovanja, ki spadajo v zavarovalne vrste iz prilog I in II k Direktivi 2009/138/ES, ali pozavarovalne pogodbe in pogodbe o retrocesiji iz navedene direktive;
pokojninskimi produkti, katerih glavni namen v skladu z nacionalnim pravom je vlagatelju zagotoviti prihodek po upokojitvi in na podlagi katerih je vlagatelj upravičen do nekaterih koristi;
uradno priznanimi pokojninskimi načrti poklicnega zavarovanja na področju uporabe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ) ali Direktive 2009/138/ES;
individualnimi pokojninskimi produkti, za katere je po nacionalnem pravu potreben finančni prispevek delodajalca in pri katerih delodajalec ali zaposleni ne more izbirati med pokojninskimi produkti ali ponudniki;
vseevropskim osebnim pokojninskim produktom, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 );
„tradicionalno sredstvo v obliki žetona“ pomeni vrsto kriptosredstva, ki predstavlja tradicionalno sredstvo, vključno z e-denarnim žetonom;
„žeton, vezan na sredstva“ pomeni žeton, vezan na sredstva, kakor je opredeljen v členu 3(1), točka 6, Uredbe (EU) 2023/1114;
„storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni storitev v zvezi s kriptosredstvi, kakor je opredeljena v členu 3(1), točka 16, Uredbe (EU) 2023/1114.
NASLOV II
RAVEN UPORABE ZAHTEV
POGLAVJE 1
Uporaba zahtev na posamični podlagi
Člen 6
Splošna načela
Pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 92b, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
niso subjekti v postopku reševanja;
nimajo podrejenih družb;
niso podrejene družbe EU nadrejene institucije.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka institucije iz odstavka 1a tega člena na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 437a in točke (h) člena 447.
Institucije obveznosti iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe izpolnjujejo na posamični podlagi.
Naslednjim institucijam ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 413(1) in povezanih zahtev glede poročanja o likvidnosti iz dela 7 A te uredbe:
institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012;
institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ), če ne izvajajo nobenih bistvenih sprememb zapadlosti, ter
institucijam, ki so imenovane v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, če:
so njihove dejavnosti omejene na ponujanje bančnih storitev iz oddelka C Priloge k navedeni uredbi, centralnim depotnim družbam, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, in
ne izvajajo nobenih bistvenih sprememb zapadlosti.
Člen 7
Odstopanje od uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi
Pristojni organi lahko opustijo uporabo člena 6(1) za vsako podrejeno družbo institucije, kadar podrejena družba in institucija potrebujeta dovoljenje zadevne države članice in sta pod njenim nadzorom, podrejena družba pa je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi na ravni institucije, ki je nadrejena oseba, pri čemer so izpolnjeni vsi naslednji pogoji za zagotovitev primerne razporeditve kapitala med nadrejeno osebo in podrejeno družbo:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe;
nadrejena oseba izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in z dovoljenjem pristojnega organa zagotovi, da jamči za obveznosti podrejene družbe, ali pa so tveganja v podrejeni družbi zanemarljiva;
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene osebe zajemajo podrejeno družbo;
nadrejena oseba ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene družbe, ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa podrejene družbe.
Pristojni organi lahko opustijo uporabo člena 6(1) za nadrejeno institucijo v državi članici, kjer ta institucija potrebuje dovoljenje zadevne države članice in je pod njenim nadzorom ter je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi in sta izpolnjena oba naslednja pogoja za zagotovitev ustrezne razporeditve kapitala med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti nadrejene institucije v državi članici;
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja, ki so pomembni za konsolidirani nadzor, vključujejo nadrejeno institucijo v državi članici.
Pristojni organ, ki uporabi ta odstavek, obvesti pristojne organe vseh drugih držav članic.
Člen 8
Odstopanje od uporabe likvidnostnih zahtev na posamični podlagi
Pristojni organi lahko za institucijo in vse ali nekatere njene podrejene družbe v Uniji delno ali v celoti opustijo uporabo dela 6 ter jih nadzirajo kot enotno likvidnostno podskupino, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
nadrejena institucija na konsolidirani podlagi ali podrejena institucija na subkonsolidirani podlagi izpolnjuje obveznosti iz dela 6;
nadrejena institucija na konsolidirani podlagi ali podrejena institucija na subkonsolidirani podlagi stalno spremlja in nadzoruje likvidnostne pozicije vseh institucij v skupini ali podskupini, za katere velja opustitev uporabe, spremlja in stalno nadzoruje pozicije financiranja vseh institucij v skupini ali podskupini, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6, ter za vse navedene institucije zagotavlja zadostno raven likvidnosti in stabilnega financiranja, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;
institucije sklenejo pogodbe, ki so v skladu z zahtevami pristojnih organov in ki zagotavljajo prost pretok sredstev med njimi, da lahko izpolnijo svoje posamične in skupne obveznosti, ko te zapadejo;
za izpolnjevanje pogodb iz točke (c) ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir.
Komisija do 1. januarja 2014 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o morebitnih pravnih ovirah, ki bi lahko onemogočile uporabo točke (c) prvega pododstavka, in po potrebi do 31. decembra 2015 pripravi zakonodajni predlog za odpravo takšnih ovir.
Če imajo institucije enotne likvidnostne podskupine dovoljenje v več državah članicah, se odstavek 1 uporabi le ob upoštevanju postopka iz člena 21 in le za institucije, katerih pristojni organi se strinjajo o:
svoji oceni skladnosti organizacije in obravnave likvidnostnega tveganja s pogoji iz člena 86 Direktive 2013/36/EU v celotni enotni likvidnostni podskupini;
porazdelitvi zneskov, lokaciji in lastništvu zahtevanih likvidnih sredstev, ki jih mora imeti enotna likvidnostna podskupina, kadar se opusti zahteva glede količnika likvidnostnega kritja, določena v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter porazdelitvi zneskov in lokaciji razpoložljivega stabilnega financiranja znotraj enotne likvidnostne podskupine, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;
določitvi minimalnih zneskov likvidnih sredstev institucij, za katere se opusti uporaba zahteve glede količnika likvidnostnega kritja, določene v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter določitvi minimalnih zneskov razpoložljivega stabilnega financiranja institucij, za katere se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;
potrebi po strožjih parametrih od tistih iz dela 6;
neomejeni izmenjavi vseh informacij med pristojnimi organi;
celovitem razumevanju vseh posledici takšne opustitve.
Člen 9
Metoda individualne konsolidacije
Člen 10
Opustitev uporabe za kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom
Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom za eno ali več kreditnih institucij, ki so v isti državi članici in so stalno povezane s centralnim organom, ki jih nadzoruje in ima sedež v isti državi članici, delno ali v celoti opustijo uporabo zahtev iz delov od 2 do 8 te uredbe in poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
obveznosti centralnega organa in povezanih institucij so skupna in solidarna odgovornost ali pa za obveznosti svojih povezanih institucij centralni organ jamči v celoti;
kapitalska ustreznost in likvidnost centralnega organa in vseh povezanih institucij se spremljata kot celota na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov teh institucij;
vodstvo centralnega organa je pooblaščeno za izdajanje navodil vodstvu povezanih institucij.
Države članice lahko ohranijo in uporabijo veljavno nacionalno zakonodajo v zvezi z uporabo opustitve iz prvega pododstavka, če to ni v nasprotju s to uredbo ali Direktivo 2013/36/EU.
POGLAVJE 2
Bonitetna konsolidacija
Člen 10a
Uporaba bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi, kadar so investicijska podjetja nadrejene osebe
Za namene tega poglavja se investicijska podjetja in investicijski holdingi obravnavajo kot nadrejeni finančni holdingi v državi članici ali EU nadrejeni finančni holdingi, kadar so ta investicijska podjetja ali investicijski holdingi nadrejene osebe institucije ali investicijskega podjetja, za katerega velja ta uredba, iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033.
Člen 11
Splošna obravnava
Za namene zagotovitve uporabe zahtev te uredbe na konsolidirani podlagi se pojmi „institucija“ „nadrejena institucija v državi članici“ „EU nadrejena institucija“ in „nadrejena oseba“, odvisno od primera, nanašajo tudi na:
finančni holding ali mešani finančni holding z odobritvijo v skladu s členom 21a Direktive 2013/36/EU;
imenovano institucijo, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, če takšen nadrejeni holding ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU;
finančni holding, mešani finančni holding ali institucijo, imenovano v skladu s točko (d) člena 21a(6) Direktive 2013/36/EU.
Konsolidirani položaj družbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU. Konsolidirani položaj družbe iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj njenega nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga.
▼M8 —————
Samo EU nadrejene osebe, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU in niso subjekti v postopku reševanja, izpolnjujejo zahteve iz člena 92b te uredbe na konsolidirani podlagi v obsegu in na način, ki sta določena v členu 18 te uredbe. Kadar se uporablja člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, je vsaka od obeh vmesnih EU nadrejenih oseb, ki sta skupaj opredeljeni kot pomembna podrejena družba, izpolnjuje zahtevo iz člena 92b te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja.
Nadrejene institucije EU izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja, kadar skupino sestavlja ena ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.
Kadar je odobrena opustitev v skladu s členom 8(1) do (5), institucije in, kadar je ustrezno, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so del likvidnostne podskupine, izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na konsolidirani podlagi ali na subkonsolidirani podlagi likvidnostne podskupine.
Uporaba pristopa iz prvega pododstavka ne posega v učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi in ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v Uniji kot celoti oziroma ne predstavlja ali ustvarja ovir za delovanje notranjega trga.
▼M8 —————
Člen 12a
Konsolidiran izračun za GSPI z več subjekti v postopku reševanja
Kadar sta vsaj dva subjekta, ki sta GSPI in sta del iste GSPI, subjekta v postopku reševanja ali subjekta iz tretje države, ki bi bila subjekta v postopku reševanja, če bi imela sedež v Uniji, EU nadrejena institucija navedene GSPI izračuna znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 92a(1), točka (a):
za vsak subjekt v postopku reševanja ali subjekt iz tretje države, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v Uniji;
za EU nadrejeno institucijo, kot če bi bila edini subjekt v postopku reševanja GSPI.
Izračun iz točke (b) prvega pododstavka se opravi na podlagi konsolidiranega položaja EU nadrejene institucije.
Organi za reševanje ravnajo v skladu s členom 45d(4) in členom 45h(2) Direktive 2014/59/EU.
Člen 13
Uporaba zahtev po razkritju na konsolidirani podlagi
Velike podrejene družbe EU nadrejenih institucij razkrijejo informacije iz členov 437, 438, 440, 442, 449a, 449b, 450, 451, 451a in 453 na posamični podlagi ali, kadar je to ustrezno v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, na subkonsolidirani podlagi.
Drugi pododstavek odstavka 1 se uporablja za podrejene družbe nadrejenih oseb s sedežem v tretjih državah, kadar se te podrejene družbe štejejo za velike podrejene družbe.
Člen 14
Uporaba zahtev iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402 na konsolidirani podlagi
▼M9 —————
Člen 18
Metode bonitetne konsolidacije
Za namene člena 11(3a) institucije, ki morajo izpolnjevati zahteve iz člena 92a ali 92b na konsolidirani podlagi, izvedejo polno konsolidacijo vseh institucij in finančnih institucij, ki so njihove podrejene družbe v zadevnih skupinah v postopku reševanja.
▼M17 —————
Pristojni organi se odločijo, ali in kako se opravi konsolidacija v naslednjih primerih:
kadar po mnenju pristojnih organov institucija izvaja pomemben vpliv na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar ni udeležena v njihovem kapitalu ali z njimi ni drugače kapitalsko povezana, ter
kadar se dve ali več institucij ali finančnih institucij upravljajo na enotni podlagi, tudi če to ni določeno v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu.
Pristojni organi zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo metode iz člena 22(7), (8) in (9) Direktive 2013/34/EU.
Pristojni organi lahko z odstopanjem od prvega pododstavka institucijam dovolijo ali od njih zahtevajo, da za takšne podrejene družbe ali udeležbe uporabijo drugačno metodo, vključno z metodo, ki jo zahteva veljavni računovodski okvir, pod pogojem, da:
institucija 28. decembra 2020 kapitalske metode še ne uporablja;
bi bila uporaba kapitalske metode preveč obremenjujoča ali kapitalska metoda ne bi ustrezno odražala tveganj, ki jih družba iz prvega pododstavka predstavlja za institucijo, ter
uporabljena metoda ne povzroči polne ali sorazmerne konsolidacije navedene družbe.
►M17 Pristojni organi lahko zahtevajo polno ali sorazmerno konsolidacijo podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, če ta podrejena družba ali družba ni institucija ali finančna institucija in kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja: ◄
družba ni zavarovalnica, zavarovalnica iz tretje države, pozavarovalnica, pozavarovalnica iz tretje države, zavarovalni holding ali družba, izključena iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive;
obstaja znatno tveganje, da se institucija odloči zagotoviti finančno podporo tej družbi v stresnih pogojih, kadar ni nobenih pogodbenih obveznosti za zagotavljanje takšne podpore ali če to presega morebitne pogodbene obveznosti.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Komisija glede na ugotovitve EBA Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog, da bi se prilagodile ustrezne opredelitve pojmov ali obseg bonitetne konsolidacije.
Člen 19
Subjekti, izključeni iz obsega bonitetne konsolidacije
►M17 Institucije ali finančne institucije, ki je podrejena družba ali družba, v kateri ima udeležbo, ni treba vključiti v konsolidacijo, kadar skupni znesek aktivnih in zunajbilančnih postavk zadevne družbe ne presega nižjega izmed naslednjih zneskov: ◄
10 milijonov EUR;
1 % skupnega zneska aktivnih in zunajbilančnih postavk nadrejene družbe ali družbe, ki ima udeležbo.
►M17 Pristojni organi, ki so v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi, se lahko v posamični obravnavi primerov odločijo, da institucije ali finančne institucije, ki je podrejena družba ali ima v njej udeležbo, ni treba vključiti v konsolidacijo, če: ◄
ima zadevna družba sedež v tretji državi, v kateri obstajajo pravne ovire za prenos potrebnih informacij;
je zadevna družba zanemarljivega pomena z vidika ciljev nadzora institucij;
bi bila po mnenju pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi, konsolidacija finančnega položaja zadevne družbe neprimerna ►C3 ali zavajajoča glede na cilje nadzora institucij. ◄
Člen 20
Skupne odločitve o bonitetnih zahtevah
Pristojni organi sodelujejo in se posvetujejo:
v primeru vlog za dovoljenja iz člena 143(1), člena 151(9), člena 283 in člena 325az, ki jih predložijo EU nadrejena institucija in njene podrejene družbe oziroma skupaj predložijo podrejene družbe EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri čemer se odločijo, ali bodo izdali zadevno dovoljenje ali ne, ter določijo morebitne pogoje, ki bodo veljali za tako dovoljenje;
da bi ugotovili, ali so izpolnjena merila za posebno obravnavo znotraj skupine iz členov 422(9) in 425(5), dopolnjena z regulativnimi tehničnimi standardi EBA iz členov 422(10) in 425(6).
Vloge se predložijo le konsolidacijskemu nadzorniku.
▼M17 —————
Pristojni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da v šestih mesecih sprejmejo skupno odločitev o:
vlogi iz točke (a) odstavka 1;
oceni meril in določitvi posebne obravnave iz točke (b) odstavka 1.
Ta skupna odločitev se navede in v celoti utemelji v dokumentu, ki ga pristojni organ iz odstavka 1 pošlje vlagatelju.
Obdobje iz odstavka 2 se začne:
na dan, ko konsolidacijski nadzornik prejme popolno vlogo iz točke (a)odstavka 1. Konsolidacijski nadzornik popolno vlogo nemudoma posreduje drugim pristojnim organom;
na dan, ko pristojni organi prejmejo poročilo, ki ga je pripravil konsolidacijski nadzornik in v katerem so analizirane obveznosti znotraj skupine.
Odločitev navedejo in v celoti utemeljijo v dokumentu, pri čemer upoštevajo stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v šestmesečnem obdobju.
Konsolidacijski nadzornik odločitev predloži EU nadrejeni instituciji ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu EU in drugim pristojnim organom.
Če je kateri koli od vpletenih pristojnih organov v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu šestmesečnega obdobja zadevo predložil EBA, konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev glede točke (a) odstavka 1 tega člena in počaka na morebitno odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev v skladu z odločitvijo EBA. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeve po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ni več mogoče predložiti EBA.
Odločitev navedejo in v celoti utemeljijo v dokumentu, pri čemer upoštevajo stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v šestmesečnem obdobju.
Odločitev predložijo konsolidacijskemu nadzorniku, ki o njej obvesti EU nadrejeno institucijo ali EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding.
Če je konsolidacijski nadzornik v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu šestmesečnega obdobja zadevo predložil EBA, pristojni organ, odgovoren za nadzor podrejene družbe na posamični podlagi, odloži svojo odločitev glede točke (b) odstavka 1 tega člena in počaka na morebitno odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev v skladu z odločitvijo EBA. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeve po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ni več mogoče predložiti EBA.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 21
Skupne odločitve glede ravni uporabe likvidnostnih zahtev
To skupno odločitev je treba sprejeti v šestih mesecih po datumu, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, v katerem so opredeljene enotne likvidnostne podskupine na podlagi meril iz člena 8. V primeru nesoglasja v šestmesečnem obdobju se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerih koli drugih zadevnih pristojnih organov posvetuje z EBA. Konsolidacijski nadzornik se lahko z EBA posvetuje na lastno pobudo.
S skupno odločitvijo se lahko uvedejo tudi omejitve v zvezi z lokacijo in lastništvom likvidnih sredstev ter zahtevajo minimalni zneski likvidnih sredstev, ki jih morajo vzdrževati institucije, ki so izvzete iz uporabe dela 6.
Ta skupna odločitev se navede in v celoti utemelji v dokumentu, ki ga konsolidacijski nadzornik predloži nadrejeni instituciji enotne likvidnostne podskupine.
Kateri koli pristojni organ pa lahko v šestmesečnem obdobju EBA predloži vprašanje, ali so pogoji iz člena 8(1)(a) do (d) izpolnjeni. V tem primeru lahko EBA nezavezujoče posreduje v skladu s členom 31(c) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in vsi vključeni pristojni organi odložijo svoje odločitve do konca nezavezujočega posredovanja. Kadar pristojni organi med posredovanjem ne dosežejo dogovora v treh mesecih, vsak pristojen organ, odgovoren za nadzor na posamični podlagi, sprejme svojo odločitev, pri čemer upošteva sorazmernost koristi in tveganj na ravni države članice nadrejene institucije ter sorazmernost koristi in tveganj na ravni države članice podrejene družbe. Zadeve po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ni več mogoče predložiti EBA.
Skupna odločitev iz odstavka 1 in odločitve iz prejšnjega pododstavka tega odstavka so zavezujoče.
Člen 22
Subkonsolidacija subjektov v tretjih državah
Člen 23
Družbe s iz tretjih držav
Za namene izvajanja nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s tem poglavjem se izrazi "investicijsko podjetje", "kreditna institucija", "finančna institucija" in "institucija" uporabljajo tudi za družbe s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imela sedež v Uniji, spadala v okvir opredelitve teh izrazov v členu 4.
Člen 24
Vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk
DEL 2
KAPITAL IN KVALIFICIRANE OBVEZNOSTI
NASLOV I
SESTAVINE KAPITALA
POGLAVJE 1
Temeljni kapital
Člen 25
Temeljni kapital
Temeljni kapital institucije je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala institucije.
POGLAVJE 2
Navaden lastniški temeljni kapital
Člen 26
Postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij zajemajo:
kapitalske instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz člena 28 ali kjer je to ustrezno iz člena 29;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (a);
zadržani dobiček;
akumulirani drugi vseobsegajoči donos;
druge rezerve;
rezervacije za splošna bančna tveganja.
Postavke iz točk od (c) do (f) se priznajo za navadni lastniški temeljni kapital le, če so instituciji na razpolago za neomejeno in takojšnjo uporabo za kritje tveganj ali izgub, kakor hitro te nastanejo.
Za namene odstavka 1(c) lahko institucije dobičke med letom ali čiste dobičke poslovnega leta vključijo v navaden lastniški temeljni kapital, preden institucija sprejme uraden sklep o potrditvi letnega dobička ali izgube, le ob predhodnem dovoljenju pristojnega organa. Pristojni organ da dovoljenje, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
dobičke preverijo in potrdijo osebe, ki so neodvisne od institucije in so odgovorne za revizijo računovodskih izkazov zadevne institucije;
institucija pristojnemu organu dokaže, da so bile vse predvidljive obremenitve ali dividende odbite od zneska teh dobičkov.
S preverjanjem in potrditvijo dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki jih ima institucija, se zagotovi ustrezna raven zanesljivosti, da se ti dobički vrednotijo v skladu z načeli iz veljavnega računovodskega okvira.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucije naknadne izdaje oblike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala razvrstijo kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere je institucija že dobila zadevno dovoljenje, če sta izpolnjena oba navedena pogoja:
določbe, ki urejajo te naknadne izdaje, so večinoma enake kot določbe, ki urejajo izdaje, za katere je institucija že dobila dovoljenje;
institucije so o teh naknadnih izdajah uradno obvestile pristojne organe pravočasno, pred njihovo razvrstitvijo kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Pristojni organi se posvetujejo z EBA, preden izdajo dovoljenje za razvrstitev novih oblik kapitalskih instrumentov kot instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Pristojni organi ustrezno upoštevajo mnenje EBA in, če se odločijo odstopati od njega, v treh mesecih od datuma prejema mnenja EBA slednjemu pisno predstavijo razloge za odstopanje od tega mnenja. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.
Na podlagi informacij, zbranih od pristojnih organov, EBA pripravi, vzdržuje in objavi seznam vseh oblik kapitalskih instrumentov v posameznih državah članicah, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko EBA zbira vse informacije v zvezi z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere šteje, da so potrebne za izpolnjevanje meril iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29 te uredbe, ter za namene vzdrževanja in posodabljanja seznama iz tega pododstavka.
Na podlagi postopka pregleda iz člena 80 in kadar obstaja dovolj dokazov, da zadevni kapitalski instrumenti ne izpolnjujejo ali so prenehali izpolnjevati merila iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29, lahko EBA odloči, da navedenih instrumentov ne vključi na seznam iz četrtega pododstavka oziroma jih odstrani z zadevnega seznama, odvisno od primera. EBA v zvezi s tem pripravi sporočilo, v katerem se sklicuje tudi na stališče ustreznega pristojnega organa o zadevi. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 27
Kapitalski instrumenti vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključujejo vse kapitalske instrumente, ki jih izda institucija v skladu z določbami svojega statuta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
izpolnjeni so pogoji iz člena 28 ali kjer je to ustrezno iz člena 29
Navedene vzajemne institucije, zadružne institucije ali hranilnice, ki jih kot takšne pred 31. decembrom 2012 priznava veljavna nacionalna zakonodaja, so še naprej razvrščene kot takšne za namene tega dela, če še naprej izpolnjujejo merila, na podlagi katerih je bilo določeno takšno priznanje.
EBA predloži Komisiji navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 28
Instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
instrumenti so izdani neposredno s strani institucije s predhodno odobritvijo lastnikov institucije ali, če veljavna nacionalna zakonodaja to dopušča, upravljalnega organa institucije;
instrumenti so v celoti vplačani in pridobitev imetništva zadevnih instrumentov ne sme neposredno ali posredno financirati institucija;
instrumenti izpolnjujejo vse naslednje pogoje v zvezi z njihovo razvrstitvijo:
štejejo se za kapital v smislu člena 22 Direktive 86/635/EGS;
razvrščeni so med kapital v smislu veljavnega računovodskega okvira;
razvrščeni so med lastniški kapital za namene določanja bilančne insolventnosti, po potrebi v skladu z nacionalno zakonodajo o insolventnosti;
instrumenti so jasno in ločeno izkazani v bilanci stanja v računovodskih izkazih institucije;
instrumenti so stalni;
glavnica instrumentov se ne sme zmanjšati ali odplačati, razen v katerem koli od naslednjih dveh primerov:
likvidacija institucije;
diskrecijska izplačila instrumentov ali drugi diskrecijski načini zmanjšanja kapitala, kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa v skladu s členom 77;
v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da se bo glavnica instrumentov zmanjšala ali odplačala ali da bi se lahko zmanjšala ali odplačala, razen v primeru likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja pred izdajo instrumentov ali ob njihovi izdaji, razen v primeru instrumentov iz člena 27, ko je zavrnitev institucije, da izplača takšne instrumente, prepovedana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;
instrumenti izpolnjujejo naslednje pogoje v zvezi z razdelitvami:
neobstoj prednostne obravnave razdelitveizplačil donosa z vidika vrstnega reda, vključno z odnosom do drugih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, inpogoji, ki veljajo za instrumente, ne zagotavljajo prednostnih pravic pri izplačilu donosa;
imetnikom instrumentov se lahko donos izplača le iz razpoložljivih sredstev;
pogoji, ki veljajo za instrumente, ne vključujejo zgornje meje ali druge omejitve najvišje ravni izplačil, razen v primeru instrumentov iz člena 27;
raven izplačil ni določena na podlagi zneska, ki je bil vplačan za nakup instrumentov ob izdaji, razen v primeru instrumentov iz člena 27;
pogoji, ki veljajo za instrumente, ne vključujejo nobene obveznosti za institucijo, da mora izplačati donos imetnikom teh instrumentov, in tudi sicer za institucijoa takšna obveznost ne velja;
neizplačilo donosov ne pomeni nastop dogodka neplačila institucije;
preklic izplačila donosa ne pomeni nobenih omejitev za institucijo;
v primerjavi z vsemi kapitalskimi instrumenti, ki jih je izdala institucija, ti instrumenti pokrivajo prvi in sorazmerno največji delež izgub, ko nastanejo, in vsak instrument pokriva izgubo v enakem delu kot vsi drugi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
instrumenti so v primeru postopka insolventnosti ali likvidacije institucije podrejeni vsem drugim terjatvam;
instrumenti zagotavljajo lastnikom terjatev do dela preostalega premoženja institucije, ki je v primeru likvidacije in po plačilu vseh nadrejenih terjatev sorazmerna z zneskom takšnih izdanih instrumentov, pri čemer ni fiksno določena oziroma zanjo ne veljajo omejitve, razen v primeru kapitalskih instrumentov iz člena 27;
instrumenti niso zavarovani niti niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatve pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejene osebe institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejenega finančnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
mešanega poslovnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
mešanega finančnega holdinga in njegove podrejene družbe;
katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk od (i) do (v);
za instrumente ne velja nobena pogodbena ali drugačna ureditev, ki v primeru insolventnosti ali likvidacije izboljšuje prednost terjatve pri poplačilu instrumenta.
Pogoj iz točke (j) prvega pododstavka se šteje za izpolnjenega, tudi če so instrumenti na podlagi člena 484(3) vključeni v dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital, pod pogojem, da se obravnavajo pari passu.
Za namene točke (b) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Pogoj iz točke (f) odstavka 1 šteje za izpolnjenega, ne glede na zmanjšanje glavnice kapitalskega instrumenta v postopku reševanja ali kot posledica odpisa kapitalskih instrumentov, ki ga zahteva organ za reševanje, odgovoren za institucijo.
Pogoj iz točke (g) odstavka 1 šteje za izpolnjenega, ne glede na določbe, ki urejajo kapitalski instrument in ki eksplicitno ali implicitno navajajo, da se bo glavnica instrumenta zmanjšala ali da bi se lahko zmanjšala v postopku reševanja, ali kot posledica odpisa kapitalskih instrumentov, ki ga zahteva organ za reševanje, odgovoren za institucijo.
Pogoj iz točke (h)(v) prvega pododstavka odstavka 1 se šteje za izpolnjenega, ne glede na to, ali je podrejena družba zavezana s pogodbo o prenosu dobička in izgube s svojo nadrejeno družbo, na podlagi katere je podrejena družba dolžna po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov nadrejeni družbi prenesti svoj letni rezultat, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nadrejena družba ima v lasti 90 % ali več glasovalnih pravic in kapitala podrejene družbe;
nadrejena družba in podrejena družba se nahajata v isti državi članici;
pogodba je bila sklenjena za zakonite namene obdavčitve;
pri pripravi letnega računovodskega izkaza ima podrejena družba diskrecijsko pravico, da zmanjša znesek razdelitev, tako da del svojega dobička ali svoj celotni dobiček razporedi v svoje rezerve ali med sredstva za splošna bančna tveganja, preden izvrši kakršno koli izplačilo svoji nadrejeni družbi;
nadrejena družba je na podlagi pogodbe dolžna podrejeni družbi v celoti nadomestiti vse njene izgube;
za pogodbo velja odpovedni rok, v skladu s katerim je mogoče pogodbo prekiniti šele ob koncu obračunskega leta in takšna prekinitev začne učinkovati šele z začetkom naslednjega obračunskega leta, pri čemer se obveznost nadrejene družbe, da podrejeni družbi v celoti nadomesti vse izgube, ki jih je imela podrejena družba v tekočem obračunskem letu, ne spremeni.
Če je institucija sklenila pogodbo o prenosu dobička in izgube, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ in mu predloži kopijo pogodbe. Institucija pristojni organ nemudoma uradno obvesti tudi o vseh spremembah pogodbe o prenosu dobička in izgube in njenem prenehanju. Institucija ne sklene več kot ene pogodbe o prenosu dobička in izgube.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
veljavne oblike in naravo posrednega financiranja kapitalskih instrumentov;
ali in kdaj bi večkratniki izplačil donosov povzročili nesorazmeren poseg v kapital;
pomen prednostnih izplačil donosov.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 29
Kapitalski instrumenti, ki jih izdajo vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice in podobne institucije
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji v zvezi z odkupom kapitalskih instrumentov:
institucija lahko zavrne odkup instrumentov, razen kadar je to prepovedano v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;
kadar veljavna nacionalna zakonodaja prepoveduje instituciji zavrnitev odkupa instrumentov, določbe, ki urejajo instrumente, instituciji zagotovijo možnost, da omeji njihov odkup;
zavrnitev odkupa instrumentov ali omejitev njihovega odkupa, kjer je to potrebno, ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije.
Pogoj iz prvega pododstavka ne posega v možnost, da vzajemna institucija, zadružna institucija, hranilnica ali podobna institucija v okviru navadnega lastniškega temeljnega kapitala prizna instrumente, ki imetnikom ne dajejo glasovalnih pravic in ki izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
terjatev imetnikov instrumentov brez glasovalnih pravic v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije je sorazmerna z deležem skupnega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga ti instrumenti brez glasovalnih pravic predstavljajo;
instrumenti se sicer štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 30
Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Ob prenehanju izpolnjevanja pogojev iz člena 28 ali kjer je to ustrezno iz člena 29, za instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala velja naslednje:
zadevni instrument se takoj preneha šteti za instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z zadevnim instrumentom, se takoj preneha šteti za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Člen 31
Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah
Pristojni organi lahko v izrednih razmerah institucijam dovolijo, da v navadni lastniški temeljni kapital vključijo kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo najmanj pogoje iz točk (b) do (e) člena 28(1), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Kapitalski instrumenti se izdajo po 1. januarja 2014;
Komisija obravnava kapitalske instrumente kot državno pomoč;
Kapitalski instrumenti se izdajo v okviru ukrepov dokapitalizacije v skladu s takrat obstoječimi pravili za državno pomoč;
Kapitalske instrumente v celoti vpiše in so v lasti države ali relevatnih javnih organov ali subjektov v državni lasti;
Kapitalski instrumenti so sposobni pokrivanja izgube;
Kapitalski instrumenti, razen tistih iz člena 27, v primeru likvidacije zagotavljajo lastnikom terjatev do dela preostalega premoženja institucije po plačilu vseh nadrejenih terjatev;
Obstajajo ustrezni mehanizmi za izstop države ali po potrebi relevantnega javnega organa ali subjekta v državni lasti;
Pristojni organ je izdal svoje predhodno dovoljenje in objavil svojo odločitev skupaj z njeno obrazložitvijo.
Člen 32
Listinjena sredstva
Institucija iz vseh sestavin kapitala izključi vsako povečanje lastniškega kapitala v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, ki izhaja iz listinjenih sredstev, vključno z naslednjima:
takim povečanjem, povezanim s prihodki iz naslova prihodnjih marž, ki se pri instituciji odraža v dobičku iz prodaje (gain on sale);
kadar je institucija v vlogi originatorja v listinjenju, neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov iz listinjenjih sredstev, ki zagotavljajo kreditno izboljšavo pozicijam v listinjenju.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 33
Varovanje denarnih tokov in spremembe vrednosti lastnih obveznosti
Institucije ne vključijo naslednjih postavk med katero koli sestavino kapitala:
presežkov iz prevrednotenja, povezanih z dobički ali izgubami pri varovanju denarnih tokov finančnih instrumentov, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti, vključno z načrtovanimi denarnimi tokovi;
dobičkov ali izgub, nastalih na podlagi vrednotenja obveznosti institucije po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti same institucije;
dobičkov in izgub, nastalih na podlagi vrednotenja izvedenih finančnih obveznosti institucije po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz sprememb kreditnega tveganja same institucije.
Institucije lahko brez poseganja v točko (b) odstavka 1 vključijo znesek dobičkov in izgub iz njihovih obveznosti v kapital, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obveznosti so v obliki obveznic iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES;
spremembe vrednosti sredstev in obveznosti institucije nastanejo zaradi istih sprememb kot v boniteti same institucije;
med vrednostjo obveznic iz točke (a) in vrednostjo sredstev institucije obstaja/je tesna vez;
hipotekarne kredite je mogoče poplačati z odkupom obveznic, s katerimi se financirajo hipotekarni krediti, po tržni ali nominalni vrednosti.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. septembra 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 34
Dodatne prilagoditve vrednosti
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 35
Nerealizirani dobički in izgube, merjeni po pošteni vrednosti
Institucije ne izvedejo prilagoditev, da bi iz kapitala izključile nerealizirane dobičke ali izgube, nastale na podlagi vrednotenja svojih sredstev ali obveznosti po pošteni vrednosti, razen v primeru postavk iz člena 33.
Člen 36
Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo:
izgube tekočega poslovnega leta;
neopredmetena sredstva, razen preudarno vrednotene programske opreme, na vrednost katere reševanje, insolventnost ali likvidacija institucije nima negativnega učinka;
odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti z uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB), primanjkljaj IRB, kadar je ustrezno, izračunan v skladu s členom 159;
sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami v bilanci stanja institucije;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, vključno z lastnimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere ima institucija dejansko ali pogojno obveznost nakupa na podlagi obstoječe pogodbene obveznosti;
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemen navzkrižni delež v instituciji, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije;
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo;
znesek postavk, ki se v skladu s členom 56 odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala v obsegu, ki presega postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije;
znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 1 250 %, kadar institucija namesto uporabe uteži tveganja 1 250 % odbije ta znesek izpostavljenosti od zneska navadnega lastniškega temeljnega kapitala:
kvalificirani deleži izven finančnega sektorja;
pozicije v listinjenju v skladu s točko (b) člena 244(1), točko (b) člena 245(1) in členom 253;
proste izročitve v skladu s členom 379(3);
pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB, v skladu s členom 153(8);
▼M17 —————
izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP, ki se jim dodeli utež tveganja 1 250 % v skladu s členom 132(2), drugi pododstavek.
vse davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala, predvidljive v času izračuna, razen kadar institucija ustrezno prilagodi znesek postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in zaradi takšnih davčnih obremenitev zmanjša vrednost, do katere se lahko te postavke uporabijo za kritje tveganj ali izgub;
ustrezni znesek nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti;
za prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti iz člena 132c(2) vsak znesek, za katerega tekoča tržna vrednost enot ali deležev v KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, ne dosega sedanje vrednosti prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti in za katerega institucija še ni pripoznala znižanja v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli vrste kapitalskih instrumentov finančnih institucij ter, v posvetovanjuz Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 ( 27 ), zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav in družb, izključenih iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive, ki se odbijejo od naslednjih sestavin kapitala:
postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
postavk dodatnega temeljnega kapitala;
postavk dodatnega kapitala.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Za namene tega odstavka institucija, specializirana za restrukturiranje dolgov‘ pomeni institucijo, ki je v preteklem poslovnem letu izpolnjevala vse naslednje pogoje na posamični in na konsolidirani podlagi:
glavna dejavnost institucije je kupovanje, upravljanje in restrukturiranje nedonosnih izpostavljenosti v skladu z jasnim in učinkovitim notranjim postopkom odločanja, ki ga izvaja njen upravljalni organ;
knjigovodska vrednost, merjena brez upoštevanja oblikovanih popravkov zaradi kreditnega tveganja kreditov, ki jih je odobrila institucija, ne presega 15 % njenih skupnih sredstev;
vsaj 5 % knjigovodske vrednosti, merjene brez upoštevanja oblikovanih popravkov zaradi kreditnega tveganja kreditov, ki jih je odobrila institucija, predstavlja celotno ali delno refinanciranje kupljenih nedonosnih izpostavljenosti ali prilagoditev pogojev odplačevanja slednjih, kar velja za ukrep restrukturiranja v skladu s členom 47b;
skupna vrednost sredstev institucije ne presega 20 milijard EUR;
institucija stalno vzdržuje količnik neto stabilnega financiranja v višini vsaj 130 %;
vpogledne vloge institucije ne presegajo 5 % celotnih obveznosti institucije.
Institucija, specializirana za restrukturiranje dolgov, brez odlašanja uradno obvesti pristojni organ, če ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz drugega pododstavka. Pristojni organi vsaj enkrat na leto uradno obvestijo EBA o uporabi tega odstavka s strani institucij pod njihovim nadzorom.
EBA pripravi, vzdržuje in objavi seznam institucij, specializiranih za restrukturiranje dolgov. EBA spremlja dejavnost institucij, specializiranih za restrukturiranje dolgov, in Komisiji do 31. decembra 2028 poroča o rezultatih tega spremljanja ter ji po potrebi svetuje glede tega, ali pogoji za opredelitev institucije, specializirane za restrukturiranje dolgov, zadostno temeljijo na tveganju in ali so ustrezni glede na dajanje prednosti sekundarnemu trgu za nedonosne kredite, ter oceni, ali so potrebni dodatni pogoji.
Člen 37
Odbitek neopredmetenih sredstev
Institucije določijo znesek neopredmetenih sredstev, ki se odbijejo, v skladu z naslednjim:
znesek, ki se odbije, se zmanjša za znesek z njim povezanih odloženih obveznosti za davek, ki bi se poravnale, če bi bila neopredmetena sredstva oslabljena ali če bi bilo njihovo pripoznanje odpravljeno v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
znesek, ki se odbije, vključuje dobro ime, ki se nanaša na vrednotenje pomembnih naložb institucije;
znesek, ki se odbije, se zmanjša za znesek računovodskega prevrednotenja neopredmetenih sredstev podrejenih družb, ki izhajajo iz konsolidacije podrejenih družb in jih je mogoče pripisati osebam, ki niso podjetja, vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1.
Člen 38
Odbitek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček
Znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, se lahko zmanjša za znesek z njimi povezanih odloženih obveznosti za davek institucije, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
subjekt ima v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo pravno izvršljivo pravico pobotati te odmerjene terjatve za davek z odmerjenimi obveznostmi za davek;
odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se nanašajo na davek odmerjen s strani istega davčnega organa in v povezavi z istim davčnim zavezancem.
Znesek povezanih odloženih obveznosti za davek iz odstavka 4 se razporedi na:
odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ki se v skladu s členom 48(1) ne odbijejo;
vse druge odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček.
Institucije razporedijo povezane odložene obveznosti za davek glede na delež odloženih terjatev za davek, nanašajočih se na prihodnji dobiček, ki jih predstavljajo postavke iz točk (a) in (b).
Člen 39
Preplačilo davka, prenos davčne izgube v predhodno obdobje in odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček
Naslednje postavke se ne odbijejo od kapitala in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, kot je ustrezno:
preplačilo davka v tekočem letu s strani institucije;
davčne izgube institucije v tekočem letu, prenesene v prejšnja leta, ki privedejo do zahtevka ali izkazujejo terjatev do enot centralne ravni držav, regionalne ravni držav ali lokalnega davčnega organa.
►M8 Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček, so omejene na odložene terjatve za davek, ki so bile oblikovane pred 23. novembrom 2016 in ki izhajajo iz začasnih razlik, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ◄
če institucija poroča izgubo, ko so njeni letni računovodski izkazi uradno potrjeni ali v primeru likvidacije ali v primeru insolventnosti institucije, so takoj avtomatično in obvezno nadomeščeni z dobropisom na že plačane davke;
institucija ima v skladu z veljavnim nacionalnim davčnim pravom možnost pobota dobropis na že plačane davke iz točke (a) s katero koli obveznostjo za davek institucije ali katere koli družbe, ki je na podlagi tega prava za davčne namene vključeno v isto konsolidacijo kot ta institucija, ali katere koli druge družbe, ki je predmet nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
kadar znesek dobropis na že plačane davke iz točke (b) presega obveznosti za davek iz te točke, se vsak tak presežek nemudoma nadomesti z neposredno terjatvijo do enot centralne ravni države članice, v kateri ima institucija sedež.
Institucije za odložene terjatve za davek uporabijo utež tveganja 100 %, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a),(b) ali (c).
Člen 40
Odbitek negativnih zneskov, ki so rezultat izračuna zneskov pričakovane izgube
Znesek, ki se odbije v skladu s členom 36(1)(d), se ne zmanjša zaradi povečanja odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, ali drugega dodatnega davčnega učinka, ki bi se lahko pojavil, ►C2 če bi rezervacije dosegle raven pričakovanih izgub iz oddelka 3 poglavja 3 naslova II dela 3. ◄
Člen 41
Odbitek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami
Za namene člena 36(1)(e) se znesek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami, ki se odbije, zmanjša za:
znesek katerih koli povezanih odloženih obveznosti za davek, ki bi se lahko poravnale, če bi bila sredstva oslabljena ali če bi se odpravilo njihovo pripoznanje v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
znesek sredstev v pokojninskem skladu z določenimi pravicami, ki jih lahko institucija neomejeno uporablja, če je predhodno dobila dovoljenje pristojnega organa.
Ta sredstva, uporabljena za zmanjšanje zneska, ki se odbije, dobijo utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, kot je ustrezno.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 42
Odbitek deležev v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Institucije za namene člena 36(1)(f) izračunajo deleže v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:
institucije lahko izračunajo znesek deležev v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v isti osnovni izpostavljenosti ter kratke pozicije ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
institucije določijo znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, tako da izračunajo osnovno izpostavljenost do lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala v teh indeksih;
institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki izhajajo iz deležev vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.
Člen 43
Pomembna naložba v subjekt finančnega sektorja
Za namene odbitka ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
institucija ima v lasti več kot 10 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih izda zadevni subjekt;
institucija je tesno povezana z zadevnim subjektom in ima v lasti instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala izdane s strani zadevnega subjekta;
institucija ima v lasti instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izdane s strani zadevnega subjekta, pri čemer subjekt ni vključen v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1, ampak je vključen v isto računovodsko konsolidacijo kot institucija za namene finančnega poročanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.
Člen 44
Odbitek deležev v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja in vzajemen navzkrižni delež institucije, oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala
Institucije izvedejo odbitke iz člena 36(1)(g), (h) in (i) v skladu z naslednjim:
deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala in drugih kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja se izračunajo na podlagi bruto dolgih pozicij;
zavarovalniške postavke lastnih sredstev prvega reda se za namene odbitka obravnavajo kot deleži v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Člen 45
Odbitek deležev v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja
Institucije izvedejo odbitke iz člena 36(1)(h) in (i) v skladu z naslednjim:
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja lahko izračunajo na osnovi neto dolge pozicije v isti osnovni izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;
kratke in dolge pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, določijo tako, da izračunajo osnovno izpostavljenost do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v teh indeksih.
Člen 46
Odbitek deležev v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja
Institucije za namene člena 36(1)(h) izračunajo ustrezni znesek, ◄ ki se odbije tako, da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
celotni znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presegajo 10 % skupnega zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala:
členov 32 do 35;
odbitkov iz člena 36(1), točke (a) do (g), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen zneska, ki se odbije za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
členov 44 in 45;
znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala tistih subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, deljen s celotnim zneskom neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala teh subjektov finančnega sektorja.
Znesek, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, se porazdeli med vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. ►C2 Institucije določijo znesek vsakega instrumenta navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se odbije v skladu z odstavkom 1 ◄ tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga predstavljajo vsi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Institucije določijo znesek vsakega instrumenta navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnoži z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4;
razmerje, ki izvira iz izračuna iz točke (b) odstavka 3.
Člen 47
Odbitek deležev v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja
Za namene člena 36(1)(i) so iz ustreznega zneska, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izključene pozicije iz izvedbe prve prodaje zadevnihinstrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj, pri čemer se ta znesek določi v skladu s členoma 44 in 45 ter pododdelkom 2.
Člen 47a
Nedonosne izpostavljenosti
Za namene točke (m) člena 36(1) izpostavljenost vključuje katero koli od naslednjih postavk, če niso zajete v trgovalni knjigi institucije:
dolžniški instrument, ki vključuje dolžniški vrednostni papir, kredit, drugo finančno sredstvo in vlogo na vpogled;
prevzeto obveznost iz kreditov, dano finančno poroštvo ali kakršno koli drugo preklicno ali nepreklicno prevzeto obveznost, razen prevzetih kreditnih obveznosti, ki se lahko kadar koli brezpogojno prekličejo brez predhodnega obvestila ali pri katerih pride do samodejnega preklica zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti kreditojemalca.
Za namene točke (m) člena 36(1) vrednost izpostavljenosti dolžniškega instrumenta, kupljenega po ceni, ki je nižja od zneska, ki ga dolguje dolžnik, predstavlja razliko med nakupno ceno in zneskom, ki ga dolguje dolžnik.
Za namene točke (m) člena 36(1) se šteje, da je vrednost izpostavljenosti prevzete obveznosti iz kreditov, danega finančnega poroštva ali kakršne koli druge prevzete obveznosti, kot so navedene v točki (b) odstavka 1 tega člena, njena nominalna vrednost, ki predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju brez upoštevanja kakršnega koli stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja. Nominalna vrednost prevzetih obveznosti iz kreditov je nečrpani znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila, in nominalna vrednost danega finančnega poroštva je najvišji znesek, ki bi ga subjekt moral plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno.
Nominalna vrednost iz tretjega pododstavka tega odstavka ne upošteva posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 105, zneskov, odbitih v skladu s točko (m) člena 36(1), ali drugih zmanjšanj kapitala v zvezi z izpostavljenostjo.
Za namene točke (m) člena 36(1) se kot nedonosne razvrstijo naslednje izpostavljenosti:
izpostavljenost, za katero se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178;
izpostavljenost, za katero se šteje, da je oslabljena v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;
izpostavljenost v poskusnem obdobju v skladu z odstavkom 7, če so odobreni dodatni ukrepi restrukturiranja ali če je izpostavljenost zapadla več kot 30 dni;
izpostavljenost v obliki prevzete obveznosti, ki, če bi bila črpana ali uporabljena kako drugače, verjetno ne bi bila odplačana v celoti, ne da bi se unovčilo zavarovanje s premoženjem;
izpostavljenost v obliki finančnega poroštva, ki ga bo verjetno unovčila stranka, ki je prejela poroštvo, tudi kadar osnovna izpostavljenost, ki je zavarovana s poroštvom, izpolnjuje merila, da se šteje kot nedonosna.
Kadar ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, ki so zapadle več kot 90 dni in ki predstavljajo več kot 20 % vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se za namene točke (a) šteje, da so vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika nedonosne.
Izpostavljenosti, za katere ni bil izveden ukrep restrukturiranja, se ne razvrščajo več kot nedonosne za namene točke (m) člena 36(1), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenost izpolnjuje izstopna merila, ki jih institucija uporablja za prenehanje razvrstitve izpostavljenosti kot oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom kot neplačane v skladu s členom 178;
dolžnikov položaj se je izboljšal do te mere, da institucija ocenjuje, da bo odplačilo verjetno izvedeno v celoti in pravočasno;
dolžnik nima nobenega zneska z zamudo več kot 90 dni.
Nedonosne izpostavljenosti, za katere je bil izveden ukrep restrukturiranja, se ne razvrščajo več kot nedonosne za namene točke (m) člena 36(1), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenosti niso več v položaju, v katerem bi se razvrščale kot nedonosne na podlagi odstavka 3;
najmanj eno leto je minilo od dneva, ko so bili odobreni ukrepi restrukturiranja, oziroma od dneva, ko so se izpostavljenosti razvrstile kot nedonosne, odvisno od tega, kaj je nastopilo pozneje;
po uporabi ukrepov restrukturiranja ni nobenih zapadlih zneskov, institucija pa na podlagi analize dolžnikovega finančnega položaja ocenjuje, da bo odplačilo verjetno izvedeno v celoti in pravočasno.
Šteje se, da bo odplačilo lahko izvedeno v celoti in pravočasno, kadar je dolžnik redno in pravočasno plačeval zneske, ki so enaki enemu od naslednjih zneskov:
znesku, ki je zapadel, preden je bil odobren ukrep restrukturiranja, če so obstajali zapadli zneski,
znesku, ki je bil odpisan v okviru odobrenih ukrepov restrukturiranja, če niso obstajali zapadli zneski.
Kadar se nedonosna izpostavljenost preneha razvrščati kot nedonosna na podlagi odstavka 6, za tako izpostavljenost velja poskusno obdobje, dokler niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
najmanj dve leti sta pretekli od datuma, ko je bila izpostavljenost, za katero je bil uporabljen ukrep restrukturiranja, ponovno razvrščena kot donosna;
vsaj v polovici poskusnega obdobja so se izvajala redna in pravočasna plačila, zaradi česar je bil odplačan znaten skupni znesek glavnice ali obresti;
dolžnik pri nobeni izpostavljenosti ne zamuja s plačilom več kot 30 dni.
Člen 47b
Ukrepi restrukturiranja
Ukrep restrukturiranja je popuščanje institucije dolžniku (v nadaljnjem besedilu: koncesija), ki ima ali bo verjetno imel težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti. Koncesija lahko kreditodajalcu povzroči izgubo in se nanaša na eno od naslednjih dejanj:
spremembo pogojev odplačevanja dolga, kadar takšna sprememba ne bi bila odobrena, če dolžnik ne bi imel težav pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti;
delno ali celotno refinanciranje dolga, kadar takšno refinanciranje ne bi bilo odobreno, če dolžnik ne bi imel težav pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti.
Za ukrepe restrukturiranja se šteje vsaj naslednje:
novi pogodbeni pogoji so za dolžnika ugodnejši od prejšnjih, kadar dolžnik ima ali bo verjetno imel težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti;
novi pogodbeni pogoji so za dolžnika ugodnejši od pogodbenih pogojev, ki jih ista institucija v tistem trenutku ponuja dolžnikom s podobnim profilom tveganja, kadar dolžnik ima ali bo verjetno imel težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti;
izpostavljenost pod pogoji iz prvotne pogodbe je bila pred spremembo pogodbenih pogojev razvrščena kot nedonosna oziroma bi bila razvrščena kot nedonosna, če se pogodbeni pogoji ne bi spremenili;
posledica ukrepa je celotni ali delni odpust dolga;
institucija odobri izvršitev pogodbenih klavzul, na podlagi katerih lahko dolžnik spremeni pogodbene pogoje, izpostavljenost pa je bila razvrščena kot nedonosna, še preden so bile te klavzule izvršene, oziroma bi bila razvrščena kot nedonosna, če se te klavzule ne bi izvršile;
dolžnik je v času odobritve dolga ali nedolgo pred tem oziroma po tem plačal obroke glavnice ali obresti iz drugega dolga, do iste institucije, ki je bila razvrščena kot nedonosna izpostavljenost oziroma bi bila razvrščena kot taka, če ta plačila ne bi bila izvedena;
sprememba pogodbenih pogojev vključuje poplačila, ki se izvedejo s pridobitvijo posesti premoženja, s katerim je bila zavarovana izpostavljenost, če taka sprememba predstavlja koncesijo.
Naslednje okoliščine kažejo, da so bili morda sprejeti ukrepi restrukturiranja:
prvotna pogodba je bila zapadla več kot 30 dni najmanj enkrat v zadnjih treh mesecih pred spremembo pogodbe oziroma bi bila zapadla več kot 30 dni, če ne bi bilo spremembe pogodbe;
dolžnik je ob sklenitvi kreditne pogodbe ali nedolgo pred tem oziroma nedolgo po tem plačal obroke glavnice ali obresti iz drugega dolga do iste institucije, pri kateri je dolžnik zamujal s plačilom 30 dni vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred odobritvijo novega dolga;
institucija odobri izvršitev pogodbenih klavzul, na podlagi katerih lahko dolžnik spremeni pogodbene pogoje, pri izpostavljenosti pa je dolžnik zamujal s plačilom 30 dni ali bi zamujal 30 dni, če se te klavzule ne bi izvršile.
Člen 47c
Odbitki za nedonosne izpostavljenosti
Za namene točke (m) člena 36(1) institucije izračunajo ustrezni znesek nezadostnega kritja ločeno za vsako nedonosno izpostavljenost, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in sicer tako, da znesek iz točke (b) tega odstavka odštejejo od zneska iz točke (a) tega odstavka, če znesek iz točke (a) presega znesek iz točke (b):
vsota:
nezavarovanega dela vsake nedonosne izpostavljenosti, če obstaja, pomnoženega z ustreznim faktorjem iz odstavka 2;
zavarovanega dela vsake nedonosne izpostavljenosti, če obstaja, pomnoženega z ustreznim faktorjem iz odstavka 3;
vsota naslednjih postavk, če se nanašajo na isto nedonosno izpostavljenost:
posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;
dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 105;
drugih zmanjšanj kapitala;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen, absolutne vrednosti zneskov, odbitih na podlagi točke (d) člena 36(1), ki se nanašajo na nedonosne izpostavljenosti, pri čemer se absolutna vrednost, ki jo je mogoče pripisati vsaki nedonosni izpostavljenosti, izračuna tako, da se zneski, odbiti na podlagi točke (d) člena 36(1), pomnožijo s prispevkom zneska pričakovane izgube za nedonosno izpostavljenost k skupnemu znesku pričakovane izgube za neplačane izpostavljenosti ali izpostavljenosti, ki niso neplačane, kot je ustrezno;
če je nedonosna izpostavljenost kupljena po ceni, ki je nižja od zneska, ki ga dolguje dolžnik, razlike med nakupno ceno in zneskom, ki ga dolguje dolžnik;
zneskov, ki jih je institucija odpisala, odkar je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna.
Zavarovani del nedonosne izpostavljenosti je tisti del tovrstne izpostavljenosti, za katerega se za namen izračuna kapitalskih zahtev na podlagi naslova II dela 3 šteje, da je krit s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem ali da je v celoti in popolnoma zavarovan s hipotekami.
Nezavarovani del nedonosne izpostavljenosti ustreza morebitni razliki med vrednostjo izpostavljenosti iz člena 47a(1) in morebitnim zavarovanim delom izpostavljenosti.
Za namene točke (a)(i) odstavka 1 se uporabljata naslednja faktorja:
0,35 za nezavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne tretjega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
1 za nezavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja od prvega dne četrtega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna.
Za namene točke (a)(ii) odstavka 1 se uporabljajo naslednji faktorji:
0,25 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne četrtega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,35 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne petega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,55 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne šestega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,70 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja, kot je določen v členu 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne sedmega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,80 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z drugim stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem v skladu z naslovom II dela 3, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne sedmega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,80 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja, kot je določen v členu 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne osmega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
1 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z drugim stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem v skladu z naslovom II dela 3, ki se uporablja od prvega dne osmega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
0,85 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja, kot je določen v členu 201, ki se uporablja v obdobju od prvega do zadnjega dne devetega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna;
1 za del nedonosne izpostavljenosti, ki je zavarovan z nepremičninami v skladu z naslovom II dela 3 ali je stanovanjski kredit, za katerega jamči primeren dajalec zavarovanja, kot je določen v členu 201, ki se uporablja od prvega dne desetega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna.
►M17 Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena se za del nedonosne izpostavljenosti, za katerega jamči ali posredno jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201(1), točke (a) do (e), uporabljata naslednja faktorja, kadar se nezavarovanim izpostavljenostim do takšnega dajalca zavarovanja dodeli utež tveganja 0 % na podlagi dela 3, naslov II, poglavje 2: ◄
0 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja v obdobju med prvim in sedmim letom po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna, ter
1 za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti, ki se uporablja od prvega dne osmega leta po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna, razen če se je primeren dajalec zavarovanja strinjal, da v celoti in v skladu s prvotnim pogodbenim razporedom plačil izpolni vse plačilne obveznosti dolžnika do institucije, pri čemer se za zavarovani del nedonosne izpostavljenosti uporablja faktor 0.
Navedene smernice se izdajo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Kadar se v obdobju med drugim in šestim letom po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna, za izpostavljenost odobri ukrep restrukturiranja, se, z odstopanjem od odstavka 3, faktor, ki se uporablja v skladu z odstavkom 3 na datum odobritve ukrepa restrukturiranja, uporablja za dodatno obdobje enega leta.
Ta odstavek se uporablja le v zvezi s prvim ukrepom restrukturiranja, ki je bil odobren po tem, ko je bila izpostavljenost razvrščena kot nedonosna.
Člen 48
Pragovna izvzetja iz odbitka od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Institucijam pri odbitkih zahtevanih v skladu s členom 36(1)(c) in (i) ni treba odbiti zneskov postavk iz točk (a) in (b) tega odstavka, katerih celotni seštevek je enak ali manjši od pragovnega zneska iz odstavka 2.:
odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik ter je njihov celotni seštevek enak ali nižji od 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjih določb:
členov 32 do 35;
člena 36(1), točke (a) do (h), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, neposredni, posredni in sintetični deleži te institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala teh subjektov, katerih celotni seštevek je enak ali nižji od 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjih določb:
členov 32 do 35;
člena 36(1), točke (a) do (h), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
Za namene odstavka 1 je pragovni znesek enak znesku iz točke (a) tega odstavka, pomnoženem z odstotkom iz točke (b) tega odstavka:
preostali znesek postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, potem ko so bile v celoti opravljene prilagoditve in odbitki iz členov od 32 do 36 in ne da bi se uporabilo izvzetje iz odbitka, opredeljeno v temu členu;
17,65 %.
Institucija za namene odstavka 1 določi obseg odloženih terjatev za davek v skupnem znesku postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga ni treba odbiti, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka deli z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, katerih celotni seštevek je enak ali nižji od 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije;
vsota naslednjega:
zneska iz točke (a);
zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno naložbo, katerih celotni seštevek je enak ali nižji od 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije.
Delež pomembnih naložb v skupnem znesku postavk, ki ga ni treba odbiti, je enak ena minus razmerje iz prvega pododstavka.
Člen 49
Zahteva po odbitku,v primeru konsolidacije, dopolnilnega nadzora ali institucionalne sheme za zaščito vlog
Pri izračunu kapitala na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi lahko pristojni organi, kadar od institucij zahtevajo ali jim dovolijo, da uporabijo metodo 1, 2 ali 3 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES, institucijam dovolijo, da ne odbijejo deležev v kapitalske instrumente subjekta finančnega sektorja, v kateri ima nadrejena institucija, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding oziroma ima institucija pomembno naložbo, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e) tega odstavka:
subjekt finančnega sektorja je zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding;
zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding je vključena v isti dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 2002/87/ES kot nadrejena institucija, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding oziroma institucija, ki ima ima delež;
institucija je dobila predhodno dovoljenje pristojnih organov;
pristojni organi pred izdajo dovoljenja iz točke (c) preverijo in nato redno preverjajo, da je raven integriranega upravljanja, upravljanja tveganj in notranjih kontrol subjekta, ki bi bil zajet v konsolidacijo v skladu z metodo 1, 2 ali 3,ustrezna;
deleži v subjektu pripadajo enemu od naslednjih:
nadrejeni kreditni instituciji;
nadrejenemu finančnemu holdingu;
nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu;
instituciji;
podrejeni družbi enega od subjektov iz točk (i) do (iv), ki je vključena v obseg konsolidacije v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1.
Izbrana metoda se ves čas dosledno uporablja.
Uporaba pristopa iz prvega pododstavka ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v vsej Uniji in ne oblikuje ali ustvari ovire za delovanje notranjega trga.
Ta odstavek se ne uporablja pri izračunu kapitala za namene zahtev iz členov 92a in 92b, ki se izračuna v skladu z okvirom odbitkov iz člena 72e(4).
Ta odstavek se ne uporablja za odbitke iz člena 72e(5).
Pristojni organi lahko za namene izračuna kapitala na posamični ali subkonsolidirani podlagi institucijam dovolijo, da ne odbijejo deležev v kapitalske instrumente v naslednjih primerih:
kadar ima institucija delež v drugi instituciji in so izpolnjeni pogoji iz točk (i) do (v);
institucije spadajo v isto institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 113(7);
pristojni organi so podelili dovoljenje iz člena 113(7);
izpolnjeni so pogoji iz člena 113(7);
institucionalna shema za zaščito vlog pripravi konsolidirano bilanco stanja iz člena 113(7)(e) ali, kadar ji ni treba pripraviti konsolidiranih računovodskih izkazov, razširjen zbirni izračun, ki je po mnenju pristojnih organov ustrezen in enakovreden določbam Direktive 86/635/EGS, ki vključuje nekatere prilagoditve določb Direktive 83/349/EGS ali Uredbe (ES) št. 1606/2002, ki urejata konsolidirane računovodske izkaze skupin kreditnih institucij. Enakovrednost tega razširjenega zbirnega izračuna preveri in potrdi zunanji revizor, zlasti to, da sta večkratna uporaba sestavin, ki so primerne za izračun kapitala kakor tudi vsako neustrezno ustvarjanje kapitala med člani institucionalne sheme za zaščito vlog, izključena iz izračuna. ►M8 O konsolidirani bilanci stanja ali razširjenem zbirnem izračunu se pristojnim organom poroča tako pogosto, kot je določeno v izvedbenih tehničnih standardih iz člena 430(7) ◄ ;
institucije, ki so vključene v institucionalno shemo za zaščito vlog, skupaj na konsolidirani podlagi ali na podlagi razširjenega zbirnega izračuna izpolnjujejo zahteve iz člena 92 in o izpolnjevanju teh zahtev še naprej poročajo v skladu s členom 430. ◄ V okviru institucionalne sheme za zaščito vlog odbitek deleža pravic zadružnih članov ali pravnih subjektov, ki niso člani institucionalne sheme za zaščito vlog, ni potreben, če sta odpravljena večkratna uporaba sestavin, ki so primerne za izračun kapitala, kakor tudi vsako neustrezno ustvarjanje kapitala med člani institucionalne sheme za zaščito vlog in manjšinskim delničarjem, kadar je ta institucija.
kadar ima regionalna kreditna institucija delež v svoji centralni ali drugi regionalni kreditni instituciji in so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(i) do (v).
Deleži, ki se v skladu z odstavkom 2 ali 3 ne odbijejo, se štejejo za izpostavljenosti in se zanje uporabi utež tveganja 100 %.
EBA, EIOPA in ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členiv 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 50
Navaden lastniški temeljni kapital
Navaden lastniški temeljni kapital institucije je sestavljen iz postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala po uporabi prilagoditev iz členov 32 do 35, odbitkov v skladu s členom 36 ter izvzetij in drugih možnosti iz členov 48, 49 in 79.
POGLAVJE 3
Dodatni temeljni kapital
Člen 51
Postavke dodatnega temeljnega kapitala
Postavke dodatnega temeljnega kapitala zajemajo:
kapitalske instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz člena 52(1);
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (a).
Instrumenti iz točke (a) se ne štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala.
Člen 52
Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala
Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
instrumenti so izdani neposredno s strani institucije in so v celoti vplačani;
instrumentov niso v lasti katerega koli od naslednjih:
institucije ali njene podrejene družbe;
družbe, v kateri ima institucija udeležbo v obliki imetništva, neposredno ali z obvladovanjem 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;
instrumenti so v primeru insolventnosti institucije podrejeni instrumentom dodatnega kapitala;
instrumenti niso zavarovani niti niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatev pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejene osebe institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejenega finančnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
mešanega poslovnega holding ali njegove podrejene družbe;
mešanega finančnega holdinga in njegove podrejene družbe;
katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk (i) do (v);
za instrumente ne velja nobena pogodbena ali drugačna ureditev, ki v primeru nesolventnosti ali likvidacije izboljšuje prednost pri poplačilu instrumenta;
instrumenti so trajniin določbe, ki jih urejajo, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da jih odkupi;
če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odkupa, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;
instrumenti se lahko odpokličejo, odkupijo ali izplačajo le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 77 in ne prej kot pet let po datumu izdaje, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 78(4);
v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bi institucija lahko instrumente odpoklicala, odkupila ali izplačala, kar je ustrezno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
institucija eksplicitno ali implicitno ne navaja, da bi se pristojni organ strinjal z zahtevo za odpoklic, odkup ali izplačilo instrumentov;
razdelitve po instrumentih izpolnjujejo naslednje pogoje:
izplačajo se iz razpoložljivih sredstev;
raven razdelitve po instrumentih se ne spremeni na podlagi bonitete institucije ali njene nadrejene osebe;
določbe, ki urejajo instrumente, instituciji omogočajo polno diskrecijsko presojo, da lahko kadar koli prekliče razdelitev po instrumentih za neomejeno obdobje in na nekumulativni podlagi,in institucija lahko brez omejitev uporablja ta preklicane razdelitve za izpolnitev svojih obveznosti, ko te zapadejo;
preklic razdelitve ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije;
preklic razdelitve ne pomeni nobenih omejitev za institucijo;
instrumenti ne prispevajo k vzpostavitvi obveznosti, da presegajo njena sredstva, če takšna ugotovitev predstavlja preskus insolventnosti v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;
v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, se ob nastopu sprožilnega dogodka trajno ali začasno odpiše znesek glavnice instrumenta ali se instrumente konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
določbe, ki urejajo instrumente, ne vključujejo nobene značilnosti, ki bi lahko ovirala dokapitalizacijo institucije;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;
za instrumente ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.
Pogoj iz točke (d) prvega pododstavka se šteje za izpolnjenega, ne glede na to, da so instrumenti na podlagi člena 484(3) vključeni v dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital, pod pogojem, da se obravnavajo pari passu.
Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega temeljnega kapitala.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
obliko in naravo spodbud za odkup;
naravo vsakega zvišanja vrednosti glavnice instrumenta dodatnega temeljnega kapitala, ki sledi začasnemu odpisu vrednosti glavnice;
postopke in časovni okvir za:
opredelitev, da je nastopil sprožilni dogodek;
zvišanje vrednosti glavnice instrumenta dodatnega temeljnega kapitala, ki sledi začasnemu odpisu vrednosti glavnice;
značilnosti instrumentov, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo institucije;
uporabo subjektov s posebnim namenom za posredno izdajo kapitalskih instrumentov.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 53
Omejitve vezane na preklic razdelitve po instrumentih dodatnega temeljnega kapitala in značilnosti, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo institucije
Za namene člena 52(1)(l)(v) in (o) določbe, ki urejajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, še zlasti ne vključujejo naslednje:
zahteve za razdelitev po instrumentih, če je izvršena razdelitev na instrument institucije, ki je enakovreden instrumentu dodatnega temeljnega kapitala ali mu je podrejen, vključno z instrumentom navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
zahteve za preklic izplačil donosov po instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, če se ne opravi izplačilo donosov na zadevne instrumenta dodatnega temeljnega kapitala;
obveznosti, da se izplačilo obresti ali dividende nadomesti z izplačilom v kateri koli drugi obliki. Ta obveznost za institucijo drugače ne velja.
Člen 54
Odpis ali konverzija instrumentov dodatnega temeljnega kapitala
Za namene člena 52(1)(n) se za instrumente dodatnega temeljnega kapitala uporabljajo naslednje določbe:
sprožilni dogodek nastopi, ko je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije iz člena 92(1)(a) nižji od katere koli naslednje vrednosti:
5,125 %;
raven višja od 5,125 %, če tako določi institucija in je navedena v določbah, ki urejajo instrument;
institucije lahko v določbah, ki urejajo instrument, poleg sprožilnega dogodka iz točke (a) določijo še enega ali več sprožilnih dogodkov;
kadar se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, zahteva, da se te instrumente ob nastopu sprožilnega dogodka konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, je v teh določbah predpisano eno od naslednjega:
stopnja te konverzije in omejitev dovoljenega zneska konverzije ali
obseg, v katerem se bodo instrumenti konvertirali v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
kadar se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, zahteva, da se ob nastopu sprožilnega dogodka odpiše njihova vrednost glavnice, ta odpis zmanjša vse naslednje:
znesek terjatve imetnika instrumenta v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;
znesek, ki ga je treba plačati v primeru odpoklica ali odkupa instrumenta;
izplačila donosov po instrumentu;
kadar podrejena družba, ki ima sedež v tretji državi, izda instrumente dodatnega temeljnega kapitala, se sprožilna raven iz točke (a) v višini 5,125 % ali več izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, če se pristojni organ po posvetovanju z EBA prepriča, da so navedene določbe vsaj enakovredne zahtevam iz tega člena.
Celotni znesek instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, ki ga je treba ob nastopu sprožilnega dogodka odpisati ali konvertirati, ni manjši kot nižje izmed naslednjih zneskov:
znesek, ki je potreben za popolno vzpostavitev količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije na raven 5,125 %;
celotna vrednost glavnice instrumenta.
Institucije ob nastopu sprožilnega dogodka:
nemudoma obvestijo pristojne organe;
obvestijo imetnike instrumentov dodatnega temeljnega kapitala;
brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu, odpišejo vrednost glavnice instrumentov ali instrumente konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu z zahtevo iz tega člena.
Člen 55
Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev za instrumente dodatnega temeljnega kapitala
Ob prenehanju izpolnjevanja pogojev iz člena 52(1) za instrument dodatnega temeljnega kapitala velja naslednje:
zadevni instrument se takoj preneha šteti za instrument dodatnega temeljnega kapitala;
del vplačanega presežka kapitala, ki je povezan z zadevnim instrumentom, se takoj preneha šteti za postavke dodatnega temeljnega kapitala.
Člen 56
Odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala
Institucije od postavk dodatnega temeljnega kapitala odbijejo:
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala institucije, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti;
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, s katerimi ima institucija vzajemne navzkrižne deleže, za katere pristojni organ meni, da so bili oblikovani z namenom umetnega povečanja kapitala institucije;
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki se določi v skladu s členom 60, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo, razen pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;
znesek postavk, ki se v skladu s členom 66 odbije od postavk dodatnega kapitala, v obsegu, ki presega postavke dodatnega kapitala institucije;
vse davčne obremenitve, povezane s postavkami dodatnega temeljnega kapitala predvidljive v času izračuna, razen kadar institucija ustrezno prilagodi znesek postavk dodatnega temeljnega kapitalain se zaradi teh davčnih obremenitev zmanjša vrednost, do katere se te postavke lahko uporabijo za kritje tveganj in izgub.
Člen 57
Odbitek deležev v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala
Institucije za namene člena 56(a) deleže v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala izračunajo na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:
institucije lahko izračunajo znesek deležev v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v isti osnovni izpostavljenosti ter kratke pozicije ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so oboje ali v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
institucije določijo znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, tako da izračunajo osnovno izpostavljenost do lastnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala v teh indeksih;
institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki izhajajo iz deležev vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.
Člen 58
Odbitek deležev v instrumente dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja in vzajemen navzkrižni delež institucije, oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala
Institucije izvedejo odbitke, ki jih določa člen 56(b), (c) in (d), v skladu z naslednjim:
deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala se izračunajo na podlagi bruto dolgih pozicij;
zavarovalniške postavke dodatnih lastnih sredstev prvega reda se za namene odbitka obravnavajo kot deleži v instrumente dodatnega temeljnega kapitala.
Člen 59
Odbitek deležev v instrumente dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja
Institucije izvedejo odbitke, ki jih določa člen 56(c) in (d), v skladu z naslednjim:
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja lahko izračunajo na podlagi neto dolge pozicije v iste osnovne izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;
dolga in kratka pozicija sta oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, določijo tako, da izračunajo osnovno izpostavljenost do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v teh indeksih.
Člen 60
Odbitek deležev v instrumente dodatnega temeljnega kapitala, kadar institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja
Institucije za namene člena 56(c) izračunajo ustrezni znesek, ki se odbije, tako, da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
celotni znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presegajo 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjega:
členov 32 do 35;
člena 36(1), točke (a) do (g), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
členov 44 in 45;
znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente dodatnega temeljnega kapitala tistih subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, deljen s celotnim zneskom vseh neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumentih dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala teh subjektov finančnega sektorja.
Znesek, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, se porazdeli med vse instrumente dodatnega temeljnega kapitala. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta dodatnega temeljnega kapitala, ki se odbije v skladu z odstavkom 1 tako, da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki ga predstavlja vsak instrument dodatnega temeljnega kapitala.
Institucije določijo znesek vsakega instrumenta dodatnega temeljnega kapitala, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnoži z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4;
razmerje, ki izvira iz izračuna iz točke (b) odstavka 3.
Člen 61
Dodatni temeljni kapital
Dodatni temeljni kapital institucije je sestavljen iz postavk dodatnega temeljnega kapitala po odbitku postavk iz člena 56 in uporabi člena 79.
POGLAVJE 4
Dodatni kapital
Člen 62
Postavke dodatnega kapitala
Postavke dodatnega kapitala zajemajo:
kapitalske instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz člena 63 in v obsegu, določenem v členu 64;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (a);
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3: splošni popravekzaradi kreditnega tveganja, brez upoštevanja davčnih učinkov, v višini do 1,25 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, presežek IRB, kadar je ustrezno, brez upoštevanja davčnih učinkov, ki so izračunani v skladu s členom 159, v višini do 0,6 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3.
Postavke iz točke (a) se ne štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega temeljnega kapitala.
Člen 63
Instrumenti dodatnega kapitala
Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
instrumenti so izdani neposredno s strani institucije in so v celoti vplačani;
instrumenti niso v lasti katerega koli od naslednjih:
institucije ali njene podrejene družbe;
družbe, v kateri ima institucija udeležbo v obliki imetništva, neposredno ali z obvladovanjem 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;
terjatev na znesku glavnice instrumentov v skladu z določbami, ki urejajo instrumente je podrejena vsem terjatvam iz instrumentov kvalificiranih obveznosti;
instrumenti niso zavarovani ali niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejene osebe institucije ali njene podrejene družbe;
nadrejenega finančnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
mešanega poslovnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
mešanega finančnega holdinga ali njegove podrejene družbe;
katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk (i) do (v);
za instrumente ne velja nobena ureditev, ki kakor koli izboljšuje prednost pri poplačilu terjatvam v okviru instrumentov;
instrumenti imajo originalno zapadlost najmanj pet let;
določbe, ki urejajo instrumente, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odkupi ali odplača, kar je ustrezno, njihovo vrednost glavnice pred zapadlostjo;
če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;
instrumenti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 77 in šele po petih letih od datuma izdaje, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 78(4);
v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo institucija instrumente odpoklicala, odkupila, odplačala ali izplačala, kar je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
določbe, ki urejajo instrumente, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;
raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za instrumente ne spremeni na podlagi bonitete institucije ali njene nadrejene osebe;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive, glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;
za instrumente ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.
Za namene točke (a) prvega odstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega kapitala.
Člen 64
Amortizacija instrumentov dodatnega kapitala
Obseg, v katerem se instrumenti dodatnega kapitala štejejo za postavke dodatnega kapitala v zadnjih petih letih zapadlosti instrumentov, se izračuna tako, da se rezultat izračuna iz točke (a) pomnoži z zneskom iz točke (b):
knjigovodska vrednost instrumentov na prvi dan zadnjega petletnega obdobja njihove pogodbene zapadlosti, deljena s številom dni v zadevnem obdobju;
število preostalih dni pogodbene zapadlosti instrumentov.
Člen 65
Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev za instrumente dodatnega kapitala
Ob prenehanju izpolnjevanja pogojev iz člena 63 za instrumente dodatnega kapitala velja naslednje:
zadevni instrument se takoj preneha šteti za instrument dodatnega kapitala;
del vplačanega presežka kapitala, ki je povezan z zadevnim instrumentom, se takoj preneha šteti za postavke dodatnega kapitala.
Člen 66
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
Od postavk dodatnega kapitala se odbijejo:
neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v lastne instrumente dodatnega kapitala institucije, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija morda bila dolžna kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti;
neposredni, posredni in sintetični deleži v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, s katerimi ima institucija vzajemne navzkrižne deleže, za katere pristojni organ meni, da so bili oblikovani z namenom umetnega povečanja kapitala institucije;
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki se določi v skladu s členom 0, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo, razen pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;
znesek postavk, ki se v skladu s členom 72e odbije od postavk kvalificiranih obveznosti, v obsegu, ki presega postavke kvalificiranih obveznosti institucije.
Člen 67
Odbitek deležev v lastne instrumente dodatnega kapitala
Institucije za namene točke (a) člena 66 deleže izračunajo na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:
institucije lahko izračunajo znesek deležev na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v istiosnovni izpostavljenosti ter kratke pozicije ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
institucije določijo znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, tako da izračunajo osnovno izpostavljenost do lastnih instrumentov dodatnega kapitala v teh indeksih;
institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih dodatnega kapitala, vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih dodatnega kapitala, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.
Člen 68
Odbitek deležev v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja in vzajemen navzkrižni delež institucije, oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala
Institucije izvedejo odbitke, ki jih določa člen 66(b), (c) in (d), v skladu z naslednjim:
deleži v instrumentih dodatnega kapitala se izračunajo na podlagi bruto dolgih pozicij;
deleži v zavarovalniških postavkah lastnih sredstev drugega reda in zavarovalniških postavkah lastnih sredstev tretjega reda se za namene odbitka obravnavajo kot deleži v instrumente dodatnega kapitala.
Člen 69
Odbitek deležev v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja
Institucije izvedejo odbitke, ki jih določa člen 66(c) in (d), v skladu z naslednjim:
deleže v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja lahko izračunajo na osnovi neto dolge pozicije v isti osnovni izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;
kratke in dolge pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
znesek, ki se odbije za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu, določijo tako, da vpogledajo v osnovno izpostavljenost do kapitalskih instrumentov subjektov finančnega sektorja v teh indeksih.
Člen 70
Odbitek instrumentov dodatnega kapitala, kadar institucija nima pomembne naložbe v relevatnem subjektu
Institucije za namene člena 66(c) izračunajo ustrezni znesek, ki se odbije, tako, da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
celotni znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presegajo 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjega:
členov 32 do 35;
člena 36(1), točke (a) do (g), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen zneska, ki se odbije za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
členov 44 in 45;
znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumentih dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe,deljen s celotnim zneskom vseh neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala teh subjektov finančnega sektorja.
Znesek, ki se v skladu z odstavkom 1 odbije se porazdeli med vse instrumente dodatnega kapitala. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta dodatnega kapitala, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnoži z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
skupni znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki jih predstavlja vsak instrument dodatnega kapitala.
Institucije določijo znesek vsakega instrumenta dodatnega kapitala, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnoži z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se mu dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 4;
razmerje, ki izvira iz izračuna iz točke (b) odstavka 3.
Člen 71
Dodatni kapital
Dodatni kapital institucije je sestavljen iz postavk dodatnega kapitala institucije po odbitkih iz člena 66 in uporabi člena 79.
POGLAVJE 5
Kapital
Člen 72
Kapital
Kapital institucije sestavlja vsota njenega temeljnega in dodatnega kapitala.
POGLAVJE 5a
Kvalificirane obveznosti
Člen 72a
Postavke kvalificiranih obveznosti
Postavke kvalificiranih obveznosti zajemajo naslednje, razen če spadajo v katero koli kategorijo izključenih obveznosti iz odstavka 2 tega člena, in v obsegu, določenem v členu 72c:
instrumente kvalificiranih obveznosti, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 72b, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala;
instrumente dodatnega kapitala s preostalo zapadlostjo najmanj eno leto, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 64.
Iz postavk kvalificiranih obveznosti so izključene naslednje obveznosti:
krite vloge;
vpogledne vloge in kratkoročne vloge z originalno zapadlostjo manj kot eno leto;
del upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 );
vloge, ki bi bile upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, če ne bi bile vplačane pri podružnicah institucij s sedežem v Uniji, ki se nahajajo zunaj Unije;
zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov, uporabljene za varovanje pred tveganjem, ki so sestavni del kritnega premoženja in so v skladu z nacionalno zakonodajo zavarovane na podoben način kot krite obveznice, pod pogojem, da vsa zavarovana sredstva v zvezi s kritnim premoženjem krite obveznice ostanejo nespremenjena, ločena in zadostna ter da izključujejo vse dele zavarovane obveznosti ali obveznosti, za katero je bilo zastavljeno zavarovanje s premoženjem, ki presega vrednost sredstev, jamstva, zastavne pravice ali premoženja, s katerim je krita;
vse obveznosti, ki so posledica posedovanja sredstev ali denarja strank, vključno s sredstvi ali denarjem strank, ki se poseduje v imenu kolektivnih naložbenih podjemov, pod pogojem, da je takšna stranka zaščitena z veljavnim insolvenčnim pravom;
vse obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom v postopku reševanja ali katero koli od njegovih podrejenih družb (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), pod pogojem, da je takšen upravičenec zaščiten z veljavnim insolvenčnim ali civilnim pravom;
obveznosti do institucij, razen obveznosti do subjektov, ki so del iste skupine, z originalno zapadlostjo, krajšo od sedmih dni;
obveznosti, katerih preostala zapadlost je krajša od sedmih dni, do:
sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 );
udeležencev v sistemu, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES, in izhajajo iz sodelovanja v takšnem sistemu, ali
CNS tretjih držav, priznanih v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012;
obveznost do koga od naslednjih:
zaposlenega v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen variabilnega dela prejemka, ki ga ne ureja kolektivna pogodba, in razen variabilnega dela prejemka za pomembne prevzemnike tveganja iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU;
komercialnega ali trgovinskega upnika, kadar obveznost izhaja iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev instituciji ali nadrejeni osebi, ki so bistvene za vsakodnevno delovanje institucije ali nadrejene osebe, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
davčnih organov in organov za socialno varstvo, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim pravom;
sistemov zajamčenih vlog, kadar obveznost izhaja iz prispevkov, ki jih je treba plačati v skladu z Direktivo 2014/49/EU;
obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov;
obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
Za namene točke (l) prvega pododstavka se dolžniški instrumenti, ki vsebujejo možnosti predčasnega odkupa in se lahko uveljavijo po diskrecijski presoji izdajatelja ali imetnika, in dolžniški instrumenti s spremenljivimi obrestnimi merami, ki temeljijo na splošno uporabljani referenčni meri, kot je Euribor ali Libor, ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti le zaradi takšnih značilnosti.
Člen 72b
Instrumenti kvalificiranih obveznosti
Obveznosti se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obveznosti so neposredno izdane ali dodeljene, kot je ustrezno, s strani institucije in so v celoti vplačane;
obveznosti niso v lasti katerega koli od naslednjih:
institucije ali subjekta, vključenega v isto skupino v postopku reševanja;
družbe, v kateri ima institucija neposredno ali posredno udeležbo v obliki imetništva, neposrednega ali z obvladovanjem, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno financiral pridobitve imetništva obveznosti;
terjatev na znesku glavnice obveznosti v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, je v celoti podrejena terjatvam, ki izhajajo iz izključenih obveznosti iz člena 72a(2); ta zahteva po podrejenosti se šteje za izpolnjeno v naslednjih primerih:
pogodbene določbe, ki urejajo obveznosti, določajo, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
veljavno pravo določa, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
instrumente izda subjekt v postopku reševanja, ki v svoji bilanci stanja nima izključenih obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe, ki so pari passu ali podrejene instrumentom kvalificiranih obveznosti;
obveznosti niso niti zavarovane niti pokrite z jamstvom ali drugo ureditvijo, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
institucije ali njenih podrejenih družb;
nadrejene osebe institucije ali njenih podrejenih družb;
katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk (i) in (ii);
za obveznosti ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi v primeru reševanja ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub;
določbe, ki urejajo obveznosti, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odpokliče, odkupi ali izplača znesek glavnice pred njeno zapadlostjo ali ga predčasno odplača, kot je ustrezno, razen v primerih iz člena 72c(3);
imetniki instrumentov ne morejo unovčiti svojih obveznosti pred njihovo zapadlostjo, razen v primerih iz člena 72c(2);
ob upoštevanju člena 72c(3) in (4), če obveznosti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja, razen v primerih iz člena 72c(2);
obveznosti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno samo, kadar so izpolnjeni pogoji iz členov 77 in 78a;
v določbah, ki urejajo obveznosti, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo subjekt v postopku reševanja obveznosti odpoklical, odkupil ali izplačal, kot je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
določbe, ki urejajo obveznosti, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta v postopku reševanja;
raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za obveznosti ne spremeni na podlagi bonitete subjekta v postopku reševanja ali njegove nadrejene osebe;
za instrumente, izdane po 28. juniju 2021, zadevna pogodbena dokumentacija in, če je ustrezno, prospekt o izdaji eksplicitno navaja možnost izvajanja pooblastila za odpis in konverzijo v skladu s členom 48 Direktive 2014/59/EU.
Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo deli obveznosti, ki so v celoti vplačani, štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti.
Kadar so nekatere izključene obveznosti iz člena 72a(2) v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, med drugim zato, ker so v posesti upnika, ki je tesno povezan z dolžnikom, ki je ali je bil delničar, je z njim v razmerju obvladovanja ali v skupinskem razmerju, je član upravljalnega organa ali povezan s katero koli od navedenih oseb, se za namene točke (d) prvega pododstavka tega člena podrejenost ne ocenjuje glede na terjatve, ki izhajajo iz takšnih izključenih obveznosti.
Za namene člena 92b se sklicevanja na subjekt v postopku reševanja iz točk (c), (k), (l) in (m) prvega pododstavka tega odstavka razumejo tudi kot sklicevanja na institucijo, ki je pomembna podrejena družba GSPI zunaj EU.
►M17 Poleg obveznosti iz odstavka 2 tega člena lahko organ za reševanje dovoli, da se obveznosti štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti do celotnega zneska, ki ne presega 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3), če: ◄
so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
so obveznosti razvrščene pari passu najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom, iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena, ter
vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot je ocenil organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in člena 75 Direktive 2014/59/EU.
Organ za reševanje lahko dovoli, da se obveznosti štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti poleg obveznosti iz odstavka 2, če:
instituciji ni dovoljeno v postavke kvalificiranih obveznosti vključiti obveznosti iz odstavka 3;
so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
so obveznosti razvrščene pari passu ali nadrejene najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, kot je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena;
v bilanci stanja institucije znesek izključenih obveznosti iz člena 72a(2), ki so razvrščene pari passu ali podrejene obveznostim v insolventnosti, ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti institucije;
vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot oceni organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in člena 75 Direktive 2014/59/EU.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
veljavne oblike in naravo posrednega financiranja instrumentov kvalificiranih obveznosti;
obliko in naravo spodbud za odkup za namene pogoja iz točke (g) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člena 72c(3).
Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov so popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz točke (a) člena 28(5) in točke (a) člena 52(2).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 72c
Amortizacija instrumentov kvalificiranih obveznosti
Instrumenti kvalificiranih obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto se ne štejejo za postavke kvalificiranih obveznosti.
Člen 72d
Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev primernosti
Kadar instrument kvalificiranih obveznosti preneha izpolnjevati veljavne pogoje iz člena 72b, se obveznosti takoj prenehajo šteti za instrumente kvalificiranih obveznosti.
Obveznosti iz člena 72b(2) se lahko še naprej štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 72b(3) ali (4).
Člen 72e
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
Institucije, za katere velja člen 92a, od postavk kvalificiranih obveznosti odbijejo naslednje:
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti, vključno z lastnimi obveznostmi, ki bi jih ta institucija morala kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, s katerimi ima institucija vzajemne navzkrižne deleže, za katere pristojni organ meni, da so bili oblikovani z namenom umetnega povečanja sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije subjekta v postopku reševanja;
ustrezen znesek, določen v skladu s členom 72i, neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo, razen pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj.
Za namene tega oddelka lahko institucije izračunajo znesek deležev v instrumentih kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3) na naslednji način:
pri čemer:
|
h |
= |
znesek deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3); |
|
i |
= |
indeks, ki označuje institucijo izdajateljico; |
|
Hi |
= |
skupni znesek deležev kvalificiranih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3); |
|
li |
= |
znesek obveznosti, ki ga institucija izdajateljica i vključi v postavke kvalificiranih obveznosti znotraj omejitev, določenih v členu 72b(3), v skladu z zadnjimi razkritji institucije izdajateljice in |
|
Li |
= |
skupni znesek zapadlih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3) v skladu z zadnjimi razkritji izdajatelja. |
Kadar ima EU nadrejena institucija ali nadrejena institucija v državi članici, za katero velja člen 92a, neposredne, posredne ali sintetične deleže v kapitalske instrumente ali instrumente kvalificiranih obveznosti ene ali več podrejenih družb, ki ne spadajo v isto skupino v postopku reševanja kot nadrejena institucija, lahko organ za reševanje te nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje ali ustreznih organov tretjih držav zadevnih podrejenih družb, nadrejeni instituciji dovoli odbitje takih deležev, tako da odbije nižji znesek, ki ga določi organ za reševanje te nadrejene institucije. Ta prilagojeni znesek mora biti vsaj enak znesku m, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer:
|
i |
= |
indeks, ki označuje podrejeno družbo; |
|
OPi |
= |
znesek kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; |
|
LPi |
= |
znesek instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; |
|
β |
= |
odstotek kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena oseba, ki se izračuna na naslednji način: ; |
|
Oi |
= |
znesek kapitala podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; |
|
Li |
= |
znesek kvalificiranih obveznosti podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; |
|
ri |
= |
količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s členom 92a(1), točka (a), te uredbe in členom 45c(3), prvi pododstavek, točka (a), Direktive 2014/59/EU, ali, za podrejene družbe iz tretje države, enakovredna zahteva glede reševanja, ki se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če se ta zahteva izpolni z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital ali kvalificirane obveznosti; |
|
aRWAi |
= |
znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta i, ki je GSPI, izračunan v skladu s členom 92(3), pri čemer se upoštevajo prilagoditve iz člena 12a, ali, za podrejene družbe iz tretje države, izračunan v skladu z veljavnimi lokalnimi predpisi; |
|
wi |
= |
količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s členom 92a(1), točka (b), te uredbe in členom 45c(3), prvi pododstavek, točka (b), Direktive 2014/59/EU, ali, za podrejene družbe iz tretje države, enakovredna zahteva glede reševanja, ki se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če se ta zahteva izpolni z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital ali kvalificirane obveznosti; |
|
aLREi |
= |
mera skupne izpostavljenosti subjekta i, ki je GSPI, izračunana v skladu s členom 429(4), ali, za podrejene družbe iz tretje države, izračunana v skladu z veljavnimi lokalnimi predpisi. |
Kadar je nadrejeni instituciji v skladu s prvim pododstavkom dovoljeno, da odbije prilagojeni znesek, podrejena družba odbije razliko med zneskom deležev v kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti iz prvega pododstavka ter tem prilagojenim zneskom.
Institucije in subjekti iz člena 1(1), točke (b), (c) in (d), Direktive 2014/59/EU od postavk kvalificiranih obveznosti odbijejo svoje deleže v kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti ima institucija ali subjekt, ki sam ni subjekt v postopku reševanja, vendar je podrejena družba subjekta v postopku reševanja ali subjekta iz tretje države, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v Uniji;
institucija ali subjekt iz točke (a) mora izpolnjevati zahteve iz člena 92b te uredbe ali člena 45f Direktive 2014/59/EU;
kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti, ki jih ima institucija ali subjekt iz točke (a), je izdala institucija ali subjekt iz člena 92b(1) te uredbe ali člena 45f(1) Direktive 2014/59/EU, ki sam ni subjekt v postopku reševanja in spada v isto skupino v postopku reševanja kot institucija ali subjekt iz točke (a).
Z odstopanjem od prvega pododstavka se deleži v kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti ne odbijejo, kadar mora institucija ali subjekt iz točke (a) prvega pododstavka izpolnjevati zahtevo iz točke (b) prvega pododstavka na konsolidirani podlagi in je institucija ali subjekt iz točke (c) prvega pododstavka vključen v konsolidacijo institucije ali subjekta iz točke (a) prvega pododstavka v skladu z delom 1, naslov II, poglavje 2.
Za namene tega odstavka se sklicevanje na postavke kvalificiranih obveznosti razume kot sklicevanje na kar koli od naslednjega:
postavke kvalificiranih obveznosti, ki se upoštevajo za namene izpolnjevanja zahteve iz člena 92b;
obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 45f(2), točka (a), Direktive 2014/59/EU.
Za namene tega odstavka se sklicevanje na kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti razume kot sklicevanje na kar koli od naslednjega:
kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 92b(2) in (3);
kapital in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU.
Člen 72f
Odbitek deležev v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti
Institucije za namene točke (a) člena 72e(1) izračunajo deleže na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:
institucije lahko izračunajo znesek deležev na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v isti osnovni izpostavljenosti, kratke pozicije pa ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
institucije določijo znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu tako, da izračunajo osnovno izpostavljenost iz naslova lastnih instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih;
institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz deležev vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.
Člen 72g
Osnova za odbitke za postavke kvalificiranih obveznosti
Za namene točk (b), (c) in (d) člena 72e(1) institucije odbijejo bruto dolge pozicije ob upoštevanju izjem iz členov 72h in 72i.
Člen 72h
Odbitki deležev v kvalificirane obveznosti drugih subjektov, ki so GSPI
Institucije, ki ne uporabijo izjeme iz člena 72j, izvedejo odbitke iz točk (c) in (d) člena 72e(1) v skladu z naslednjim:
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente kvalificiranih obveznosti lahko izračunajo na osnovi neto dolge pozicije v isti osnovni izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;
kratke in dolge pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu se določi z vpogledom v osnovno izpostavljenost iz naslova instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih.
Člen 72i
Odbitek kvalificiranih obveznosti, kadar institucija nima pomembne naložbe v subjektih, ki so GSPI
Institucije za namene točke (c) člena 72e(1) izračunajo ustrezni znesek, ki se odbije, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
celoten znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presega 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjega:
členov 32 do 35;
člena 36(1), točke (a) do (g), točke (k)(ii) do (vi) ter točke (l), (m) in (n), razen zneska, ki se odbije za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
členov 44 in 45;
znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, deljen s celotnim zneskom neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih subjekt v postopku reševanja nima pomembne naložbe.
Znesek, ki se odbije na podlagi odstavka 1, se porazdeli med vse instrumente kvalificiranih obveznosti subjekta, ki je GSPI, ki jih ima institucija. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta kvalificiranih obveznosti, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki jih predstavlja vsak instrument kvalificiranih obveznosti, ki ga ima institucija.
Člen 72j
Izjeme pri odbitkih od postavk kvalificiranih obveznosti v zvezi s trgovalno knjigo
Institucije se lahko odločijo, da ne bodo odbile določenega dela svojih neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti, ki je združen in merjen na bruto dolgi osnovi enak ali manjši od 5 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije po uporabi členov 32 do 36, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
deleži so v trgovalni knjigi;
instrumenti kvalificiranih obveznosti so v posesti največ 30 delovnih dni.
Člen 72k
Kvalificirane obveznosti
Kvalificirane obveznosti institucije so sestavljene iz postavk kvalificiranih obveznosti institucije po odbitkih iz člena 72e.
Člen 72l
Kapital in kvalificirane obveznosti
Kapital in kvalificirane obveznosti institucije so sestavljeni iz vsote njenega kapitala in njenih kvalificiranih obveznosti.
POGLAVJE 6
Splošne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
Člen 73
Razdelitve na instrumente
Pristojni organi izdajo predhodno dovoljenje iz odstavka 1 le, če menijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost institucije, da prekliče izplačila na instrument;
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost kapitalskega instrumenta ali obveznosti za pokrivanje izgub;
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev tudi sicer ne bi zmanjšala kakovosti kapitalskega instrumenta ali obveznosti.
Pristojni organ se pred izdajo predhodnega dovoljenja iz odstavka 1 z organom za reševanje posvetuje o tem, ali institucija izpolnjuje navedene pogoje.
Odstavek 4 se ne uporablja, kadar je institucija referenčna subjekt v tem splošnem tržnem indeksu, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
institucija meni, da gibanje tega splošnega tržnega indeksa ni v pomembni korelaciji z boniteto institucije, njene nadrejene institucije ali nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega poslovnega holdinga;
pristojni organ ni prišel do drugačne ugotovitve, kot je navedeno v točki (a).
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 74
Deleži v kapitalskih instrumentih reguliranih subjektov finančnega sektorja, ki se ne štejejo za regulativni kapital
Institucije ne odbijejo od nobene sestavine kapitala neposrednih, posrednih ali sintetičnih deležev v kapitalskih instrumentih, ki jih izdajo regulirani subjekti finančnega sektorja in se ne štejejo za regulativni kapital zadevnega subjekta. Institucije za takšne deleže uporabijo utež tveganja v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 2.
Člen 75
Zahteve glede odbitkov in zapadlosti kratkih pozicij
Šteje se, da so zahteve glede zapadlosti kratkih pozicij iz točke (a) člena 45, točke (a) člena 59, točke (a) člena 69 in točke (a) člena 72h pri obstoječih pozicijah izpolnjene, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
institucija ima pogodbeno pravico do prodaje varovane dolge pozicije nasprotni stranki, ki zagotavlja varovanje, na določen dan v prihodnosti;
nasprotna stranka, ki instituciji zagotavlja varovanje, je pogodbeno zavezana, da od institucije na ta določeni dan v prihodnosti odkupi dolgo pozicijo iz točke (a).
Člen 76
Deleži kapitalskih instrumentov in obveznosti v indeksu
Institucije lahko za namene točke (a) člena 42, točke (a) člena 45, točke (a) člena 57, točke (a) člena 59, točke (a) člena 67, točke (a) člena 69, točke (a) člena 72f in točke (a) člena 72h znesek dolge pozicije v kapitalskem instrumentu ali v obveznosti zmanjšajo za del indeksa, ki ga predstavlja ista varovana osnovna izpostavljenost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
varovana dolga pozicija in kratka pozicija v indeksu, ki se uporablja za varovanje te dolge pozicije, sta obe vključeni v trgovalno knjigo ali v netrgovalno knjigo;
poziciji iz točke (a) sta merjeni po pošteni vrednosti v bilanci stanja institucije;
kratka pozicija iz točke (a) se v skladu s procesi notranjih kontrol institucije šteje za uspešno varovanje;
pristojni organi ocenijo ustreznost procesov notranjih kontrol iz točke (c) vsaj letno in se prepričajo, da bodo ustrezni tudi v prihodnje.
Če je pristojni organ izdal predhodno dovoljenje, lahko institucija uporabi konservativno oceno osnovne izpostavljenosti institucije do kapitalskih instrumentov ali obveznosti, vključenih v indekse, kot alternativo izračunu svoje izpostavljenosti do postavk iz ene ali več naslednjih točk:
lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so vključeni v indekse;
instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki so vključeni v indekse;
instrumentov kvalificiranih obveznosti institucij, ki so vključeni v indekse.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kdaj so ocene, ki se uporabijo namesto izračuna osnovne izpostavljenosti iz odstavka 2 dovolj konservativne;
pomen operativne obremenitve za namene odstavka 3.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 77
Pogoji za zmanjšanje kapitala in kvalificiranih obveznosti
Institucija pridobi predhodno dovoljenje pristojnega organa za kar koli od naslednjega:
zmanjšanje, odkup ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala institucija, na način, ki je dovoljen na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje;
zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev vplačanih presežkov kapitala, ki so povezani s kapitalskimi instrumenti, med druge postavke kapitala;
izvedba odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala pred datumom njihove pogodbene zapadlosti.
Člen 78
Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala
Pristojni organ izda instituciji dovoljenje za zmanjšanje, odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali za zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev z njimi povezanih vplačanih presežkov kapitala, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(1),instrumente ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi kapital in kvalificirane obveznosti institucije po zadevni aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe presegli zahteve iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega.
Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom, višjim od zneskov, zahtevanih v tej uredbi in Direktivi 2013/36/EU, lahko pristojni organ navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi pristojni organ. ►C8 Pri instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 3 % zneska zadevne izdaje in ne presega 10 % zneska, za katerega navadni lastniški temeljni kapital presega vsoto kapitalskih zahtev navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določenih v tej uredbi ter direktivah 2013/36/EU in 2014/59/EU, in obseg, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega. ◄ Pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 10 % zneska zadevne izdaje in ne presega 3 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno.
Pristojni organi odvzamejo splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za to dovoljenje.
Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo v petih letih od datuma njihove izdaje, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in eden od naslednjih pogojev:
spremeni se regulativna razvrstitev teh instrumentov, ki bi verjetno povzročila njihovo izključitev iz kapitala ali prerazvrstitev v kategorijo kapitala nižje kakovosti, hkrati pa sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
po mnenju pristojnega organa obstaja zadostna gotovost, da bo do takšne spremembe prišlo;
institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da regulativne prerazvrstitve teh instrumentov ob njihovi izdaji ni bilo mogoče razumno predvideti;
spremeni se veljavna davčna obravnava teh instrumentov, za katero institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je ta pomembna in da je ob izdaji instrumentov ni bilo mogoče razumno predvideti;
za instrumente in z njim povezane vplačane presežke kapitala se uporabljajo predhodna pravila na podlagi člena 494b;
institucija pred ali istočasno z aktivnostjo iz člena 77(1) instrumente ali z njim povezane vplačane presežke kapitala nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije, in je pristojni organ navedeno aktivnost dovolil na podlagi ugotovitve, da bi bila koristna z bonitetnega vidika in utemeljena z izjemnimi okoliščinami;
instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala se izplačajo za namene vzdrževanja trga.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
pomen „vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije“;
ustrezne podlage za omejitev odkupa iz odstavka 3;
postopek, vključno z omejitvami in postopki za vnaprejšnjo pridobitev dovoljenja pristojnih organov za aktivnosti iz člena 77(1), in zahteve po podatkih v zvezi z vlogo institucije za dovoljenje pristojnega organa za izvedbo aktivnosti iz člena 77(1), vključno s postopkom, ki se uporabi v primeru odkupa delnic, izdanih članom zadružnih institucij, in rokom za obdelavo takšne vloge.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 78a
Dovoljenje za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti
Organ za reševanje instituciji izda dovoljenje za odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov kvalificiranih obveznosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(2) instrumente kvalificiranih obveznosti nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da bi njen kapital in kvalificirane obveznosti po aktivnosti iz člena 77(2) te uredbe presegli zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga organ za reševanje v soglasju s pristojnim organom oceni kot potrebnega;
institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da je delna ali celotna nadomestitev kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti potrebna za zagotovitev skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU za ohranitev dovoljenja.
Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi, višjimi od zahtev iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU, lahko organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov kvalificiranih obveznosti, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi organ za reševanje. Organi za reševanje obvestijo pristojne organe o vseh izdanih splošnih predhodnih dovoljenjih.
Organ za reševanje odvzame splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za navedeno dovoljenje.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje;
postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo dovoljenja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;
postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo splošnega predhodnega dovoljenja v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;
pomen „vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije“.
Za namene točke (d) prvega pododstavka tega odstavka so osnutki regulativnih tehničnih standardov popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz člena 78.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 79
Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 79a
Ocena skladnosti s pogoji za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti
Institucije pri ocenjevanju skladnosti z zahtevami iz dela 2 ne upoštevajo le pravne oblike instrumentov, temveč tudi njihove bistvene značilnosti. Pri oceni bistvenih značilnosti instrumenta se upoštevajo vse ureditve v zvezi z instrumenti, tudi če te niso izrecno določene v pogojih samih instrumentov, in sicer da se ugotovi, ali so skupni ekonomski učinki takšnih ureditev skladni s ciljem zadevnih določb.
Člen 80
Stalno pregledovanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti
Pristojni organi nemudoma in na zahtevo EBA posredujejo vse informacije, ki so po mnenju EBA relevantne za izdane nove kapitalske instrumente ali nove vrste obveznosti, da se EBA omogoči spremljanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih izdajajo institucije v Uniji.
Uradno obvestilo vsebuje:
podrobno obrazložitev narave in obsega ugotovljenih nepravilnosti;
tehnične nasvete v zvezi z ukrepanjem Komisije, ki je po mnenju EBA nujno;
bistvene spremembe metodologije EBA za strestno testiranje kapitalske ustreznosti institucij.
EBA Komisiji tehnično svetuje o vseh bistvenih spremembah pri opredelitvi kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so po njegovem mnenju potrebne zaradi katerega koli od naslednjih elementov:
razvoja tržnih standardov ali tržne prakse na tem področju;
sprememb v relevantnih pravnih ali računovodskih standardih;
bistvenih sprememb metodologije EBA za stresno testiranje kapitalske ustreznosti institucij.
NASLOV II
MANJŠINSKI DELEŽI TER INSTRUMENTI DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA IN DODATNEGA KAPITALA, KI SO JIH IZDALE PODREJENE DRUŽBE
Člen 81
Manjšinski deleži, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital
Manjšinski deleži zajemajo vsoto postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala podrejene družbe, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavnega nacionalnega prava veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding ali vmesni mešani finančni holding, za katerega veljajo zahteve iz te uredbe na subkonsolidirani podlagi, ali vmesni investicijski holding, za katerega veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033 na konsolidirani podlagi;
investicijsko podjetje;
vmesni finančni holding v tretji državi, če za ta vmesni finančni holding veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države in če je Komisija v skladu s členom 107(4) sprejela odločitev, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz uvodnega dela tega odstavka so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.
Člen 82
Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital
Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital zajemajo manjšinski delež, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala, kot je ustrezno, ter skupaj z njimi povezani vplačani presežek kapitala podrejene družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavnega nacionalnega prava veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding ali vmesni mešani finančni holding, za katerega veljajo zahteve iz te uredbe na subkonsolidirani podlagi, ali vmesni investicijski holding, za katerega veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033 na konsolidirani podlagi;
investicijsko podjetje;
vmesni finančni holding v tretji državi, če za vmesni finančni holding veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in če je Komisija v skladu s členom 107(4) sprejela odločitev, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
postavke navadnega lastniškega kapitala, postavke dodatnega temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala iz uvodnega dela tega odstavka so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.
Člen 83
Kvalificirani dodatni temeljni kapital in kvalificirani dodatni kapital, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom
Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je izdal subjekt s posebnim namenom, ter z njimi povezani vplačani presežki kapitala so do 31. decembra 2021 vključeni v kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital ali kvalificirani kapital, kot je ustrezno, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:
subjekt s posebnim namenom, ki je izdala zadevne instrumente, je polno vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
instrumenti ter z njim povezani vplačani presežek kapitala so vključeni v kvalificirani dodatni temeljni kapital le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 52(1);
instrumenti ter z njim povezani vplačani presežek kapitala so vključeni v kvalificirani dodatni kapital le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 63;
edino premoženje subjekta s posebnim namenom je njegova naložba v kapital zadevne nadrejene osebe ali podrejene družbe, ki je polno vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1, pri čemer njegova oblika izpolnjuje relevantne pogoje iz člena 52(1) ali člena 63, kot je ustrezno.
Če pristojni organ meni, da je premoženje subjekta s posebnim namenom, ki ni njegova naložba v kapital zadevne nadrejene osebe ali podrejene družbe, ki je vključena v obseg konsolidacije v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1, za tovrsten subjekt minimalno in nepomembno, lahko pristojni organ opusti uporabo pogoja iz točke (d) prvega pododstavka.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 84
Manjšinski deleži, vključeni v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital
Institucije določijo znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, tako, da od manjšinskih deležev te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
navadni lastniški temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala te podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
kadar je podrejena družba ena od družb iz člena 81(1), točka (a), te uredbe, vendar ni investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (a), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
kadar je podrejena družba investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034 ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
znesek konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se nanaša na to podrejeno družbo in ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (a), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
manjšinski deleži podrejene družbe, izraženi kot odstotni delež vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala te družbe.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), lahko pristojni organ instituciji dovoli, da odšteje enega od zneskov iz točke (a)(i) ali (ii), potem ko mu je institucija zadovoljivo dokazala, da je na razpolago dodaten znesek manjšinskih deležev za pokrivanje izgub na konsolidirani ravni.
Institucija se lahko odloči, da za podrejeno družbo iz člena 81(1) tega izračuna ne bo opravila. Kadar institucija sprejme takšno odločitev, se manjšinski delež te podrejene družbe ne sme vključiti v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi lahko opustitev uporabe tega člena odobrijo nadrejenemu finančnemu holdingu, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
njegova glavna dejavnost je pridobivanje deležev;
je predmet bonitetnega nadzora na konsolidirani podlagi;
konsolidira podrejeno institucijo, v kateri ima le manjšinski delež, na podlagi razmerja, ki predstavlja obvladovanje, v smislu člena 4(1), točka 37;
več kot 90 % zahtevanega konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala izvira iz podrejene institucije iz točke c) in je izračunan na subkonsolidirani podlagi.
Če nadrejeni finančni holding, ki izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka, po 28. juniju 2013. postane nadrejeni mešani finančni holding, lahko pristojni organi temu mešanemu finančnemu holdingu odobrijo opustitev iz prvega pododstavka, če izpolnjuje pogoje iz tega pododstavka.
Člen 85
Kvalificirani instrumenti temeljnega kapitala, vključeni v konsolidirani temeljni kapital
Institucije določijo znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidiran kapital, tako, da od kvalificiranega temeljnega kapitala te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
znesek temeljnega kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
kadar je podrejena družba ena od družb iz člena 81(1), točka (a), te uredbe, vendar ni investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (b), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
kadar je podrejena družba investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034 ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
znesek konsolidiranega temeljnega kapitala, ki se nanaša na to podrejeno družbo in ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (b), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
kvalificirani temeljni kapital podrejene družbe, izražen kot odstotni delež vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala in postavk dodatnega temeljnega kapitala te družbe.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), lahko pristojni organ instituciji dovoli, da odšteje enega od zneskov iz točke (a)(i) ali (ii), potem ko mu je institucija zadovoljivo dokazala, da je na razpolago dodaten znesek temeljnega kapitala za pokrivanje izgub na konsolidirani ravni.
Institucija se lahko odloči, da za podrejeno družbo iz člena 81(1) tega izračuna ne bo opravila. Kadar institucija sprejme takšno odločitev, se kvalificirani temeljni kapital te podrejene družbe ne sme vključiti v konsolidirani temeljni kapital.
Člen 86
Kvalificirani temeljni kapital, vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital
Brez poseganja v člen 84(5) in (6) institucije določijo znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital, tako, da od kvalificiranega temeljnega kapitala zadevne družbe, ki je vključen v konsolidirani temeljni kapital, odštejejo manjšinske deleže zadevne družbe, ki so vključeni v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital.
Člen 87
Kvalificirani kapital, vključen v konsolidirani kapital
Institucije določijo znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani kapital, tako, da od kvalificiranega kapitala te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje nižji od naslednjih zneskov:
znesek kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
kadar je podrejena družba ena od družb iz člena 81(1), točka (a), te uredbe, vendar ni investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (c), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s kapitalom;
kadar je podrejena družba investicijsko podjetje ali vmesni investicijski holding, vsoti zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034 ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s kapitalom;
znesek kapitala, ki se nanaša na to podrejeno družbo in ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1), točka (c), te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU in zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v členu 128, točka 6, navedene direktive, ali vseh lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s kapitalom;
kvalificirani kapital družbe, izražen kot odstotni delež vsote vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala in postavk dodatnega kapitala, razen zneskov iz točk (c) in (d) člena 62, te družbe.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), lahko pristojni organ instituciji dovoli, da odšteje enega od zneskov iz točke (a)(i) ali (ii), potem ko mu je institucija zadovoljivo dokazala, da je na razpolago dodaten znesek kapitala za pokrivanje izgub na konsolidirani ravni.
Institucija se lahko odloči, da za podrejeno družbo iz člena 81(1) tega izračuna ne bo opravila. Kadar institucija sprejme takšno odločitev, se kvalificirani kapital te podrejene družbe ne sme vključiti v konsolidirani kapital.
Člen 88
Instrumenti kvalificiranega kapitala, vključeni v konsolidirani dodatni kapital
Brez poseganja v člen 84(5) in (6) institucije določijo znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani dodatni kapital, tako, da od kvalificiranega kapitala zadevne družbe, ki je vključen v konsolidirani laskapital, odštejejo kvalificirani temeljni kapital zadevne družbe, ki je vključen v konsolidirani temeljni kapital.
Člen 88a
Kvalificirani instrumenti kvalificiranih obveznosti
Obveznosti, ki jih izda podrejena družba s sedežem v Uniji, ki pripada isti skupini v postopku reševanja kot subjekt v postopku reševanja, se kvalificirajo za vključitev v instrumente konsolidiranih kvalificiranih obveznosti institucije, za katero velja člen 92a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izdane so v skladu s točko (a) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
kupi jih obstoječi delničar, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, kolikor izvršitev pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU ne vpliva na obvladovanje, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
ne presegajo zneska, določenega z odštevanjem zneska iz točke (i) od zneska iz točke (ii):
vsota obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitalskih instrumentov, izdanih v skladu s točko (b) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
znesek, ki se zahteva v skladu s členom 45f(2) Direktive 2014/59/EU.
Člen 88b
Družbe v tretjih državah
Za namene tega naslova se izraza,investicijsko podjetje‘ in,institucija‘ razumeta tako, da vključujeta družbe s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imele sedež v Uniji, spadale pod opredelitve teh pojmov v tej uredbi.
NASLOV III
KVALIFICIRANI DELEŽI IZVEN FINANČNEGA SEKTORJA
Člen 89
Uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja
Pristojni organi za kvalificirane deleže institucij iz odstavkov 1 in 2 uporabijo zahteve iz točke (a) ali (b):
pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 institucije uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:
znesek kvalificiranih deležev iz odstavka 1, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala;
skupen znesek kvalificiranih deležev iz odstavka 2, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala institucije;
pristojni organi institucijam prepovejo kvalificirane deleže iz odstavkov 1 in 2, v znesku, ki presega odstotek sprejemljivega kapitala iz navedenih odstavkov.
Pristojni organi objavijosvojo izbiro možnosti iz točke (a) ali (b).
▼M17 —————
Člen 90
Alternativa uteži tveganja 1 250 %
Institucije lahko namesto uporabe uteži tveganja 1 250 % za zneske, ki presegajo omejitve iz člena 89(1) in (2), te zneske odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (k) člena 36(1).
Člen 91
Izjeme
Delnice družb, ki niso navedene v točkah (a) in (b) člena 89(1), niso vključene v izračun omejitev sprejemljivega kapitala, določenih v navedenem členu, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
zadevne delnice so v začasni lasti med izvajanjem finančne pomoči, kot je navedeno v členu 79;
delež v teh delnicah izhaja iz izvedbe prve prodaje teh delnic z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;
zadevne delnice ima institucija v svojem imenu in za račun drugih.
DEL 3
KAPITALSKE ZAHTEVE
NASLOV I
SPLOŠNE ZAHTEVE, VREDNOTENJE IN POROČANJE
POGLAVJE 1
Zahtevana raven kapitala
Člen 92
Kapitalske zahteve
V skladu s členoma 93 in 94 institucije vedno izpolnjujejo naslednje kapitalske zahteve:
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 %;
količnik temeljnega kapitala v višini 6 %;
količnik skupnega kapitala v višini 8 %;
količnik finančnega vzvoda v višini 3 %.
GSPI zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda izpolnjuje zgolj s temeljnim kapitalom. Temeljni kapital, ki se uporablja za izpolnjevanje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli zahteve finančnega vzvoda iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, razen če je v njih izrecno drugače določeno.
Kadar GSPI ne izpolnjuje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, zanjo velja zahteva po ohranitvi kapitala v skladu s členom 141b Direktive 2013/36/EU.
Kadar GSPI ne izpolnjuje hkrati zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda in zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU, zanjo velja višja od zahtev po ohranitvi kapitala v skladu s členoma 141 in 141b navedene direktive.
Institucije izračunajo svoje kapitalske količnike na naslednji način:
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je navaden lastniški temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju;
količnik temeljnega kapitala je temeljni kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju;
količnik skupnega kapitala je kapital institucije, izražen kot odstotni delež zneska njene skupne izpostavljenosti tveganju.
Institucije izračunajo znesek skupne izpostavljenosti tveganju na naslednji način:
TREA = max {U-TREA; x·S-TREA}
pri čemer:
|
TREA |
= znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta; |
|
U-TREA |
= znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta brez upoštevanja izstopnega praga, izračunan v skladu z odstavkom 4; |
|
S-TREA |
= standardizirani znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta, izračunan v skladu z odstavkom 5; |
|
x |
= 72,5 %. |
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko država članica odloči, da je znesek skupne izpostavljenosti tveganju enak znesku skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga, izračunanemu v skladu z odstavkom 4, za institucije, ki so del skupine z nadrejeno institucijo v isti državi članici, pod pogojem, da zadevna nadrejena institucija ali – v primeru skupin, ki jih sestavljajo centralni organ in institucije, ki so stalno povezane z njim – celota, ki jo predstavlja centralni organ skupaj s svojimi povezanimi institucijami, izračuna skupni znesek izpostavljenosti tveganju v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka na konsolidirani podlagi.
Znesek skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga se izračuna kot seštevek točk (a) do (g) tega odstavka, potem ko se upošteva odstavek 6 tega člena:
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke, in tveganje zmanjšanja vrednosti, izračunani v skladu z naslovom II tega dela in členom 379, za vse poslovne dejavnosti institucije, razen zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige institucije;
kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige institucije za naslednje:
tržno tveganje, izračunano v skladu z naslovom IV tega dela;
velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, v obsegu, v katerem je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev, kot je določeno v skladu z delom 4;
kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu z naslovom IV tega dela, za vse poslovne dejavnosti v zvezi s postavkami netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu ali blagovnemu tveganju;
kapitalske zahteve za tveganje poravnave, izračunane v skladu s členoma 378 in 380;
kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, izračunane v skladu z naslovom VI tega dela;
kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane v skladu z naslovom III tega dela;
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki izhajajo iz postavk trgovalne knjige institucije za naslednje vrste poslov in pogodb, izračunani v skladu z naslovom II tega dela:
pogodbe, naštete v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
repo posle, posle posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, ki se nanašajo na vrednostne papirje ali blago;
posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, ki se nanašajo na vrednostne papirje ali blago;
posle z dolgim rokom poravnave.
Standardizirani znesek skupne izpostavljenosti tveganju se izračuna kot seštevek odstavka 4, točke (a) do (g), potem ko se upoštevajo odstavek 6 in naslednje zahteve:
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke, in tveganje zmanjšanja vrednosti iz odstavka 4, točka (a), ter za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz dejavnosti trgovalne knjige institucije, iz točke (g) navedenega odstavka se izračunajo brez uporabe katerega koli od naslednjih pristopov:
pristopa notranjih modelov za okvirne pogodbe o pobotu iz člena 221;
pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen iz naslova II, poglavje 3;
pristopa za listinjenje na osnovi notranjih bonitetnih ocen iz členov 258, 259 in 260 ter pristopa notranjega ocenjevanja iz člena 265;
metode notranjih modelov iz naslova II, poglavje 6, oddelek 6;
kapitalske zahteve za tržno tveganje za postavke iz trgovalne knjige iz odstavka 4, točka (b)(i), se izračunajo brez uporabe:
alternativnega pristopa notranjih modelov iz naslova IV, poglavje 1b, ali
katerega koli pristopa iz točke (a) tega odstavka, kadar je ustrezno;
kapitalske zahteve za vse poslovne dejavnosti v zvezi s postavkami netrgovalne knjige institucije, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju iz odstavka 4, točka (c), tega člena, se izračunajo brez uporabe alternativnega pristopa notranjih modelov iz naslova IV, poglavje 1b.
Za izračune zneska skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga iz odstavka 4 in standardiziranega skupnega zneska izpostavljenosti tveganju iz odstavka 5 se uporabljajo naslednje določbe:
kapitalske zahteve iz odstavka 4, točke (d), (e) in (f), vključujejo tiste, ki izhajajo iz vseh poslovnih dejavnosti institucije;
institucije kapitalske zahteve iz odstavka 4, točke (b) do (f), pomnožijo z 12,5 .
Člen 92a
Zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI
V skladu s členoma 93 in 94 ter izjemami iz odstavka 2 tega člena institucije, ki so določene kot subjekti v postopku reševanja in so GSPI, vedno izpolnjujejo naslednji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:
količnik, ki temelji na tveganju, v višini 18 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3);
količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6,75 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4).
Zahtevi iz odstavka 1 se ne uporabljata v naslednjih primerih:
tri leta po datumu, ko je bila institucija ali skupina, katere del je institucija, določena kot GSPI;
dve leti po datumu, ko je organ za reševanje uporabil instrument za reševanje s sredstvi upnikov v skladu z Direktivo 2014/59/EU;
dve leti po datumu, ko je subjekt v postopku reševanja vzpostavil alternativni ukrep zasebnega sektorja iz točke (b) člena 32(1) Direktive 2014/59/EU, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, da bi se subjekt v postopku reševanja dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje.
▼M15 —————
Člen 92b
Zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI zunaj EU
Instrument kvalificiranih obveznosti se za namen skladnosti z odstavkom 1 upošteva samo, kadar izpolnjuje vse naslednje dodatne pogoje:
v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, je terjatev, ki izhaja iz obveznosti, podrejena terjatvam, ki izhajajo iz obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 tega člena in ne štejejo za kapital;
zanj velja pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU.
Člen 93
Zahteva glede ustanovnega kapitala v času rednega poslovanja
▼M9 —————
Člen 94
Odstopanje za majhne postavke trgovalne knjige
►M17 Z odstopanjem od člena 92(4), točka (b), in člena 92(5), točka (b), lahko institucije izračunajo kapitalsko zahtevo za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 tega člena pod pogojem, da je obseg bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige institucije na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov: ◄
5 % vseh sredstev institucije;
50 milijonov EUR.
Če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1, lahko institucije izračunajo kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige na naslednji način:
institucije lahko pozicije za pogodbe iz Priloge II, točka 1, pogodbe v zvezi z lastniškimi instrumenti iz točke 3 navedene priloge in kreditne izvedene finančne instrumente izvzamejo iz kapitalske zahteve iz člena 92(4), točka (b), in člena 92(5), točka (b);
institucije lahko za pozicije iz trgovalne knjige, razen postavk iz točke (a) tega odstavka, kapitalsko zahtevo iz člena 92(4), točka (b), in člena 92(5), točka (b), nadomestijo z zahtevo, izračunano v skladu s členom 92(4), točka (a), in členom 92(5), točka (a).
Za namene odstavka 1 institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
v izračun se vključijo vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo v skladu s členom 104, razen naslednjih:
pozicij v zvezi s tujimi valutami in blagom;
pozicij v kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige ali izpostavljenostmi tveganju nasprotne stranke, ter poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje tega notranjega varovanja iz člena 106(3);
vse pozicije, vključene v izračun v skladu s točko (a), se vrednotijo po njihovi tržni vrednosti na ta dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
absolutna vrednost združene dolge pozicije se sešteje z absolutno vrednostjo združene kratke pozicije.
Za namene prvega pododstavka je dolga pozicija tista, pri kateri se tržna vrednost pozicije poveča, ko se poveča vrednost glavnega povzročitelja tveganja, kratka pozicija pa je tista, pri kateri se tržna vrednost pozicije zmanjša, ko se poveča vrednost njenega glavnega povzročitelja tveganja.
Za namene prvega pododstavka je vrednost združene dolge (kratke) pozicije enaka vsoti vrednosti posameznih dolgih (kratkih) pozicij, vključenih v izračun v skladu s točko (a).
Institucija preneha izračunavati kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 v treh mesecih po nastopu ene od naslednjih okoliščin:
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1;
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ni izpolnjevala pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva metodo, razvito za regulativne tehnične standarde, določene v skladu s členom 279a(3), točka (b).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 95
Kapitalske zahteve za investicijska podjetja z omejenim dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev
Investicijska podjetja iz odstavka 1 tega člena in podjetja iz točke (2)(c) člena 4(1), ki opravljajo investicijske storitve in dejavnosti iz točk (2) in (4) oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, izračunajo znesek skupne izpostavljenosti tveganju kot višji od naslednjih zneskov:
vsota postavk iz člena 92(4), točke (a) do (e) in točka (g), po uporabi člena 92(6);
12,5 pomnoženo z zneskom iz člena 97.
Podjetja iz točke (2)(c) člena 4(1), ki opravljajo investicijske storitve in dejavnosti iz točk (2) in (4) oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, izpolnjujejo zahteve iz člena 92(1) in (2) na podlagi skupnega zneska izpostavljenosti tveganju iz prvega pododstavka.
Pristojni organi lahko določijo kapitalske zahteve za podjetja iz točke (2)(c) člena 4(1), ki opravljajo investicijske storitve in dejavnosti iz točk (2) in (4) oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES o, kot kapitalske zahteve, ki bi bile zavezujoče za navedena podjetja v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos, veljavnimi 31. decembra 2013, glede direktiv 2006/49/ES in 2006/48/ES.
Člen 96
Kapitalske zahteve za investicijska podjetja, ki imajo ustanovni kapital, kot je določen v členu 28(2) Direktive 2013/36/EU
Za namene člena 92(3) naslednje kategorije investicijskih podjetij, ki imajo ustanovni kapital v skladu s členom 28(2) Direktive 2013/36/EU, uporabljajo izračun zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz odstavka 2 tega člena:
investicijska podjetja, ki trgujejo za svoj račun zgolj zaradi izpolnjevanja ali izvrševanja naročila stranke ali zaradi pridobitve vstopa v sistem kliringa in poravnave ali v priznano borzo, če delujejo v funkciji zastopnikov ali izvršujejo naročilo stranke;
investicijska podjetja, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
ne upravljajo z denarjem ali vrednostnimi papirji strank;
prevzamejo samo trgovanje za svoj račun;
nimajo zunanjih strank;
katerih izvrševanje in poravnava poslov se izvaja pod odgovornostjo klirinške institucije, ki tudi jamči za te posle.
Člen 97
Kapital na podlagi stalnih splošnih stroškov
EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih natančneje opredeli naslednje:
izračun zahteve po sprejemljivemu kapitalu, ki znaša vsaj četrtino stalnih splošnih stroškov predhodnega leta;
pogoje, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri prilagoditvi zahteve po sprejemljivem kapitalu, ki znaša vsaj četrtino stalnih splošnih stroškov predhodnega leta;
izračun predvidenih stalnih splošnih stroškov za investicijsko podjetje, ki še ne posluje eno leto.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. marca 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 98
Kapital investicijskih podjetij na konsolidirani podlagi
V primeru investicijskih podjetij iz člena 95(1) v skupini, in kadar ta skupina ne vključuje kreditnih institucij, nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici uporablja člen 92 na konsolidirani podlagi na naslednji način:
z uporabo izračuna skupnega zneska izpostavljenosti tveganju iz člena 95(2);
z izračunom kapitala na podlagi konsolidiranega položaja nadrejenega investicijskega podjetja, ali kot je ustrezno finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.
V primeru investicijskih podjetij iz člena 96(1) v skupini, in kadar ta skupina ne vključuje kreditnih institucij, nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici in investicijsko podjetje, ki ga obvladuje finančni holding ali mešani finančni holding, uporabljata člen 92 na konsolidirani podlagi na naslednji način:
z uporabo izračuna zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz člena 96(2);
z uporabo izračuna kapitala na podlagi konsolidiranega položaja nadrejenega investicijskega podjetja ali kot je ustrezno, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, in v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1.
▼M8 —————
POGLAVJE 3
Trgovalna knjiga
Člen 102
Zahteve glede trgovalne knjige
Člen 103
Upravljanje trgovalne knjige
Institucije imajo jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki se nanašajo vsaj na:
dejavnosti, za katere institucija meni, da so namenjene trgovanju in predstavljajo del trgovalne knjige za namene kapitalskih zahtev;
obseg, v katerem se lahko pozicija dnevno vrednoti po tekočih tržnih cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu;
obseg, v katerem lahko institucija, za pozicije, ki se vrednotijo z uporabo notranjega modela:
ugotovi vsa pomembna tveganja pozicije;
zagotovi varovanje za vsa pomembna tveganja pozicije z instrumenti, za katere obstaja aktiven dvosmeren likvidni trg;
izpelje zanesljive ocene za ključne predpostavke in parametre, ki se uporabljajo v modelu;
obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, pripravi vrednotenja za pozicije, ki jih je mogoče dosledno zunanje ovrednotiti;
obseg, v katerem bi pravne omejitve ali druge operativne zahteve ovirale sposobnost institucije, da unovči pozicijo ali zagotovi njeno varovanje na kratek rok;
obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, aktivno upravlja tveganja pozicij v okviru svojega trgovanja;
obseg, v katerem lahko institucija prerazvrsti tveganje ali pozicije med netrgovalno in trgovalno knjigo, ter zahteve za takšne prerazvrstitve iz člena 104a.
Pri upravljanju svojih pozicij ali portfeljev pozicij v trgovalni knjigi institucija izpolnjuje vse naslednje zahteve:
institucija ima jasno dokumentirano strategijo trgovanja za pozicijo ali portfelje iz trgovalne knjige, ki jo odobri višje vodstvo in ki vključuje pričakovano obdobje posedovanja;
institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za aktivno upravljanje pozicij ali portfeljev v trgovalni knjigi; navedene politike in postopki vključujejo:
pozicije ali portfelje pozicij, ki jih lahko odpre vsaka trgovalna enota oziroma imenovani trgovci;
določanje pozicijskih limitov in spremljanje njihove ustreznosti;
zagotavljanje, da so trgovci neodvisni pri odpiranju in upravljanju pozicije v okviru dogovorjenih limitov in v skladu z odobreno strategijo;
zagotavljanje, da se pozicije sporočajo višjemu vodstvu kot sestavni del procesa upravljanja tveganj institucije;
zagotavljanje, da se pozicije aktivno spremljajo v povezavi z viri tržnih informacij in da se oceni možnosti tržnosti, varovanja pozicije ali njenih tveganj, vključno z oceno, kakovostjo in razpoložljivostjo vhodnih tržnih podatkov v procesu vrednotenja, obsegom tržnega prometa in obsegom pozicij, ki so predmet trgovanja;
aktivne postopke in kontrole na področju preprečevanja goljufij;
institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za spremljanje pozicij v skladu s strategijo trgovanja institucije, vključno s spremljanjem prometa in pozicij, katerih prvotno predvideno obdobje posedovanja je bilo prekoračeno.
Člen 104
Vključitev v trgovalno knjigo
Institucija ima vzpostavljeno neodvisno enoto za nadzor nad tveganji, ki nenehno presoja, ali so njeni instrumenti v trgovalni knjigi oziroma netrgovalni knjigi pravilno razvrščeni.
Institucije razvrstijo v trgovalno knjigo pozicije v naslednjih instrumentih:
instrumentih, ki izpolnjujejo merila iz člena 325(6), (7) in (8), za vključitev v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
instrumentih, ki bi povzročili neto kratko kreditno pozicijo ali neto kratko pozicijo v lastniških finančnih instrumentih v netrgovalni knjigi, z izjemo lastnih obveznosti institucije, razen če takšne pozicije izpolnjujejo merila iz točke (e);
instrumentih, ki so rezultat prevzete obveznosti iz izvedbe prve prodaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa, kadar se te prevzete obveznosti iz izvedbe prve prodaje z obveznostjo odkupa nanašajo samo na vrednostne papirje, za katere se pričakuje, da jih bo institucija kupila na datum poravnave;
instrumentih, ki so nedvoumno razvrščeni kot sredstva za trgovanje v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za institucijo;
instrumentih, ki izhajajo iz dejavnosti vzdrževanja trga;
pozicijah v KNP, ki so namenjene trgovanju, pod pogojem, da ti KNP izpolnjujejo vsaj enega od pogojev iz odstavka 8;
lastniških instrumentih, ki kotirajo na borzi;
poslih financiranja z vrednostnimi papirji, povezanih s trgovanjem;
opcijah ali drugih izvedenih finančnih instrumentih, vgrajenih v lastne obveznosti institucije v netrgovalni knjigi, ki se nanašajo na kreditno tveganje ali tveganje lastniških finančnih instrumentov.
Za namene prvega pododstavka, točka (b), ima institucija neto kratko pozicijo v lastniških finančnih instrumentih, kadar ima institucija zaradi padca cene lastniškega finančnega instrumenta dobiček. Institucija ima neto kratko kreditno pozicijo, kadar povečanje kreditnega razmika ali poslabšanje kreditne sposobnosti izdajatelja ali skupine izdajateljev pomeni dobiček za institucijo. Institucije stalno spremljajo, ali instrumenti ustvarijo neto kratko kreditno pozicijo ali neto kratko pozicijo v lastniških finančnih instrumentih v netrgovalni knjigi.
Za namene prvega pododstavka, točka (i), institucija vgrajeno opcijo ali drug izvedeni finančni instrument loči od lastne obveznosti v netrgovalni knjigi, ki se nanaša na kreditno tveganje ali tveganje lastniških finančnih instrumentov. Vgrajeno opcijo ali drug izvedeni finančni instrument razvrsti v trgovalno knjigo in v netrgovalni knjigi pusti lastno obveznost. Kadar instrumenta zaradi njegove narave ni mogoče ločiti, institucija v trgovalno knjigo razvrsti celotni instrument. V tem primeru ustrezno dokumentira razlog za uporabo takšne obravnave.
Institucije v trgovalno knjigo ne razvrstijo pozicij v naslednjih instrumentih:
instrumentih, namenjenih za listinjenje;
instrumentih, povezanih z imetji nepremičnin;
lastniških vrednostnih papirjih, ki ne kotirajo na borzi;
instrumentih, povezanih s krediti na drobno in krediti za MSP;
pozicijah v KNP, ki niso tisti iz odstavka 2, točka (f);
pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih in KNP z enim ali več osnovnimi instrumenti iz točk (a) do (d) tega odstavka;
instrumentih, namenjenih za varovanje ene ali več pozicij v instrumentu iz točk (a) do (f) ter točk (h) in (i) tega odstavka pred določenim tveganjem;
lastnih obveznostih institucije, razen če takšni instrumenti izpolnjujejo merila iz odstavka 2, točka (e), ali merila iz odstavka 2, tretji pododstavek;
instrumentih v hedge skladih.
Institucija v trgovalno knjigo razvrsti pozicijo v KNP, ki je namenjena trgovanju, razen pozicij iz odstavka 3, točka (f), kadar institucija izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
institucija lahko pridobi zadostne informacije o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP;
institucija ne more pridobiti zadostnih informacij o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, vendar je seznanjena z vsebino mandata KNP in lahko pridobi dnevne cene za KNP.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 104a
Prerazvrstitev pozicije
EBA spremlja obseg nadzorniških praks in do 10. julija 2027 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kaj so izjemne okoliščine za namene prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 5 tega člena. Dokler EBA ne izda teh smernic, ga pristojni organi uradno obveščajo o svojih odločitvah, ali bodo instituciji dovolili prerazvrstitev pozicije, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena, in jih utemeljijo.
Sklep iz prvega pododstavka odobri upravljalni organ.
Kadar pristojni organ odobri dovoljenje za prerazvrstitev pozicije v skladu z odstavkom 2, institucija, ki dobi to dovoljenje:
nemudoma javno razkrije:
informacijo o prerazvrstitvi svoje pozicije in
kadar se zaradi prerazvrstitve zmanjšajo kapitalske zahteve institucije, obseg tega zmanjšanja, ter
kadar je učinek te prerazvrstitve zmanjšanje kapitalskih zahtev institucije, ne prizna tega učinka, dokler pozicija ne zapade, razen če ji njen pristojni organ dovoli, da ta učinek prizna prej.
Člen 104b
Zahteve za trgovalne enote
Trgovalne enote institucij vedno izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
vsaka trgovalna enota ima jasno in razločevalno poslovno strategijo ter strukturo upravljanja tveganj, ki je primerna za njeno poslovno strategijo;
vsaka trgovalna enota ima jasno organizacijsko strukturo; pozicije v dani trgovalni enoti upravljajo imenovani trgovci znotraj institucije; vsak trgovec ima določene funkcije v okviru trgovalne enote; vsak trgovec se dodeli samo eni trgovalni enoti;
v okviru vsake trgovalne enote se določijo pozicijski limiti v skladu z njeno poslovno strategijo;
poročila o dejavnostih, dobičku, upravljanju tveganj in regulativnih zahtevah na ravni trgovalne enote se pripravljajo vsaj enkrat na teden in se redno sporočajo upravljalnemu organu;
vsaka trgovalna enota ima jasen letni poslovni načrt, vključno z jasno opredeljeno politiko prejemkov na podlagi trdnih meril za merjenje uspešnosti;
poročila o pozicijah, ki zapadajo, kršitvah meddnevnih limitov trgovanja, kršitvah dnevnih limitov trgovanja in ukrepih, ki jih je sprejela institucija za odpravo teh kršitev, ter ocene likvidnosti trga se za vsako trgovalno enoto pripravljajo vsak mesec in se dajo na razpolago pristojnim organom.
Člen 104c
Obravnava varovanja kapitalskih količnikov pred valutnim tveganjem
Institucija, ki je namerno prevzela tvegano pozicijo, da bi se vsaj delno zavarovala pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev pri katerem koli izmed svojih kapitalskih količnikov, kot so navedeni v členu 92(1), točke (a), (b) in (c), lahko z dovoljenjem svojega pristojnega organa to tvegano pozicijo izključi iz kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz člena 325(1), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
najvišja vrednost tvegane pozicije, ki je izključena iz kapitalskih zahtev za tržno tveganje, je omejena na vrednost tvegane pozicije, ki nevtralizira občutljivost katerega koli kapitalskega količnika na neugodna gibanja menjalnih tečajev;
tvegana pozicija je izključena iz kapitalskih zahtev za tržno tveganje najmanj 6 mesecev;
institucija je vzpostavila ustrezen okvir za upravljanje tveganj za varovanje pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev pri katerem koli svojem kapitalskem količniku, vključno z jasno strategijo varovanja pred tveganjem in strukturo upravljanja;
institucija je pristojnemu organu predložila utemeljitev za izključitev tvegane pozicije iz kapitalskih zahtev za tržno tveganje, podrobnosti o tej tvegani poziciji in znesek, ki se izključi.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
tvegane pozicije, ki jih lahko institucija namenoma prevzame za vsaj delno varovanje pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev pri katerem koli od svojih kapitalskih količnikov iz odstavka 1;
kako določiti najvišjo vrednost iz odstavka 1, točka (a), tega člena in način, kako institucija izključi zadevno vrednost za vsak pristop iz člena 325(1);
merila, ki jih mora izpolnjevati okvir institucije za upravljanje tveganj iz odstavka 1, točka (c), da se šteje kot ustrezen za namene tega člena.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 105
Zahteve po preudarnem vrednotenju
Institucije vzpostavijo in vzdržujejo ustrezne sisteme in kontrole, ki zagotavljajo preudarne in zanesljive ocene vrednotenja. Ti sistemi in kontrole vključujejo vsaj naslednje elemente:
dokumentirane politike in postopke za proces vrednotenja, ki vključujejo jasno opredeljene odgovornosti različnih področij, vključenih v proces določitve vrednotenja, vire tržnih informacij in preverjanje njihove ustreznosti, smernice za uporabo teoretičnih vhodnih podatkov, ki odražajo predvidevanja institucije glede tega, kaj bi udeleženci na trgu uporabili pri oblikovanju cen pozicije, pogostost neodvisnega vrednotenja, časovni okvir končnih cen, postopke za prilagajanje vrednotenj, postopke potrjevanja ob koncu meseca in izredne postopke potrjevanja;
jasne linije poročanja, ki so neodvisne od trgovalne enote, za oddelek, ki je odgovoren za proces vrednotenja vse do upravljalnega organa.
Pri uporabi vrednotenja z modelom institucije izpolnjujejo naslednje zahteve:
višje vodstvo je seznanjeno s postavkami trgovalne knjige ali drugimi pozicijami po pošteni vrednosti, ki so predmet vrednotenja z modelom, in razume pomen negotovosti, ki zaradi tega nastane pri poročanju o tveganju/uspešnosti poslovanja;
institucije uskladijo vhodne tržne podatke s tržnimi cenami, če je to mogoče, ter redno ocenjujejo primernost vhodnih tržnih podatkov določene pozicije, ki se vrednoti, in parametre modela;
institucije uporabljajo metodologije vrednotenja, ki predstavljajo uveljavljeno tržno prakso za določene finančne instrumente ali blago, če so na voljo;
če institucija sama razvije model, ta temelji na ustreznih predpostavkah, ki so jih ocenili in preskusili ustrezno usposobljeni subjekti, ki niso sodelovali v procesu razvoja modela;
institucije vzpostavijo formalne postopke za kontrolo sprememb in hranijo varno kopijo modela, ki jo občasno uporabijo za preverjanje vrednotenj;
upravljavec tveganj se zaveda slabosti uporabljenih modelov in jih zna na najboljši možni način upoštevati v rezultatih vrednotenja; in
opravljajo se redni pregledi modelov institucij, da se določi natančnost njihovega delovanja, kar vključuje ocenjevanje trajne ustreznosti predpostavk, analizo dobičkov in izgub glede na dejavnike tveganja ter primerjavo dejanskih realiziranih vrednosti z rezultati notranjega modela.
Za namene točke (d) prvega pododstavka se model razvije ali odobri neodvisno od trgovalnih enot in se neodvisno preskusi, kar vključuje validacijo matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme.
Institucije vzpostavijo in vzdržujejo postopke za izračun prilagoditve tekočega vrednotenja manj likvidnih pozicij, ki lahko izhajajo zlasti iz dogodkov na trgu ali iz razmer, povezanih z institucijo, npr. koncentrirane pozicije in/ali pozicije, katerih prvotno predvideno obdobje posedovanja se je izteklo. Institucije take prilagoditve po potrebi izvedejo poleg kakršnih koli sprememb vrednosti pozicije, potrebne za namene finančnega poročanja, in jih oblikujejo tako, da izražajo nelikvidnost pozicije. V okviru teh postopkov institucije upoštevajo več dejavnikov pri ugotavljanju, ali je za manj likvidne pozicije potrebna prilagoditev vrednotenja. Med te dejavnike spadajo:
dodatni čas, ki bi bil potreben za vzpostavitev varovanja pozicije ali tveganj znotraj pozicije, daljši od obdobja likvidnosti, ki se je dodelilo dejavnikom tveganja pozicije v skladu s členom 325bd;
nestanovitnost in povprečje razponov prodajnega/nakupnega tečaja;
razpoložljivost tržnih kotacij (število in identiteta vzdrževalcev trga), nestanovitnost ter povprečje trgovalnih obsegov, vključno z obsegom trgovanja v obdobjih stresnih razmer na trgu;
koncentracije na trgu;
staranje pozicij;
obseg vrednotenja z modelom;
vpliv drugih tveganj, povezanih z uporabo modela.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 106
Notranja varovanja
Notranje varovanje izpolnjuje zlasti naslednje zahteve:
njegov prvotni namen ni izogibanje kapitalskim zahtevam ali njihovo zmanjševanje;
je ustrezno dokumentirano ter je predmet posebne notranje odobritve in revizijskih postopkov;
zanj veljajo tržni pogoji;
tržno tveganje, ki iz njega izhaja, se upravlja dinamično znotraj dovoljenih limitov v trgovalni knjigi;
skrbno se spremlja v skladu z ustreznimi postopki.
Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom, in kreditni izvedeni finančni instrument, sklenjen s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, se vključita v trgovalno knjigo za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo pristopa iz člena 325(1), točka (b), se obe poziciji dodelita isti trgovalni enoti, ki upravlja podobna tveganja.
Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, in lastniški izvedeni finančni instrument, sklenjen s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, se vključita v trgovalno knjigo za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo pristopa iz člena 325(1), točka (b), se obe poziciji dodelita isti trgovalni enoti, ki upravlja podobna tveganja.
Kadar institucija varuje izpostavljenosti obrestnemu tveganju v netrgovalni knjigi s pozicijo obrestnega tveganja v svoji trgovalni knjigi, se ta pozicija obrestnega tveganja za ocenjevanje obrestnega tveganja, ki je posledica pozicij iz netrgovalne knjige, v skladu s členoma 84 in 98 Direktive 2013/36/EU pripozna kot notranje varovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo pristopov iz člena 325(1), točke (a), (b) in (c), je bila pozicija razvrščena v portfelj, ločen od drugih pozicij iz trgovalne knjige, katerega poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju;
za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo pristopa iz člena 325(1), točka (b), je bila pozicija dodeljena trgovalni enoti, katere poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju;
institucija je v celoti dokumentirala, kako pozicija zmanjšuje obrestno tveganje, izhajajoče iz pozicij iz netrgovalne knjige, za namene zahtev iz členov 84 in 98 Direktive 2013/36/EU.
Za trgovalno enoto iz odstavka 5, točka (b), tega člena veljajo naslednje zahteve:
ta trgovalna enota lahko vstopi v druge pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami ali drugimi trgovalnimi enotami institucije, če te pozicije izpolnjujejo zahteve za vključitev v trgovalno knjigo iz člena 104 in te druge trgovalne enote v celoti izravnajo tržno tveganje teh drugih pozicij obrestnega tveganja z vstopom v nasprotne pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami;
tej trgovalni enoti niso dodeljene nobene druge pozicije iz trgovalne knjige razen tistih iz točke (a) tega odstavka;
z odstopanjem od člena 104b za to trgovalno enoto ne veljajo zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 navedenega člena.
Kadar institucija izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) varuje z izvedenim finančnim instrumentom, vključenim v njeno trgovalno knjigo, se pozicija v tem izvedenem finančnem instrumentu pripozna kot notranje varovanje za izpostavljenost tveganju CVA za namene izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s pristopi iz člena 383 ali člena 384, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
pozicija v izvedenih finančnih instrumentih se pripozna kot primerno varovanje pred tveganjem v skladu s členom 386;
kadar za pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu velja katera koli zahteva iz člena 325c(2), točka (b) ali (c), ali iz člena 325e(1), točka (c), institucija v celoti izravna tržno tveganje te pozicije v izvedenem finančnem instrumentu tako, da s tretjimi osebami vstopi v nasprotne pozicije.
Pozicija iz trgovalne knjige, nasprotna poziciji za notranje varovanje, pripoznana v skladu s prvim pododstavkom, se vključi v trgovalno knjigo institucije za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje.
NASLOV II
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA KREDITNO TVEGANJE
POGLAVJE 1
Splošna načela
Člen 107
Pristopi h kreditnemu tveganju
Za trgovalne izpostavljenosti in prispevke v jamstveni sklad centralne nasprotne stranke institucije za izračun svojih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 92(4), točki (a) in (g), uporabljajo obravnavo iz poglavja 6, oddelek 9. Vse druge vrste izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke institucije obravnavajo, kot sledi:
kot izpostavljenosti do institucije za druge vrste izpostavljenosti do kvalificirane CNS;
kot izpostavljenosti do podjetja za druge vrste izpostavljenosti do nekvalificirane CNS.
Člen 108
Uporaba tehnik zmanjševanja kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu in pristopu IRB za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti
Pod pogoji iz odstavka 5 lahko institucije za namene naslova II, poglavja 2, 3 in 4, kot je ustrezno, kredite fizičnim osebam obravnavajo kot izpostavljenosti, zavarovane s hipoteko na stanovanjsko nepremičnino, in ne kot izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom, kadar so v državi članici izpolnjeni naslednji pogoji za navedene kredite:
večina kreditov fizičnim osebam za nakup stanovanjskih nepremičnin v tej državi članici ni zagotovljenih kot hipotekarni kredit v pravni obliki;
za večino kreditov fizičnim osebam za nakup stanovanjskih nepremičnin v tej državi članici jamči dajalec zavarovanja z bonitetno oceno imenovane ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2, in ki mora instituciji v celoti odplačati kredit, če prvotni kreditojemalec ne izpolni obveznosti;
institucija ima zakonsko pravico do hipoteke na stanovanjsko nepremičnino, če dajalec zavarovanja iz točke (b) v okviru danega jamstva ne izpolni ali ne more več izpolniti svojih obveznosti.
Pristojni organi obvestijo EBA, kadar so pogoji iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), tega odstavka izpolnjeni na nacionalnem ozemlju njihove jurisdikcije, in navedejo imena dajalcev zavarovanja, primernih za takšno obravnavo, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka in odstavka 5.
EBA objavi seznam vseh takih primernih dajalcev zavarovanja na svoji spletni strani in ga letno posodablja.
Za namene odstavka 4 se lahko krediti iz navedenega odstavka obravnavajo kot izpostavljenosti, zavarovane s hipoteko na stanovanjsko nepremičnino, in ne kot izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
za izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu, izpostavljenost izpolnjuje vse zahteve za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti standardiziranega pristopa „izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine“ na podlagi členov 124 in 125, z izjemo, da institucija, ki odobri kredit, nima hipoteke na stanovanjsko nepremičnino;
za izpostavljenost, ki se obravnava po pristopu IRB, izpostavljenost izpolnjuje vse zahteve za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti pristopa IRB „izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami“ iz člena 147(2), točka (d)(ii), z izjemo, da institucija, ki odobri kredit, nima hipoteke na stanovanjsko nepremičnino;
ob odobritvi kredita stanovanjska nepremičnina ni obremenjena z zastavno pravico, za kredite, odobrene po 1. januarju 2014, pa se kreditojemalec pogodbeno zaveže, da brez soglasja institucije, ki je prvotno odobrila kredit, ne bo odobril nobene zastavne pravice na tej nepremičnini;
dajalec zavarovanja je primeren dajalec zavarovanja iz člena 201 in ima bonitetno oceno imenovane ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2;
dajalec zavarovanja je institucija ali subjekt finančnega sektorja, za katerega se uporabljajo kapitalske zahteve, primerljive s tistimi, ki se uporabljajo za institucije ali zavarovalnice;
dajalec zavarovanja je vzpostavil v celoti financiran vzajemni jamstveni sklad ali enakovredno zavarovanje, da bodo lahko zavarovalnice krile izgube iz kreditnega tveganja, umerjanje teh izgub pa redno pregleduje njegov pristojni organ in je najmanj vsaki dve leti predmet rednega stresnega testiranja;
institucija je pogodbeno in zakonsko pooblaščena, da pridobi hipoteko na stanovanjsko nepremičnino, če dajalec zavarovanja v okviru danega jamstva ne izpolni ali ne more več izpolniti svojih obveznosti.
Člen 109
Obravnava pozicij v listinjenju
Institucije izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo, ki jo imajo v listinjenju, v skladu s poglavjem 5.
Člen 110
Obravnava popravkov zaradi kreditnega tveganja
Za namene tega člena ter poglavij 2 in 3 so iz splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja izključene rezervacije za splošna bančna tveganja.
Institucije, ki uporabljajo pristop IRB, vendar v skladu s členoma 148 in 150 za del svojih izpostavljenosti na konsolidirani ali posamični podlagi uporabljajo standardizirani pristop, določijo del splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki bo spadal pod obravnavo splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v okviru standardiziranega pristopa in del, ki bo spadal pod obravnavo splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v okviru pristopa IRB, na naslednji način:
če je primerno, kadar institucija, ki je vključena v konsolidacijo, uporablja izključno pristop IRB, bodo splošni popravki zaradi kreditnega tveganja te institucije spadali pod obravnavo iz odstavka 2;
če je primerno, kadar institucija, ki je vključena v konsolidacijo, uporablja izključno standardizirani pristop, bodo splošni popravki zaradi kreditnega tveganja te institucije spadali pod obravnavo iz odstavka 1;
preostanek popravkov zaradi kreditnega tveganja se dodeli sorazmerno glede na deleža zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, za katere se uporabljata standardizirani pristop in pristop IRB.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi izračun posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v okviru veljavnega računovodskega okvira za:
vrednost izpostavljenosti v okviru standardiziranega pristopa iz člena 111;
vrednost izpostavljenosti v okviru pristopa IRB iz členov 166 do 168;
obravnavo zneskov pričakovane izgube iz člena 159;
vrednost izpostavljenosti za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju iz členov 246 in 266;
določitev neplačila iz člena 178;
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 110a
Spremljanje pogodbenih dogovorov, ki niso prevzete obveznosti
Institucije spremljajo pogodbene dogovore, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 5, točke 10(a) do (e), in ustrezno dokumentirajo izpolnjevanje vseh navedenih pogojev na način, zadovoljiv za njihove pristojne organe.
POGLAVJE 2
Standardizirani pristop
Člen 111
Vrednost izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti iz naslova zunajbilančne postavke iz Priloge I je enaka naslednjemu odstotku nominalne vrednosti postavke po odbitku posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 in zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1), točka (m):
100 % za postavke v skupini 1;
50 % za postavke v skupini 2;
40 % za postavke v skupini 3;
20 % za postavke v skupini 4;
10 % za postavke v skupini 5.
Vrednost izpostavljenosti prevzetih obveznosti iz naslova zunajbilančne postavke, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena, je nižji od naslednjih odstotkov nominalne vrednosti prevzete obveznosti po odbitku posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1), točka (m):
odstotek iz odstavka 2 tega člena, ki se uporablja za postavko, na katero se nanaša prevzeta obveznost;
odstotek iz odstavka 2 tega člena, ki se uporablja za vrsto prevzete obveznosti.
Za pogodbene dogovore, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5, točke 10(a) do (e), se uporablja odstotek 0 %.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
merila, ki jih morajo institucije uporabiti za razvrstitev zunajbilančnih postavk, razen postavk, ki so že vključene v Prilogo I, v skupine od 1 do 5 iz Priloge I;
dejavnike, ki bi lahko ovirali sposobnost institucij, da prekličejo brezpogojno preklicne prevzete obveznosti iz Priloge I;
postopek za uradno obveščanje EBA o tem, kako institucije razvrščajo druge zunajbilančne postavke s podobnimi tveganji, kot jih imajo postavke iz Priloge I.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 112
Kategorije izpostavljenosti
Vsaka izpostavljenost se razvrsti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank;
izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav;
izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja;
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank;
izpostavljenosti do mednarodnih organizacij;
izpostavljenosti do institucij;
izpostavljenosti do podjetij;
izpostavljenosti na drobno;
izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine in izpostavljenostmi ADC;
neplačane izpostavljenosti;
izpostavljenosti iz naslova podrejenega dolga;
izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice;
postavke iz naslova pozicij v listinjenju;
izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno;
izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP);
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
druge postavke.
Člen 113
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
►M17 Z izjemo izpostavljenosti iz naslova postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala in postavk dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala lahko institucija ob predhodni odobritvi pristojnih organov opusti uporabo zahtev iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti te institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena oseba, njena podrejena družba, podrejena družba njene nadrejene osebe ali podjetje, povezano z institucijo v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU. Pristojni organi lahko dajo odobritev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: ◄
nasprotna stranka je institucija ali finančna institucija, za katero veljajo ustrezne bonitetne zahteve;
nasprotna stranka in banka sta vključeni v polno konsolidacijo iste skupine;
za nasprotno stranko se uporabljajo isti postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za institucijo;
nasprotna stranka ima sedež v isti državi članici kot institucija;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za odplačilo obveznosti od nasprotne stranke k instituciji.
Če se instituciji v skladu s tem odstavkom dovoli opustitev zahtev iz odstavka 1, lahko uporabi utež tveganja 0 %.
Z izjemo izpostavljenosti, iz naslova postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter postavk dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, lahko institucije ob predhodnem dovoljenju pristojnih organov opustijo uporabo zahtev iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti do nasprotnih strank, s katerimi je institucija sklenila institucionalno shemo za zaščito vlog, tj. pogodbeno ali zakonsko določeno ureditev odgovornosti, ki ščiti te institucije ter zlasti zagotavlja njihovo likvidnost in kapitalsko ustreznost, da se po potrebi prepreči stečaj. Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
izpolnjene so zahteve iz odstavka 6(a), (d) in (e);
ureditve zagotavljajo, da je mogoče v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog v skladu z obvezami odobriti potrebno podporo iz hitro dostopnih sredstev;
v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog so na voljo primerni in enotno določeni sistemi za spremljavo in klasifikacijo tveganj, kar omogoča popolni pregled nad tveganji vseh posameznih članov in institucionalne sheme za zaščito vlog kot celote, z ustreznimi možnostmi vplivanja; s temi sistemi se v skladu s členom 178(1) ustrezno spremljajo neplačane izpostavljenosti;
v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog se izvaja lastna ocena tveganj, o kateri so posamezni člani obveščeni;
v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog se enkrat letno sestavi in objavi konsolidirano poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, poročilo o stanju in poročilo o tveganjih institucionalne sheme za zaščito vlog kot celote, ali poročilo, ki obsega zbirno bilanco stanja, zbiren izkaz poslovnega izida, poročilo o stanju in poročilo o tveganjih institucionalne sheme za zaščito vlog kot celote;
člani institucionalne sheme za zaščito vlog morajo obvestilo o nameravanem izstopu iz sheme predložiti najmanj 24 mesecev pred izstopom;
odpravi se večkratna uporaba sestavin, primernih za izračun kapitala (v nadaljnjem besedilu: večkratna uporaba kapitala), ter neustrezno ustvarjanje kapitala med člani institucionalne sheme za zaščito vlog;
institucionalna shema za zaščito vlog temelji na širokem članstvu kreditnih institucij s pretežno homogenim poslovnim profilom;
zadevni pristojni organi redno potrjujejo in spremljajo ustreznost sistemov iz točk (c) in (d).
Če se institucija v skladu s tem odstavkom odloči, da ne bo uporabila zahtev odstavka 1, lahko uporabi utež tveganja 0 %.
Člen 114
Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank
Izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, ►C2 se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136. ◄
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
0 % |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
▼M11 —————
►C2 Za namene tega odstavka lahko Komisija z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitev, ◄ ali je nadzorniška in regulativna ureditev tretje države vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji. Če Komisija take odločitve ne sprejme, lahko institucije do 1. januarja 2015 še naprej uporabljajo obravnavo iz tega odstavka za izpostavljenosti do enot centralne ravni države ali centralne banke tretje države, ki so jo zadevni pristojni organi odobrili kot primerno za takšno obravnavo pred 1. januarjem 2014.
Člen 115
Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav
Izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni države, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni države, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI ni na razpolago, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 2 glede na stopnjo kreditne kakovosti, ki se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere so ustanovljene enote regionalne ali lokalne ravni države.
Razpredelnica 2
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Izpostavljenostim iz prvega pododstavka se dodeli utež tveganja 100 %, kadar so enote centralne ravni države, pod jurisdikcijo katere so ustanovljene enote regionalne ali lokalne ravni države, neocenjene.
EBA vzdržuje javno dostopno zbirko podatkov vseh enot regionalne in lokalne ravni držav v Uniji, ki jih ustrezni pristojni organi obravnavajo kot izpostavljenosti do njihovih enot centralne ravni držav.
Za namene tega odstavka lahko Komisija z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitev, ali je nadzorna in regulativna ureditev tretje države vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji. Če Komisija take odločitve ne sprejme, lahko institucije do 1. januarja 2015 še naprej uporabljajo obravnavo iz tega odstavka za tretjo državo, ki so jo zadevni pristojni organi odobrili kot primerno za takšno obravnavo pred 1. januarjem 2014.
Člen 116
Izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja
Izpostavljenostim do subjektov javnega sektorja, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI ni na razpolago, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 2 glede na stopnjo kreditne kakovosti, ki se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni države, na območju katere je ustanovljen subjekt javnega sektorja:
Razpredelnica 2
|
Stopnja kreditne kakovosti, dodeljena enotam centralne ravni države |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Utež tveganja za izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, ustanovljenih v državah, katerih enote centralne ravni države niso ocenjene, je 100 %.
EBA vzdržuje javno dostopno zbirko podatkov vseh subjektov javnega sektorja v Uniji iz prvega pododstavka.
Za namene tega odstavka lahko Komisija z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitev, ali je nadzorniška in regulativna ureditev tretje države vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji. Če Komisija take odločitve ne sprejme, lahko institucije do 1. januarja 2015 še naprej uporabljajo obravnavo iz tega odstavka za tretjo državo, ki so jo zadevni pristojni organi odobrili kot primerno za takšno obravnavo pred 1. januarjem 2014.
Člen 117
Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank
Izpostavljenostim do multilateralnih razvojnih bank, ki niso navedene v odstavku 2 in za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1. Izpostavljenostim do multilateralnih razvojnih bank, ki niso navedene v odstavku 2, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo, se dodeli utež tveganja 50 %.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
30 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Medameriška investicijska korporacija, Črnomorska banka za trgovino in razvoj, Centralno-ameriška banka za gospodarsko integracijo in Razvojna banka Latinske Amerike – CAF se obravnavajo kot multilateralne razvojne banke.
Izpostavljenostim do naslednjih multilateralnih razvojnih bank se dodeli utež tveganja 0 %:
Mednarodna banka za obnovo in razvoj;
Mednarodna finančna korporacija;
Medameriška razvojna banka;
Azijska razvojna banka;
Afriška razvojna banka;
Razvojna banka Sveta Evrope;
Nordijska investicijska banka;
Karibska razvojna banka;
Evropska banka za obnovo in razvoj;
Evropska investicijska banka;
Evropski investicijski sklad;
Mednarodna agencija za zavarovanje investicij;
Mednarodna finančna pomoč za imunizacijo;
Islamska razvojna banka;
Mednarodno združenje za razvoj;
Azijska banka za investicije v infrastrukturo.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za spreminjanje te uredbe s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 462 za spreminjanje seznama multilateralnih razvojnih bank iz prvega pododstavka v skladu z mednarodnimi standardi seznama.
Člen 118
Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij
Izpostavljenostim do naslednjih mednarodnih organizacij se dodeli utež tveganja 0 %:
Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo;
Mednarodni denarni sklad;
Banka za mednarodne poravnave;
evropski instrument za finančno stabilnost;
Evropski mehanizem za stabilnost;
mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav članic ter katere namen je zagotoviti financiranje in finančno pomoč za njene članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo.
Člen 119
Izpostavljenosti do institucij
▼M17 —————
Izpostavljenostim do institucije iz naslova obveznih rezerv, ki jih institucija vzdržuje zaradi zahtev ECB ali centralne banke države članice, se lahko dodeli utež tveganja, ki velja za izpostavljenosti do centralne banke zadevne države članice, če:
se obvezne rezerve vzdržujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv ( 31 ) ali v skladu z nacionalnimi zahtevami, ki so v vseh pomembnih vidikih enakovredne navedeni uredbi;
se obvezne rezerve v primeru stečaja ali insolventnosti institucije, pri kateri se vzdržujejo, pravočasno in v celoti povrnejo instituciji ter niso na voljo za pokritje drugih obveznosti institucije.
Izpostavljenosti do finančnih institucij, ki imajo dovoljenje in so pod nadzorom pristojnih organov ter zanje veljajo bonitetne zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije, se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij.
Za namene tega odstavka se bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033, štejejo za primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije.
Člen 120
Izpostavljenosti do ocenjenih institucij
Izpostavljenostim do institucij, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
30 % |
50 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Izpostavljenostim do institucij z originalno zapadlostjo tri mesece ali manj, za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, in izpostavljenostim, ki izhajajo iz pretoka blaga prek nacionalnih meja, z originalno zapadlostjo šest mesecev ali manj in za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, se v skladu z razpredelnico 2 dodeli utež tveganja, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 2
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
20 % |
20 % |
50 % |
50 % |
150 % |
Medsebojni vpliv obravnave kratkoročne bonitetne ocene iz člena 131 in splošne ugodnejše obravnave kratkoročnih izpostavljenosti iz odstavka 2 je naslednji:
kadar ocena kratkoročne izpostavljenosti ni na razpolago, se splošna ugodnejša obravnava kratkoročnih izpostavljenosti iz odstavka 2 uporablja za vse izpostavljenosti do institucij s preostalo zapadlostjo do treh mesecev;
kadar obstaja kratkoročna ocena, ki določa uporabo ugodnejše ali enake uteži tveganja kot uporaba splošne ugodnejše obravnave kratkoročnih izpostavljenosti iz odstavka 2, se kratkoročna ocena uporablja le za navedeno ocenjeno izpostavljenost. Za druge kratkoročne izpostavljenosti se uporablja splošna ugodnejša obravnava kratkoročnih izpostavljenosti iz odstavka 2;
kadar obstaja kratkoročna ocena, ki določa uporabo manj ugodne uteži tveganja kot uporaba splošne ugodnejše obravnave kratkoročnih izpostavljenosti iz odstavka 2, se splošna ugodnejša obravnava kratkoročnih izpostavljenosti ne uporablja in se vsem neocenjenim kratkoročnim terjatvam dodeli enaka utež tveganja, kot se uporablja v skladu z navedeno kratkoročno oceno.
Člen 121
Izpostavljenosti do neocenjenih institucij
Izpostavljenosti do institucij, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo, se razvrstijo v enega izmed naslednjih razredov:
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji, se izpostavljenosti do institucij razvrstijo v razred A:
institucija ima ustrezno sposobnost pravočasno izpolniti svoje prevzete finančne obveznosti, vključno z odplačili glavnice in obresti, v predvideni življenjski dobi sredstev ali izpostavljenosti in to ne glede na gospodarske cikle in poslovne razmere;
institucija izpolnjuje ali presega zahtevo iz člena 92(1) te uredbe, ob upoštevanju člena 458(2), točki (d)(i) in (vi), in člena 459, točka (a), te uredbe, kadar je ustrezno, posebne kapitalske zahteve iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahtevo po skupnem blažilniku, opredeljeno v členu 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU ali vse enakovredne in dodatne lokalne nadzorniške ali regulativne zahteve v tretjih državah, če so navedene zahteve objavljene in jih mora izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, temeljnim kapitalom ali kapitalom, kot je ustrezno;
informacije o tem, ali institucija izpolnjuje oziroma presega zahteve iz točke (ii) te točke, so javno razkrite ali kako drugače dane na voljo instituciji kreditodajalki;
ocena, ki jo je izvedla institucija kreditodajalka v skladu s členom 79 Direktive 2013/36/EU, ni pokazala, da institucija ne izpolnjuje pogojev iz točk (i) in (ii) te točke;
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji in vsaj eden od pogojev iz točke (a) tega odstavka ni izpolnjen, se izpostavljenosti do institucij razvrstijo v razred B:
institucija je izpostavljena znatnemu kreditnemu tveganju, vključno z zmožnostmi odplačevanja, ki so odvisne od stabilnih ali ugodnih gospodarskih ali poslovnih razmer;
institucija izpolnjuje ali presega zahtevo iz člena 92(1) te uredbe, ob upoštevanju člena 458(2), točka (d)(i), in člena 459, točka (a), te uredbe, kadar je ustrezno, posebne kapitalske zahteve iz člena 104 Direktive 2013/36/EU ali vse enakovredne in dodatne lokalne nadzorniške ali regulativne zahteve v tretjih državah, če so navedene zahteve objavljene in jih mora izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, temeljnim kapitalom ali kapitalom, kot je ustrezno;
informacije o tem, ali institucija izpolnjuje oziroma presega zahteve iz točke (ii) te točke, so javno razkrite ali kako drugače dane na voljo instituciji kreditodajalki;
ocena, ki jo je izvedla institucija kreditodajalka v skladu s členom 79 Direktive 2013/36/EU, ni pokazala, da institucija ne izpolnjuje pogojev iz točk (i) in (ii) te točke;
če izpostavljenosti do institucij niso razvrščene v razred A ali razred B ali če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev, se izpostavljenosti do institucij razvrstijo v razred C:
institucija je izpostavljena pomembnemu tveganju neplačila in ima omejene varnostne rezerve;
neugodne poslovne, finančne ali gospodarske razmere bodo zelo verjetno povzročile ali so povzročile nezmožnost institucije, da izpolni svoje prevzete finančne obveznosti;
kadar se za institucijo z zakonom zahtevajo revidirani računovodski izkazi in je zunanji revizor v zadnjih 12 mesecih v njenih revidiranih računovodskih izkazih ali revidiranih poročilih izdal odklonilno mnenje ali izrazil pomemben dvom v sposobnost institucije, da nadaljuje kot delujoče podjetje.
Za namene prvega pododstavka, točka (b)(ii), tega odstavka enakovredne in dodatne lokalne nadzorniške ali regulativne zahteve ne vključujejo kapitalskih blažilnikov, enakovrednih tistim iz člena 128 Direktive 2013/36/EU.
Izpostavljenostim, razvrščenim v razred A, B ali C v skladu z odstavkom 1, se dodeli utež tveganja, kot sledi:
izpostavljenostim, razvrščenim v razred A, B ali C, ki izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev, se dodeli utež tveganja za kratkoročne izpostavljenosti v skladu z razpredelnico 1:
izpostavljenost ima originalno zapadlost tri mesece ali manj;
izpostavljenost ima originalno zapadlost šest mesecev ali manj in izhaja iz pretoka blaga prek nacionalnih meja;
izpostavljenostim, razvrščenim v razred A, ki niso kratkoročne, se dodeli utež tveganja 30 %, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenost ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz točke (a);
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije je enak ali višji od 14 %;
količnik finančnega vzvoda institucije je enak ali višji od 5 %;
izpostavljenostim, razvrščenim v razred A, B ali C, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (a) ali (b), se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1.
Če izpostavljenost do institucije ni denominirana v domači valuti jurisdikcije, v kateri je institucija ustanovljena, ali če je ta institucija knjižila kreditno obveznost v podružnici v drugi jurisdikciji in izpostavljenost ni denominirana v domači valuti jurisdikcije, v kateri podružnica posluje, utež tveganja, dodeljena v skladu s točko (a), (b) ali (c), za izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti z zapadlostjo enega leta ali manj in izhajajo iz pogojnih postavk, povezanih s trgovanjem, ki se lahko same poravnajo in izhajajo iz pretoka blaga prek nacionalnih meja, ni nižja od uteži tveganja izpostavljenosti do enot centralne ravni države, v kateri je institucija ustanovljena.
Razpredelnica 1
|
Ocena kreditnega tveganja |
Razred A |
Razred B |
Razred C |
|
Utež tveganja za kratkoročne izpostavljenosti |
20 % |
50 % |
150 % |
|
Utež tveganja |
40 % |
75 % |
150 % |
Člen 122
Izpostavljenosti do podjetij
Izpostavljenostim, za katere je na razpolago bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 6, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
75 % |
100 % |
150 % |
150 % |
Člen 122a
Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev
V kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz člena 112, točka (g), institucije kot izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev ločeno opredelijo tiste izpostavljenosti, ki imajo naslednje značilnosti:
je izpostavljenost do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja, ali je tej izpostavljenosti ekonomsko primerljiva;
izpostavljenost ni povezana s financiranjem stanovanjskih ali poslovnih nepremičnin in je zajeta v opredelitvi izpostavljenosti iz naslova financiranja premičnega premoženja, financiranja projektov ali financiranja blaga iz odstavka 3;
pogodbeni dogovori, ki urejajo obveznost v zvezi z izpostavljenostjo, dajejo instituciji znatno mero kontrole nad premoženjem in dohodkom, ki ga ustvarjajo;
primarni vir poplačila obveznosti v zvezi z izpostavljenostjo je dohodek, ki ga ustvari financirano premoženje, in ne sredstva iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti.
Izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
75 % |
100 % |
150 % |
150 % |
Izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, za katere ni na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, se dodeli utež tveganja na naslednji način:
kadar je namen izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev financiranje nakupa stvarnega premoženja, vključno z ladjami, zrakoplovi, sateliti, železniškimi motornimi vozili in flotami, in je prihodek, ki ga bodo ustvarila ta sredstva, v obliki denarnih tokov, ki ga ustvarja določeno stvarno premoženje, ki se je financiralo in zastavilo ali dodelilo kreditodajalcu (izpostavljenosti iz naslova financiranja premičnega premoženja), institucije uporabijo utež tveganja 100 %;
kadar je namen izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev kratkoročno financiranje rezerv, zalog ali terjatev blaga, s katerim se trguje na borzi, vključno s surovo nafto, kovinami ali poljščinami, in je dohodek, ki ga bodo ustvarile te rezerve, zaloge ali terjatve, prihodek od prodaje blaga (izpostavljenosti iz naslova financiranja blaga), institucije uporabijo utež tveganja 100 %;
kadar je namen izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev financiranje posameznega projekta, bodisi v obliki gradnje novega investicijskega objekta bodisi v obliki refinanciranja že obstoječega, z izboljšavami ali brez njih, za razvoj ali pridobitev velikih, kompleksnih in dragih objektov, vključno z elektrarnami, obrati za kemično predelavo, rudniki, prometno infrastrukturo, okoljsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, pri katerem gleda institucija kreditodajalka predvsem na prihodke, ki jih ustvari financirani projekt, in sicer hkrati kot vir odplačila in kot zavarovanje kredita (izpostavljenosti iz naslova financiranja projektov), institucije uporabijo naslednje uteži tveganja:
130 %, če je projekt, na katerega se izpostavljenost nanaša, v predoperativni fazi;
če se prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje iz člena 501a ne uporabi, 80 %, kadar je projekt, na katerega se nanaša izpostavljenost, v operativni fazi in izpostavljenost izpolnjuje vsa naslednja merila:
obstajajo pogodbene omejitve za dolžnika glede izvajanja dejavnosti, ki bi lahko škodovale kreditodajalcem, vključno z omejitvijo, da novega dolga ni mogoče izdati brez soglasja obstoječih upnikov iz naslova dolžniškega financiranja;
dolžnik ima zadosten rezervni sklad, ki se v celoti financira z denarnimi sredstvi, ali druge finančne dogovore s subjektom za kritje financiranja v izrednih razmerah in potreb po obratnem kapitalu v celotni življenjski dobi projekta, ki se financira, pod pogojem, da ima subjekt bonitetno oceno priznane ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3, ali, v primeru institucij, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s poglavjem 3, kadar subjekt nima bonitetne ocene priznane ECAI, da je institucija temu subjektu dodelila notranjo bonitetno oceno, enakovredno stopnji kreditne kakovosti vsaj 3, pod pogojem, da je institucija temu subjektu dodelila notranjo bonitetno oceno v skladu z določbami iz poglavja 3, oddelek 6;
projekt, s katerim je povezana izpostavljenost, ustvarja denarne tokove, ki so predvidljivi in zajemajo vsa prihodnja odplačila kreditov;
kadar se prihodki dolžnika ne financirajo s plačili velikega števila uporabnikov, je vir odplačila obveznosti odvisen od ene glavne nasprotne stranke, ta glavna nasprotna stranka pa je eno od naslednjega:
pogodbene določbe, ki urejajo izpostavljenost do dolžnika, zagotavljajo visoko stopnjo zaščite za posojilno institucijo v primeru neplačila dolžnika;
glavna nasprotna stranka ali druge nasprotne stranke, ki podobno izpolnjujejo merila primernosti za glavno nasprotno stranko, učinkovito varujejo posojilno institucijo pred izgubami zaradi prekinitve projekta;
vsa sredstva in pogodbe, potrebni za izvajanje projekta, so bili zastavljeni posojilni instituciji v obsegu, ki ga dovoljuje veljavno pravo;
posojilna institucija lahko prevzame nadzor nad dolžnikom v primeru dogodka neplačila;
100 %, kadar je projekt, na katerega se nanaša izpostavljenost, v operativni fazi in izpostavljenost ne izpolnjuje pogojev iz točke (ii);
za namene točke (c)(ii)(3) se ustvarjeni denarni tokovi ne štejejo za predvidljive, razen če znaten del prihodkov izpolnjuje enega ali več naslednjih pogojev:
prihodki temeljijo na razpoložljivosti, kar pomeni, da je dolžnik po končani gradnji, če so izpolnjeni pogodbeni pogoji, upravičen do plačil od svojih pogodbenih nasprotnih strank, s katerimi se krijejo stroški poslovanja in vzdrževanja, stroški servisiranja dolga in donos na lastniški kapital, dokler dolžnik upravlja projekt, pri čemer zadevna plačila niso odvisna od nihanj povpraševanja, kot je obseg prometa, in se običajno prilagajajo le zaradi premajhne uspešnosti ali premajhne razpoložljivosti sredstev za javnost;
za prihodke velja ureditev glede stopnje donosa;
prihodki so predmet pogodbe „vzemi ali plačaj“;
za namene točke (c) operativna faza pomeni fazo, v kateri subjekt, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje projekta ali je ekonomsko primerljiv, izpolnjuje oba naslednja pogoja:
subjekt ima pozitiven neto denarni tok, ki zadostuje za kritje vseh preostalih pogodbenih obveznosti;
dolgoročni dolg subjekta se zmanjšuje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 123
Izpostavljenosti na drobno
Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila, se štejejo za izpostavljenosti na drobno:
izpostavljenost je do ene ali več fizičnih oseb ali do MSP;
skupni znesek, ki ga dolžnik ali skupina povezanih strank dolguje instituciji, njenim nadrejenim osebam in njenim podrejenim družbam, vključno z morebitnimi neplačanimi izpostavljenostmi, vendar brez izpostavljenosti, zavarovanih s stanovanjsko nepremičnino, do vrednosti nepremičnine, po podatkih, ki so na voljo instituciji, ki izvede ustrezne postopke za potrditev stanja, ne presega 1 milijona EUR;
izpostavljenost je ena od velikega števila izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, tako da so tveganja, povezana s tako izpostavljenostjo, znatno zmanjšana;
zadevna institucija obravnava izpostavljenost v svojem okviru upravljanja tveganj in jo dosledno notranje upravlja kot izpostavljenost na drobno in na podoben način, kot obravnava druge izpostavljenosti na drobno.
Sedanja vrednost najmanjše vsote plačil po zakupu (finančnem in operativnem) iz naslova izpostavljenosti na drobno spada v kategorijo izpostavljenosti na drobno.
Izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo meril iz točk (a) do (c) prvega pododstavka, ne spadajo v kategorijo izpostavljenosti na drobno.
EBA do 10. julija 2025 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za določitev sorazmernih metod razpršitve, v skladu s katerimi se izpostavljenost šteje za eno od velikega števila podobnih izpostavljenosti, kot je določeno v prvem pododstavku, točka (c), tega odstavka.
Naslednje izpostavljenosti se ne štejejo kot izpostavljenosti na drobno:
nedolžniške izpostavljenosti, ki vsebujejo podrejeno terjatev do dela preostalega premoženja ali dohodka izdajatelja;
dolžniške izpostavljenosti in drugi vrednostni papirji, partnerstva, izvedeni finančni instrumenti ali drugi instrumenti, katerih ekonomska vsebina je podobna izpostavljenostim iz točke (a);
vse druge izpostavljenosti v obliki vrednostnih papirjev.
Z odstopanjem od odstavka 3 izpostavljenosti iz naslova kreditov, ki jih institucija odobri upokojencem ali zaposlenim s pogodbo za nedoločen čas na podlagi brezpogojnega prenosa dela pokojnine ali plače kreditojemalca na to institucijo, se dodeli utež tveganja 35 %, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
kreditojemalec za odplačilo kredita brezpogojno pooblasti pokojninski sklad ali delodajalca, da neposredno plačuje instituciji z odbitkom mesečnih plačil kredita od mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
tveganje smrti, nezmožnosti za delo, brezposelnosti ali zmanjšanja neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca so ustrezno zavarovani z zavarovalno polico v korist institucije;
mesečna plačila, ki jih mora kreditojemalec plačati za vse kredite, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b), skupaj ne presegajo 20 % neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
najdaljša originalna zapadlost kredita je največ 10 let.
Člen 123a
Izpostavljenosti z valutno neusklajenostjo
Za izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112, točka (h), ali za izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se štejejo za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112, točka (i), se utež tveganja, dodeljena v skladu s tem poglavjem, pomnoži s faktorjem 1,5 , pri čemer dobljena utež tveganja ni višja od 150 %, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
izpostavljenost je denominirana v valuti, ki se razlikuje od valute vira dohodka dolžnika;
dolžnik nima varovanja pred tveganjem za svoje tveganje plačila zaradi valutne neusklajenosti, bodisi s finančnim instrumentom bodisi z dohodkom v tuji valuti, ki je enaka valuti izpostavljenosti, ali pa skupni znesek takih varovanj pred tveganjem, ki so na voljo kreditojemalcu, krije manj kot 90 % vsakega obroka za to izpostavljenost.
Kadar institucija ne more ugotoviti teh izpostavljenosti z valutno neusklajenostjo, se multiplikator uteži tveganja 1,5 uporabi za vse nevarovane izpostavljenosti, pri katerih se valuta izpostavljenosti razlikuje od domače valute države sedeža dolžnika.
Člen 124
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine
Izpostavljenost, ki ni ADC, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz odstavka 3, ali kateri koli del izpostavljenosti, ki ni ADC, ki presega nominalni znesek zastavne pravice na nepremičnini, se obravnava na naslednji način:
izpostavljenosti, ki ni IPRE, se dodeli enaka utež tveganja kot izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki ni zavarovana z zadevno nepremičnino;
izpostavljenosti IPRE, ki ustvarjajo dohodke, se dodeli utež tveganja 150 %.
Izpostavljenost, ki ni ADC, se do nominalnega zneska zastavne pravice na nepremičnini, v zvezi s katero so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 3 tega člena, obravnava na naslednji način:
kadar je izpostavljenost zavarovana s stanovanjsko nepremičnino;
izpostavljenost, ki ni IPRE, se obravnava v skladu s členom 125(1);
izpostavljenost IPRE, se obravnava v skladu s členom 125(1), kadar izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
nepremičnina, s katero je zavarovana izpostavljenost, je dolžnikovo primarno prebivališče ne glede na to, ali je nepremičnina kot celota ena sama stanovanjska enota ali če je nepremičnina, s katero je zavarovana izpostavljenost, stanovanjska enota, ki je ločen del nepremičnine;
izpostavljenost je do fizične osebe in je zavarovana s stanovanjsko enoto, ki ustvarja dohodke, bodisi kadar nepremičnina kot celota predstavlja eno samo stanovanjsko enoto ali je stanovanjska enota ločen del nepremičnine, ter izpostavljenosti institucije do te fizične osebe skupaj niso zavarovane z več kot štirimi nepremičninami, vključno s tistimi, ki niso stanovanjske nepremičnine ali ki ne izpolnjujejo nobenega od meril iz te točke, ali ločenimi stanovanjskimi enotami znotraj nepremičnin;
izpostavljenost je do združenj ali zadrug fizičnih oseb, ki jih ureja nacionalno pravo in obstajajo izključno z namenom, da svojim članom omogočijo uporabo primarnega prebivališča v nepremičnini, s katero je zavarovan kredit;
izpostavljenost je do javnih stanovanjskih družb ali neprofitnih združenj, ki jih ureja zakon in služijo socialnim namenom ter nudijo najemnikom dolgoročne nastanitve;
izpostavljenost IPRE, ki ne izpolnjuje nobenega pogoja iz točke (ii) te točke, se obravnava v skladu s členom 125(2);
kadar je izpostavljenost zavarovana s poslovno nepremičnino, se obravnava na naslednji način:
izpostavljenost, ki ni IPRE, se obravnava v skladu s členom 126(1);
izpostavljenost IPRE, se obravnava v skladu s členom 126(2).
Da bi bila izpostavljenost, zavarovana z nepremičnino, primerna za obravnavo iz odstavka 2, mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:
nepremičnina, s katero je zavarovana izpostavljenost, izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
nepremičnina je bila v celoti dokončana;
nepremičnina je gozd ali kmetijsko zemljišče;
kreditira se fizična oseba in nepremičnina je bodisi stanovanjska nepremičnina v gradnji ali pa zemljišče, na katerem se načrtuje gradnja stanovanjske nepremičnine, če so načrt zakonito odobrili vsi ustrezni organi, kakor je ustrezno, in če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
nepremičnina nima več kot štirih stanovanjskih enot in bo dolžnikovo primarno prebivališče, s kreditiranjem fizične osebe pa se posredno ne financirajo izpostavljenosti ADC;
udeležena je enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali subjekt javnega sektorja, izpostavljenosti do katere ali katerega se obravnavajo v skladu s členom 115(2) oziroma členom 116(4), ta enota ali subjekt pa ima zakonska pooblastila in sposobnost zagotoviti, da bo nepremičnina v gradnji dokončana v razumnem času, in se od nje ali njega zahteva ali se je ta na pravno zavezujoč način zavezala ali zavezal, da bo to zagotovila ali zagotovil, če gradnja sicer ne bi bila dokončana v takem razumnem času; alternativno obstaja enakovreden pravni mehanizem, ki zagotavlja, da bo nepremičnina v gradnji dokončana v razumnem roku;
izpostavljenost je zavarovana z zastavno pravico prvega reda, ki jo ima institucija na nepremičnini, ali pa ima institucija zastavno pravico prvega reda in katero koli hipoteko na tej nepremičnini nižjega vrstnega reda, ki ji zaporedoma sledijo;
vrednost nepremičnine ni pomembno odvisna od kreditne kakovosti dolžnika;
vse informacije, ki se zahtevajo ob nastanku izpostavljenosti in za namene spremljanja, so ustrezno dokumentirane, vključno z informacijami o sposobnosti dolžnika za odplačilo in o vrednotenju nepremičnine;
zahteve iz člena 208 in pravila za vrednotenje iz člena 229(1) so izpolnjene.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), lahko institucije izključijo primere, v katerih na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje obveznosti dolžnika vplivajo izključno makroekonomski dejavniki.
Institucije za namene prvega pododstavka, točka (d), vzpostavijo politike prevzemanja kreditnega tveganja, ki se nanašajo na nastanek izpostavljenosti, zavarovanih z nepremičninami, ki vključujejo oceno sposobnosti kreditojemalca za odplačilo. Politike prevzemanja kreditnega tveganja vključujejo ustrezne metrike za to oceno in njihove najvišje ravni.
Za namene prvega pododstavka pravila, ki urejajo zastavne pravice, zagotavljajo vse naslednje:
vsaka institucija, ki ima zastavno pravico na nepremičnini, lahko začne prodajo nepremičnine neodvisno od drugih subjektov, ki imajo zastavno pravico na nepremičnini;
kadar se prodaja nepremičnine ne izvede na javni dražbi, subjekti, ki imajo nadrejeno zastavno pravico, sprejmejo razumne ukrepe, da iztržijo pošteno tržno vrednost ali najboljšo ceno, ki jo je mogoče v danih okoliščinah iztržiti, kadar sami uveljavljajo kakršne koli prodajne pravice.
Za namene člena 125(2) in člena 126(2) se razmerje med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja (ETV) izračuna tako, da se bruto znesek izpostavljenosti deli z vrednostjo nepremičnine pod naslednjimi pogoji:
bruto znesek izpostavljenosti se izračuna kot knjigovodska vrednost aktivne bilančne postavke, ki se nanaša na izpostavljenost, zavarovano z nepremičnino, in vsak nečrpan, vendar odobren znesek, ki bi po črpanju povečal vrednost izpostavljenosti, zavarovane z nepremičnino; ta bruto znesek izpostavljenosti se izračuna brez upoštevanja:
posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110;
dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členom 34 v zvezi s postavkami iz netrgovalne knjige institucije;
zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1), točka (m), ter
drugih zmanjšanj kapitala v zvezi z aktivno bilančno postavko;
bruto znesek izpostavljenosti se izračuna brez upoštevanja katere koli vrste stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, razen zastavljenih depozitnih računov pri posojilni instituciji, ki izpolnjujejo vse zahteve za bilančni pobot, bodisi na podlagi okvirnih pogodb o pobotu v skladu s členoma 196 in 206 bodisi na podlagi drugih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 195 in 205, ter so brezpogojno in nepreklicno zastavljeni z izključnim namenom izpolnitve kreditne obveznosti v zvezi z izpostavljenostjo, zavarovano z nepremičnino;
za izpostavljenosti, ki jih je treba obravnavati v skladu s členom 125(2) ali členom 126(2), kadar ima stranka, ki ni institucija, nadrejeno zastavno pravico in je podrejena zastavna pravica institucije priznana na podlagi odstavka 4 tega člena, se bruto znesek izpostavljenosti izračuna kot vsota bruto zneska izpostavljenosti zastavne pravice institucije in bruto zneskov izpostavljenosti za vse druge zastavne pravice, ki so enakovredne ali nadrejene zastavni pravici institucije.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), kadar ima institucija več kot eno izpostavljenost, zavarovano z isto nepremičnino, in so te izpostavljenosti zavarovane z zastavnimi pravicami na tej nepremičnini, ki se zaporedoma razvrstijo po vrstnem redu, ne da bi bile vmes razvrščene zastavne pravice, ki jih imajo tretje osebe, se izpostavljenosti obravnavajo kot ena kombinirana izpostavljenost, bruto zneski izpostavljenosti za posamezne izpostavljenosti pa se seštejejo za izračun bruto zneska izpostavljenosti za posamezno kombinirano izpostavljenost.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), kadar ni dovolj informacij, da bi bilo mogoče ugotoviti prednosti drugih zastavnih pravic, institucija navedene zastavne pravice obravnava, kot da so te pravice razvrščene pari passu njeni podrejeni zastavni pravici. Institucija najprej določi utež tveganja v skladu s členom 125(2) ali členom 126(2) (osnovna utež tveganja), kot je ustrezno. Nato to utež tveganja prilagodi z multiplikatorjem 1,25 za izračun tveganju prilagojenih zneskov podrejenih zastavnih pravic. Kadar osnovna utež tveganja ustreza žepku z najnižjim razmerjem med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja, se multiplikator ne uporablja. Utež tveganja, ki se dobi z množenjem osnovne uteži tveganja z 1,25 , ni višja od uteži tveganja, ki bi se uporabila za izpostavljenost, če zahteve iz odstavka 3 niso bile izpolnjene.
Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v svoji državi članici v skladu z odstavkom 9.
Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjujejo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja na ravni pristojnega organa in imenovanega organa, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.
Na podlagi podatkov, zbranih na podlagi člena 430a, ter katerih koli drugih ustreznih kazalnikov, organ, imenovan v skladu z odstavkom 8 tega člena, redno in vsaj enkrat letno oceni, ali uteži tveganja iz členov 125 in 126 za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju države članice tega organa, ustrezno temeljijo na:
preteklih izgubah na izpostavljenostih, zavarovanih z nepremičninami;
prihodnjem razvoju dogodkov na nepremičninskem trgu.
Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 8 tega člena, na podlagi ocene iz prvega pododstavka ugotovi, da uteži tveganja iz člena 125 ali 126 ne odražajo ustrezno dejanskih tveganj, povezanih z izpostavljenostmi do enega ali več nepremičninskih segmentov, ki so zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice tega organa, in če meni, da bi neustreznost uteži tveganja lahko negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko zviša uteži tveganja, ki se uporabljajo za te izpostavljenosti, v razponih, določenih v četrtem pododstavku tega odstavka, ali naloži strožja merila od meril iz odstavka 3 tega člena.
Organ, imenovan v skladu z odstavkom 8 tega člena, uradno obvesti EBA in ESRB o vseh prilagoditvah uteži tveganja in merilih, uporabljenih na podlagi tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje, v katerem lahko po potrebi navedeta, ali menita, da so prilagoditve uteži tveganja in meril priporočljive tudi za druge države članice. EBA in ESRB objavita uteži tveganja in merila za izpostavljenosti iz členov 125 in 126 ter člena 199(1), točka (a), kot jih uveljavi ustrezni organ.
Za namene drugega pododstavka tega odstavka lahko organ, imenovan v skladu z odstavkom 8 tega člena, zviša uteži tveganja iz člena 125(1), prvi pododstavek, člena 125(2), prvi pododstavek, člena 126(1), prvi pododstavek, ali člena 126(2), prvi pododstavek, ali določi strožja merila od tistih, ki so določena v odstavku 3 tega člena za izpostavljenosti enemu ali več nepremičninskim segmentom, ki so zavarovani s hipotekami na nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice tega organa. Ta organ teh uteži tveganja ne zviša na več kot 150 %.
Za namene drugega pododstavka tega odstavka lahko organ, imenovan v skladu z odstavkom 8 tega člena, zniža tudi odstotke vrednosti nepremičnine iz člena 125(1) ali člena 126(1) ali odstotke razmerja med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja, ki opredeljujejo utež tveganja določenega žepka razmerja med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja iz člena 125(2), razpredelnica 1, ali člena 126(2), razpredelnica 1. Ustrezni organ zagotovi usklajenost med vsemi žepki razmerja med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja s pripadajočimi utežmi tveganja, tako da je utež tveganja v žepku z nižjim razmerjem med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja vedno nižja ali enaka uteži tveganja v žepku z višjim razmerjem med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 8 tega člena, glede naslednjega:
dejavnikov, ki bi lahko,negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost‘ iz odstavka 9, drugi pododstavek;
okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 8, upoštevati pri določanju višjih uteži tveganja.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 125
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine
Kadar ima institucija podrejeno zastavno pravico in obstaja več nadrejenih zastavnih pravic, ki jih ta institucija nima, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 20 %, znesek 55 % vrednosti nepremičnine zmanjša za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, ki jih institucija nima.
Kadar so zastavne pravice, ki jih institucija nima, razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 20 %, znesek 55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšan za znesek morebitnih bolj nadrejenih zastavnih pravic, ki jih institucija nima, zmanjša za zmnožek:
55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, če obstajajo, tako tistih, ki jih ima institucija, kot tistih, ki jih imajo druge institucije, ter
zneska zastavnih pravic, ki jih institucija nima in ki so razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, deljenega z vsoto vseh zastavnih pravic razvrščenih pari passu.
Kadar je pristojni organ ali imenovani organ v skladu s členom 124(9) določil višjo utež tveganja ali nižji odstotek vrednosti nepremičnine od tiste ali tistega iz tega odstavka, institucije uporabijo utež tveganja ali odstotek, določen v skladu s členom 124(9);
Za morebitni preostali del izpostavljenosti iz prvega pododstavka se uporabi utež tveganja kot za izpostavljenost do nasprotne stranke, ki ni zavarovana s stanovanjsko nepremičnino.
Kadar je pristojni organ ali imenovani organ v skladu s členom 124(9) določil višjo utež tveganja ali nižji odstotek razmerja med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja od tiste oziroma tistega iz tega odstavka, institucije za namene tega odstavka uporabijo utež tveganja ali odstotek, določen v skladu s členom 124(9).
Razpredelnica 1
|
ETV |
ETV ≤ 50 % |
50 % < ETV ≤ 60 % |
60 % < ETV ≤ 80 % |
80 % < ETV ≤ 90 % |
90 % < ETV ≤100 % |
ETV > 100 % |
|
Utež tveganja |
30 % |
35 % |
45 % |
60 % |
75 % |
105 % |
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko institucije uporabijo obravnavo iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju države članice, kadar pristojni organ te države članice v skladu s členom 430a(3) objavi stopnje izgube za take izpostavljenosti, ki na podlagi zbirnih podatkov za zadevni nacionalni nepremičninski trg, ki jih sporočijo institucije v tej državi članici, ne presegajo nobene od naslednjih omejitev za skupne izgube takih izpostavljenosti, ki so obstajale v predhodnem letu:
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (a), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,3 %;
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (b), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,5 %.
Kadar pristojni organ tretje države ne objavi ustreznih stopenj izgub za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju te tretje države, lahko EBA take informacije objavi za to tretjo državo, če so na voljo veljavni statistični podatki, ki so statistično reprezentativni za ustrezni trg stanovanjskih nepremičnin.
Člen 126
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine
Kadar ima institucija podrejeno zastavno pravico in obstaja več nadrejenih zastavnih pravic, ki jih ta institucija nima, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 60 %, znesek 55 % vrednosti nepremičnine zmanjša za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, ki jih institucija nima.
Kadar so zastavne pravice, ki jih institucija nima, razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 60 %, znesek 55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšan za znesek morebitnih bolj nadrejenih zastavnih pravic,, ki jih institucija nima, zmanjša za zmnožek:
55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, če obstajajo, tako tistih, ki jih ima institucija, kot tistih, ki jih imajo druge institucije, ter
zneska zastavnih pravic, ki jih institucija nima in ki so razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, deljenega z vsoto vseh zastavnih pravic, ki so razvrščene pari passu.
Kadar je pristojni organ ali imenovani organ v skladu s členom 124(9) določil višjo utež tveganja ali nižji odstotek vrednosti nepremičnine od tiste ali tistega iz tega odstavka, institucije uporabijo utež tveganja ali odstotek, določena v skladu s členom 124(9).
Za preostali del izpostavljenosti iz prvega pododstavka, če obstaja, se uporabi utež tveganja kot za izpostavljenost do nasprotne stranke, ki ni zavarovana s poslovno nepremičnino.
Kadar je pristojni organ ali imenovani organ v skladu s členom 124(9) določil višjo utež tveganja ali nižji odstotek razmerja med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja od tiste ali tistega iz tega odstavka, institucije za namene tega odstavka uporabijo utež tveganja ali odstotek, določen v skladu s členom 124(9).
Razpredelnica 1
|
|
ETV ≤ 60 % |
60 % < ETV ≤ 80 % |
ETV > 80 % |
|
Utež tveganja |
70 % |
90 % |
110 % |
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko institucije uporabijo obravnavo iz odstavka 1 tega člena za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju države članice, kadar pristojni organ te države članice v skladu s členom 430a(3) objavi stopnje izgube za take izpostavljenosti, ki na podlagi zbirnih podatkov za zadevni nacionalni nepremičninski trg, ki jih sporočijo institucije v tej državi članici, ne presegajo nobene od naslednjih omejitev za skupne izgube takih izpostavljenosti, ki so obstajale v predhodnem letu:
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (d), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,3 %;
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (e), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, na podlagi člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,5 %.
Kadar pristojni organ tretje države ne objavi ustreznih stopenj izgub za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju te tretje države, lahko EBA take informacije objavi za to tretjo državo, če so na voljo veljavni statistični podatki, ki so statistično reprezentativni za ustrezni trg poslovnih nepremičnin.
Na podlagi poročila iz prvega pododstavka in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2028 predloži zakonodajni predlog.
Člen 126a
Izpostavljenosti iz naslova pridobitve zemljišča, razvoja in gradnje nepremičnin
Izpostavljenostim ADC iz naslova stanovanjskih nepremičnin se lahko dodeli utež tveganja 100 %, če institucija uporablja zanesljive standarde odobravanja in spremljanja izpostavljenosti, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 74 in 79 Direktive 2013/36/EU, in kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
pravno zavezujoče predprodajne ali prednajemne pogodbe, za katere je kupec ali najemnik dal znaten gotovinski polog, ki se v primeru prekinitve pogodbe zaseže, ali pri katerih se zagotovi enakovredno financiranje, ali pravno zavezujoče prodajne ali najemne pogodbe, vključno s tistimi, kjer se plačilo izvede v obrokih ob napredovanju gradbenih del, predstavljajo znaten delež vseh pogodb;
dolžnik ima znaten lastniški kapital, izpostavljen tveganju („equity at risk“), ki je predstavljen kot ustrezen znesek lastniškega kapitala, ki ga prispeva dolžnik k vrednosti stanovanjske nepremičnine ob dokončanju.
Člen 127
Neplačane izpostavljenosti
Nezavarovanemu delu katere koli postavke, kjer je v skladu s členom 178 prišlo do neplačila dolžnika, ali nezavarovanemu delu katerega koli kreditnega posla v primeru izpostavljenosti na drobno, kjer je v skladu s členom 178 prišlo do neplačila, se dodeli utež tveganja:
150 %, kadar je seštevek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s točko (m) člena 36(1), manjši kot 20 % nezavarovanega dela vrednosti izpostavljenosti, če ti posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in odbitki niso bili uporabljeni;
100 %, kadar je seštevek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in zneskov, odbitih v skladu s točko (m) člena 36(1), enak ali večji kot 20 % nezavarovanega dela vrednosti izpostavljenosti, če ti posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in odbitki niso bili uporabljeni.
Za izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja iz prvega pododstavka za izpostavljenost, ki je bila že ob odkupu v položaju neplačila, institucije vključijo v izračun vsako pozitivno razliko med zneskom, ki ga dolžnik dolguje za to izpostavljenost, in vsoto dodatnega zmanjšanja kapitala, če bi bila ta izpostavljenost v celoti odpisana, in vseh že obstoječih zmanjšanj kapitala v zvezi s to izpostavljenostjo.
▼M17 —————
Člen 128
Izpostavljenosti iz naslova podrejenega dolga
Naslednje izpostavljenosti se obravnavajo kot izpostavljenosti iz naslova podrejenega dolga:
dolžniške izpostavljenosti, ki so podrejene terjatvam navadnih nezavarovanih upnikov;
kapitalski instrumenti, če se ne štejejo za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s členom 133(1), ter
izpostavljenosti, ki izhajajo iz tega, da ima institucija instrumente kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 72b.
Člen 129
Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice
►M10 Da bi bile krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 32 ), primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5 tega člena, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in biti zavarovane s katerim koli od naslednjih primernih sredstev: ◄
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank ESCB, subjektov javnega sektorja, enot regionalne ali lokalne ravni držav v Uniji ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovi jamstvi;
izpostavljenosti do enot centralne ravni tretjih držav, centralnih bank tretjih držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovim jamstvom, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v tem poglavju, in izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja tretjih držav, enot regionalne ali lokalne ravni tretjih držav, ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovim jamstvom, ki se jim dodeli enaka utež tveganja kot za izpostavljenosti do institucij ali enot centralne ravni držav in centralnih bank v skladu s členom 115(1) ali(2) oziroma členom 116(1), (2) ali (4) in ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v tem poglavju, ter izpostavljenosti v pomenu iz te točke, ki izpolnjujejo vsaj pogoje za stopnjo kreditne kakovosti 2, kot je določeno v tem poglavju, pod pogojem, da ne presegajo 20 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucij izdajateljic;
izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, ali izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, kadar so te izpostavljenosti iz naslova:
kratkoročnih vlog z originalno zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, kadar se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev v zvezi z likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz člena 16 Direktive (EU) 2019/2162, ali
pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1) navedene direktive, kadar to dovoljujejo pristojni organi;
krediti, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin;
stanovanjski krediti, za katera v celoti jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201 in ki izpolnjuje pogoje za stopnjo kreditne kakovosti 2 ali več, kot je določeno v tem poglavju, kadar delež vsakega posameznega kreditia, ki se zaradi izpolnjevanja zahteve iz tega odstavka uporabi kot zavarovanje za krite obveznice, ne presega 80 % vrednosti ustrezne stanovanjske nepremičnine, ki se nahaja v Franciji, in kadar je bilo razmerje med kreditom in dohodkom največ 33 %, ko je bil kredit odobren. Ob odobritvi kredita na nepremičnini ni nobenih zastavnih pravic, za kredite, odobrene po 1. januarju 2014, pa je kreditojemalec pogodbeno zavezan, da brez privolitve kreditne institucije, ki je odobrila kredit, ne bo vzpostavljal takšnih zastavnih pravic. Razmerje med kreditom in dohodkom predstavlja delež bruto dohodka kreditojemalca, s katerim se poplačuje kredit, vključno z obrestmi. Dajalec zavarovanja je bodisi finančna institucija, ki ima dovoljenje in je pod nadzorom pristojnih organov ter zanjo veljajo stabilne bonitetne zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo za institucije, bodisi institucija ali zavarovalnica. Ta vzpostavi vzajemni jamstveni sklad ali enakovredno zavarovanje, da bodo lahko zavarovalnice krile izgube iz kreditnega tveganja, umerjanje teh izgub pa redno pregledujejo pristojni organi. Kreditna institucija in dajalec zavarovanja izdelata oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca;
krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin. Krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, so primerni, kadar se razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki znaša 60 %, prekorači do največ 70 %, če skupna vrednost vseh sredstev, zastavljenih kot zavarovanje za krite obveznice, preseže nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic za vsaj 10 % in če terjatev imetnika obveznic izpolnjuje nekatere zahteve glede pravne gotovosti iz poglavja 4. Terjatev imetnika obveznic ima prednost pred vsemi drugimi terjatvami iz naslova zavarovanja;
krediti, zavarovani z zastavno pravico na ladjah do razlike med 60 % vrednosti zastavljene ladje in vrednostjo morebitnih predhodnih zastavnih pravic na ladji.
Za namene odstavka 1a izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami dolžniških vrednostnih papirjev, ali s prenosom in upravljanjem likvidacijskih iztržkov iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenega odstavka.
▼M10 —————
Brez poseganja v prvi pododstavek, točka (c), tega odstavka se do 1. julija 2027 posredne izpostavljenosti do kreditnih institucij, za katere zunanje bonitetne ocene niso na voljo, in ki jamčijo za hipotekarne kredite do njihove registracije, za namene te točke obravnavajo kot izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, pod pogojem, da so kratkoročne izpostavljenosti, razvrščene v razred A na podlagi člena 121, in da bodo hipotekarni krediti zavarovani z jamstvom, po njihovi registraciji, primerni za ugodnejšo obravnavo na podlagi prvega pododstavka, točke (d), (e) in (f), tega odstavka.
Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:
za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;
za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;
za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova kratkoročnih vlog z zapadlostjo iz točke (c)(i) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ali iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz točke (c)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, skupna izpostavljenost ne presega 8 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice; pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/2162, lahko po posvetovanju z EBA dovolijo izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova pogodb za izvedene finančne instrumente, če je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti 1 in 2 iz tega odstavka;
skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice, skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 ali 3, pa ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.
Pristojni organi, imenovani v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/2162, lahko za namene vrednotenja nepremičnin dovolijo, da se ta nepremičnina oceni po tržni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od tržne, ali v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti, po hipotekarni kreditni vrednosti te nepremičnine, brez uporabe omejitev iz člena 229(1), točka (e), te uredbe.
Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1 tega člena, velja za krite obveznice minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljeno v točki 14 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162.
Za namene prvega pododstavka tega odstavka je skupni nominalni znesek vseh kritnih sredstev, kot so opredeljena v točki 4 člena 3 navedene direktive, vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot določa odstavek 1 tega člena.
Države članice lahko določijo nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali pooblastijo svoje pristojne organe, da določijo takšno raven, če:
bodisi izračun presežnega zavarovanja temelji na formalnem pristopu, kjer se upošteva osnovno tveganje sredstev, bodisi za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, in
minimalna raven presežnega zavarovanja ni nižja od 2 % na podlagi nominalnega načela iz člena 15(6) in (7) Direktive (EU) 2019/....
Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa odstavek 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.
Kritim obveznicam, za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
10 % |
20 % |
20 % |
50 % |
50 % |
100 % |
Kritim obveznicam, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, ni na voljo, se dodeli utež tveganja na podlagi uteži tveganja, dodeljene nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim do institucije, ki jih je izdala. Uporabljajo se naslednje povezave med utežmi tveganja:
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 20 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 10 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 30 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 15 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 40 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 20 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 50 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 25 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 75 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 35 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 100 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 50 %;
če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 150 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 100 %.
Člen 130
Postavke iz naslova pozicij v listinjenju
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije v listinjenju se izračunajo v skladu s poglavjem 5.
Člen 131
Izpostavljenosti do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
Izpostavljenostim do institucij in izpostavljenostim do podjetij, za katere je na razpolago kratkoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 7, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.
Razpredelnica 7
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
|
Utež tveganja |
20 % |
50 % |
100 % |
150 % |
150 % |
150 % |
Člen 132
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP
Ob upoštevanju člena 132b(2) institucije, ki ne uporabijo pristopa vpogleda ali pristopa na podlagi mandata, svojim izpostavljenostim iz naslova enot ali deležev v KNP dodelijo utež tveganja 1 250 % (v nadaljnjem besedilu: nadomestni pristop).
Institucije lahko znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP izračunajo z uporabo kombinacije pristopov iz tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh pristopov.
Institucije lahko določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
KNP je eden izmed naslednjih:
kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki ga ureja Direktiva 2009/65/ES;
AIS, ki ga upravlja EU UAIS, registriran v skladu s členom 3(3) Direktive 2011/61/EU;
AIS, ki ga upravlja EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU;
AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 37 Direktive 2011/61/EU;
ne-EU AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS in ki se trži v skladu s členom 42 Direktive 2011/61/EU;
ne-EU AIS, ki se ne trži v Uniji in ga upravlja ne-EU UAIS s sedežem v tretji državi, zajet v delegiranem aktu iz člena 67(6) Direktive 2011/61/EU;
prospekt KNP ali enakovreden dokument vsebuje:
kategorije sredstev, v katere lahko vlaga KNP;
kadar se uporabljajo omejitve naložb, relativne omejitve in metodologije za njihov izračun;
KNP ali družba za upravljanje KNP pri poročanju instituciji spoštuje naslednje zahteve:
o izpostavljenostih KNP se poroča vsaj tako pogosto kot o izpostavljenostih institucije;
finančne informacije so dovolj podrobne, da lahko institucija izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom, ki ga je izbrala;
če institucija uporablja pristop vpogleda, informacije o osnovnih izpostavljenostih preverja neodvisna tretja oseba.
Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka tega odstavka lahko multilateralne in bilateralne razvojne banke ter druge institucije, ki sovlagajo v KNP skupaj z večstranskimi ali dvostranskimi razvojnimi bankami, določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti zadevnega KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka ter so v okviru naložbenega mandata KNP vrste sredstev, v katere lahko vlaga KNP, omejene na sredstva, ki spodbujajo trajnostni razvoj v državah v razvoju.
Institucije svoj pristojni organ uradno obvestijo o KNP, za katere uporabljajo obravnavo iz drugega pododstavka.
Z odstopanjem od točke (c)(i) prvega pododstavka, kadar institucija določi znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom na podlagi mandata, je lahko poročanje KNP ali družbe za upravljanje KNP instituciji omejeno na naložbeni mandat KNP in njegove morebitne spremembe ter se lahko izvede samo, kadar je institucija prvič izpostavljena KNP in kadar pride do spremembe naložbenega mandata KNP.
Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, lahko uporabljajo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba izpolnjuje pogoj iz točke (a) odstavka 3;
tretja oseba izvede izračun v skladu s pristopom iz člena 132a(1), (2) ali (3), kot je ustrezno;
zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.
Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.
Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.
), izračunano v skladu s formulo iz člena 132c, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
institucije merijo vrednost svojih enot ali deležev v KNP po nabavni vrednosti, medtem ko merijo vrednost osnovnih sredstev KNP po pošteni vrednosti, če uporabljajo pristop vpogleda;
sprememba tržne vrednosti enot ali deležev, za katere institucije vrednost merijo po nabavni vrednosti, ne spremeni niti zneska kapitala teh institucij niti vrednosti izpostavljenosti, povezane s temi deleži.
Člen 132a
Pristopi za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP
Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka ob predpostavki, da KNP najprej do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo, vlaga v izpostavljenosti, za katere veljajo najvišje kapitalske zahteve, nato pa vlaga v izpostavljenosti v padajočem vrstnem redu, dokler ni dosežena omejitev glede največje skupne izpostavljenosti, in da KNP, kadar je to ustrezno, uporablja finančni vzvod do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo.
Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka v skladu z metodami iz tega poglavja, poglavja 5 in oddelka 3, 4 ali 5 poglavja 6 tega naslova.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 132b
Izključitve iz pristopov za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP
Člen 132c
Obravnava zunajbilančnih izpostavljenosti do KNP
Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje zunajbilančne postavke, ki se lahko pretvorijo v izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP, izračunajo tako, da vrednosti izpostavljenosti teh izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 111, pomnožijo z naslednjo utežjo tveganja:
za vse izpostavljenosti, za katere institucije uporabljajo enega od pristopov iz člena 132a:
pri čemer je:
|
|
= |
utež tveganja; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje KNP; |
|
RWAEi |
= |
znesek za KNPi, izračunan v skladu s členom 132a; |
|
|
= |
vrednost izpostavljenosti za izpostavljenost KNPi; |
|
Ai |
= |
knjigovodska vrednost sredstev KNPi in |
|
EQi |
= |
knjigovodska vrednost lastniškega kapitala KNPi; |
.
Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 3 tega člena, izračunajo tako, da vrednost izpostavljenosti teh izpostavljenosti pomnožijo s konverzijskim faktorjem 20 % in utežjo tveganja iz člena 132 ali 152.
Institucije v skladu z odstavkom 2 določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
zunajbilančna izpostavljenost institucije je prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti za naložbo v enote ali deleže enega ali več KNP, na podlagi katere je institucija zavezana k izplačilu v skladu s prevzeto obveznostjo za zagotavljanje minimalne vrednosti le, kadar je tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v enem ali več trenutkih pod vnaprej opredeljenim pragom, kot je določeno v pogodbi;
KNP je kar koli od naslednjega:
KNPVP, kot je opredeljen v Direktivi 2009/65/ES, ali
AIS, kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki vlaga izključno v prenosljive vrednostne papirje ali druga likvidna finančna sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES, kadar mandat AIS ne dovoljuje vzvoda, ki bi bil višji od tistega, ki je dovoljen na podlagi člena 51(3) Direktive 2009/65/ES;
tekoča tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, brez upoštevanja učinka zunajbilančne prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, dosega ali presega sedanjo vrednost praga, določenega v prevzeti obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti;
kadar se zmanjša presežek tržne vrednosti osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v primerjavi s sedanjo vrednostjo prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, lahko institucija ali druga družba, ki je predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2002/87/ES, vpliva na sestavo osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP ali kako drugače omeji možnost nadaljnjega zmanjšanja presežka;
končni neposredni ali posredni upravičenec iz naslova prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti je običajno neprofesionalna stranka, kot je opredeljena v točki (11) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.
Člen 133
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
Vse naslednje se razvrsti kot izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov:
vse izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
niso odkupljive, kar pomeni, da se donos investiranih sredstev lahko doseže le s prodajo naložbe ali prodajo pravic iz naložbe ali z likvidacijo izdajatelja;
ne pomenijo obveznosti izdajatelja;
vsebujejo terjatev do preostalega premoženja ali prihodka izdajatelja;
instrumenti, ki bi se šteli za postavke temeljnega kapitala, če bi jih izdala institucija;
instrumenti, ki vsebujejo obveznost izdajatelja in izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
izdajatelj ima možnost odložiti poravnavo obveznosti za nedoločen čas;
obveznost zahteva ali po diskrecijski presoji izdajatelja dovoljuje poravnavo z izdajo fiksnega števila izdajateljevih delnic lastniškega kapitala;
obveznost zahteva ali po diskrecijski presoji izdajatelja dovoljuje poravnavo z izdajo spremenljivega števila izdajateljevih delnic lastniškega kapitala, vsako spremembo vrednosti obveznosti pa je ob sicer nespremenjenih pogojih mogoče pripisati spremembi vrednosti fiksnega števila izdajateljevih delnic lastniškega kapitala, jo primerjati z njo in je podobna tej spremembi;
imetnik instrumenta lahko zahteva, da se obveznost poravna z delnicami lastniškega kapitala, razen če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
v primeru instrumenta, s katerim se trguje, je institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da se z instrumentom trguje na trgu bolj kot z dolžniškim instrumentom izdajatelja kot pa z njegovim lastniškim instrumentom,
v primeru instrumentov, s katerimi se ne trguje, je institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi bilo treba instrument obravnavati kot pozicijo v dolžniškem instrumentu;
dolžniške obveznosti in drugi vrednostni papirji, partnerstva, izvedeni finančni instrumenti ali drugi instrumenti, strukturirani tako, da je ekonomska vsebina podobna izpostavljenostim iz točk (a), (b) in (c), vključno z obveznostmi, katerih donos je povezan z donosom lastniških instrumentov;
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so evidentirane kot kredit, vendar izhajajo iz zamenjave dolga za lastniški kapital, izvedene v okviru urejene realizacije ali restrukturiranja dolga.
Za namene prvega pododstavka, točka (c)(iii), obveznosti vključujejo tiste obveznosti, ki zahtevajo ali dovoljujejo poravnavo z izdajo spremenljivega števila izdajateljevih delnic lastniškega kapitala, pri katerih je sprememba denarne vrednosti obveznosti enaka spremembi poštene vrednosti fiksnega števila delnic lastniškega kapitala, pomnoženi z določenim faktorjem, pri čemer sta faktor in referenčno število delnic fiksna.
Za namene prvega pododstavka, točka (c)(iv), lahko institucija, kadar je izpolnjen eden od pogojev iz navedene točke, razstavi tveganja za regulativne namene na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa;
Naložbe v lastniške instrumente se ne obravnavajo kot izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v naslednjih primerih:
naložbe v lastniške instrumente so strukturirane tako, da je njihova ekonomska vsebina podobna ekonomski vsebini dolžniških instrumentov, ki ne izpolnjujejo meril iz odstavka 1;
naložbe v lastniške instrumente pomenijo izpostavljenosti v listinjenju.
Naslednjim izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov do družb, s katerimi se ne trguje na borzi, se dodeli utež tveganja 400 %, razen če je treba te izpostavljenosti odbiti od kapitala ali jim dodeliti utež tveganja v skladu z delom 2:
naložbe za namene kratkoročne nadaljnje prodaje;
naložbe v podjetja tveganega kapitala ali podobne naložbe, ki se pridobijo v pričakovanju znatnih kratkoročnih kapitalskih dobičkov.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se dolgoročnim naložbam v lastniške instrumente, vključno z naložbami v lastniške vrednostne papirje strank, ki so podjetja, s katerimi institucija ima ali namerava vzpostaviti dolgoročno poslovno razmerje, in zamenjavam dolga za lastniški kapital za namene prestrukturiranja podjetij dodeli utež tveganja v skladu z odstavkom 3 ali 5, kot je ustrezno. Za namene tega člena je dolgoročna naložba v lastniške instrumente naložba v lastniške instrumente, ki se poseduje tri leta ali dlje ali je nastala z namenom, da se poseduje tri leta ali dlje, kot to odobri višje vodstvo institucije.
Institucije, ki so prejele predhodno dovoljenje pristojnih organov, lahko dodelijo utež tveganja 100 % izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov, ki nastanejo v okviru zakonsko določenih programov za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev, in sicer do deleža takih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki skupno ne presega 10 % kapitala institucij, in ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
zakonodajni programi instituciji zagotavljajo znatne subvencije ali jamstva za naložbe, tudi s strani multilateralnih razvojnih bank, javnih razvojnih kreditnih institucij, kot so opredeljene v členu 429a(2), ali mednarodnih organizacij;
zakonodajni programi vključujejo določeno obliko vladnega nadzora;
zakonodajni programi vključujejo omejitve glede naložbe v lastniške instrumente, kot so omejitve glede velikosti in vrst podjetij, v katere vlaga institucija, glede dovoljenih zneskov lastniških deležev, glede geografske lokacije in glede drugih pomembnih dejavnikov, ki omejujejo morebitno tveganje naložbe za institucijo, ki vlaga.
Člen 134
Druge postavke
Člen 135
Uporaba bonitetnih ocen ECAI
Na podlagi tega poročila Komisija do 10. januarja 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Člen 136
Vzporejanje bonitetnih ocen ECAI
EBA, EIOPA in ESMA predložijo Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. julija 2014, pri čemer po potrebi predložijo revidirane osnutke izvedbenih tehničnih standardov.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s p členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.
EBA, EIOPA in ESMA določajo vzporejanje bonitetnih ocen v skladu z naslednjimi zahtevami:
da bi razlikovali med relativnimi stopnjami tveganja, ki jih izraža posamezna bonitetna ocena, EBA, EIOPA in ESMA obravnavajo kvantitativne dejavnike, kot so dolgoročna stopnja neplačila, povezana z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna ocena. Pri novo ustanovljenih ECAI in ECAI, ki imajo le kratko evidenco podatkov o neplačilih, EBA, EIOPA in ESMA vprašajo ECAI, katera je po njihovem mnenju dolgoročna stopnja neplačila, povezana z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna ocena;
da bi razlikovali med ustreznimi relativnimi stopnjami tveganja, ki jih izraža posamezna bonitetna ocena, EBA, EIOPA in ESMA obravnavajo kvalitativne dejavnike, kot so skupina izdajateljev, ki jih obravnava ECAI, razpon bonitetnih ocen, ki jih dodeljuje ECAI, pomen posamezne bonitetne ocene in opredelitev neplačila, ki jo uporablja ECAI;
EBA, EIOPA in ESMA primerjajo stopnje neplačil za vsako bonitetno oceno posamezne ECAI in jih primerjajo s primerjalno vrednostjo, določeno na podlagi stopenj neplačil drugih ECAI v skupini izdajateljev, ki predstavljajo enakovredno stopnjo kreditnega tveganja;
če so stopnje neplačil, ugotovljene za bonitetno ocene posamezne ECAI, bistveno in sistematično višje od primerjalne vrednosti, EBA, EIOPA in ESMA bonitetni oceni ECAI dodelijo višjo stopnjo kreditne kakovosti na lestvici ocenjevanja kreditne kakovosti;
če EBA, EIOPA in ESMA povečajo utež tveganja za posamezno bonitetno oceno določene ECAI in če stopnje neplačil, ugotovljene za bonitetno oceno te ECAI, niso več bistveno in sistematično višje od primerjalne vrednosti, lahko EBA, EIOPA in ESM A bonitetni oceni ECAI vrnejo prvotno stopnjo kreditne kakovosti na lestvici ocenjevanja kreditne kakovosti.
EBA, EIOPA in ESMA Komisiji predložijo navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. julija 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 137
Uporaba bonitetnih ocen izvoznih agencij
Za namene člena 114 lahko institucije uporabljajo bonitetne ocene izvozne agencije, ki jo je imenovala zadevna institucija, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
gre za soglasno oceno tveganja izvoznih agencij, ki sodelujejo v "Dogovoru o smernicah za uradno podprte izvozne kredite" OECD;
izvozna agencija objavlja svoje bonitetne ocene in je zavezana k uporabi dogovorjene metodologije OECD, pri čemer je bonitetna ocena povezana z eno od osmih minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP), ki jih določa dogovorjena metodologija OECD. Institucija lahko prekliče imenovanje izvozne agencije. Institucija mora preklic utemeljiti, če obstajajo konkretni znaki, da je glavni namen preklica zmanjšati zahteve glede kapitalske ustreznosti.
Izpostavljenostim, za katere je za namene tehtanja tveganja priznana bonitetna ocena izvozne agencije, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 9.
Razpredelnica 9
|
MEIP |
0 |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
Utež tveganja |
0 % |
0 % |
20 % |
50 % |
100 % |
100 % |
100 % |
150 % |
Člen 138
Splošne zahteve
Institucija lahko imenuje eno ali več ECAI, ki se bodo uporabljale za določanje uteži tveganja za aktivne postavke in zunajbilančne postavke. Institucija lahko prekliče imenovanje ECAI. Institucija mora preklic utemeljiti, če obstajajo konkretni znaki, da je glavni namen preklica zmanjšati zahteve glede kapitalske ustreznosti. Bonitetne ocene se ne uporabljajo selektivno. Institucija uporablja naročene bonitetne ocene. Vendar lahko uporabi tudi nenaročene bonitetne ocene, če EBA potrdi, da se nenaročene bonitetne ocene ECAI po kakovosti ne razlikujejo od naročenih bonitetnih ocen iste ECAI. EBA zadevno potrditev zavrne ali prekliče, zlasti če ECAI poskuša z nenaročeno bonitetno oceno pripraviti ocenjevani subjekt do tega, da bi naročil bonitetno oceno ali druge storitve. Institucije uporabljajo bonitetne ocene v skladu z naslednjimi zahtevami:
institucija, ki se odloči za uporabo bonitetnih ocen, ki jih je pripravila ECAI, za posamezno kategorijo izpostavljenosti, te bonitetne ocene uporablja dosledno za vse izpostavljenosti iz navedene kategorije;
institucija, ki se odloči za uporabo bonitetnih ocen, ki jih je pripravila ECAI, te bonitetne ocene uporablja stalno in dosledno;
institucija lahko uporablja le bonitetne ocene ECAI, ki upoštevajo vse zneske iz naslova dolgovane glavnice in iz naslova dolgovanih obresti;
kadar je za ocenjeno postavko od imenovane ECAI na voljo le ena bonitetna ocena, se za določanje uteži tveganja za to postavko uporablja zadevna bonitetna ocena;
kadar sta za ocenjeno postavko od imenovanih ECAI na voljo dve bonitetni oceni, ki ustrezata različnim utežem tveganja, se uporabi višja utež tveganja;
kadar je za ocenjeno postavko od imenovanih ECAI na voljo več bonitetnih ocen, se uporabita bonitetni oceni, ki dajeta dve najnižji uteži tveganja. Če se najnižji uteži tveganja razlikujeta, se uporabi višja utež tveganja. Če sta najnižji uteži tveganja enaki, se uporabi ta utež tveganja;
institucija za izpostavljenosti do institucij ne uporablja bonitetne ocene ECAI, ki vključuje predpostavke o implicitni državni podpori, razen če se zadevna bonitetna ocena ECAI nanaša na institucijo, ki je v lasti enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali pa so jo te enote ustanovile in jo financirajo.
Za namene prvega odstavka, točka (g), se v primeru institucij, ki niso institucije, ki so v lasti enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali so jih te enote ustanovile in financirale ter za katere obstajajo samo bonitetne ocene ECAI, ki vključujejo predpostavke o implicitni državni podpori, izpostavljenosti do takih institucij obravnavajo kot izpostavljenosti do neocenjenih institucij v skladu s členom 121.
„Implicitna državna podpora“ pomeni, da bi enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države ukrepala, da bi upnikom institucije preprečila nastanek izgub v primeru neplačila ali težav institucije.
Člen 139
Bonitetna ocena izdajatelja in izdaje
Če za posamezno izpostavljenost neposredno ni na razpolago bonitetne ocene, vendar je na razpolago bonitetna ocena za posamezen program izdaje ali posamezen finančni instrument, ki ne predstavlja te izpostavljenosti, ali pa je na razpolago splošna bonitetna ocena izdajatelja, se ta bonitetna ocena uporabi v katerem koli od naslednjih primerov:
bonitetna ocena daje višjo utež tveganja, kot bi bila v primeru, da bi se izpostavljenost obravnavala kot neocenjena, zadevna izpostavljenost pa:
ni izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev;
je v vseh pogledih razvrščena pari passu ali je podrejena posameznemu programu izdaje ali finančnemu instrumentu ali nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim tega izdajatelja, kot je ustrezno;
bonitetna ocena daje nižjo utež tveganja, kot bi bila v primeru, da bi se izpostavljenost obravnavala kot neocenjena, zadevna izpostavljenost pa:
ni izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev;
je v vseh pogledih razvrščena pari passu ali je nadrejena posameznemu programu izdaje ali finančnemu instrumentu ali nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim tega izdajatelja, kot je ustrezno.
V vseh drugih primerih se izpostavljenost šteje za neocenjeno.
Člen 140
Dolgoročne in kratkoročne bonitetne ocene
Kratkoročna bonitetna ocena se uporablja le za izpostavljenost, na katero se nanaša, in se ne uporablja za izpeljevanje uteži tveganja za katero koli drugo izpostavljenost, razen v naslednjih primerih:
če se ocenjenemu kratkoročnemu finančnemu instrumentu dodeli utež tveganja 150 %, se utež tveganja 150 % dodeli tudi vsem neocenjenim nezavarovanim kratkoročnim in dolgoročnim izpostavljenostim do zadevnega dolžnika;
če se ocenjenemu kratkoročnemu finančnemu instrumentu dodeli utež tveganja 50 %, se nobeni neocenjeni kratkoročni izpostavljenosti ne dodeli utež tveganja manj kot 100 %.
Člen 141
Postavke v domači in tuji valuti
Za namene prvega pododstavka, kadar je izpostavljenost, denominirana v tuji valuti, zavarovana pred tveganjem konvertibilnosti in transfernim tveganjem, se bonitetna ocena dolžnikove postavke v domači valuti lahko uporabi samo za namene določitve uteži tveganja zavarovanemu delu te izpostavljenosti. Za del te izpostavljenosti, ki ni zavarovan, se utež tveganja določi na podlagi bonitetne ocene dolžnika, ki se nanaša na postavko, denominirano v tej tuji valuti.
POGLAVJE 3
Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)
Člen 142
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"bonitetni sistem" pomeni vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine ter količinsko opredelitev ocen neplačila in izgube, ki so bile izdelane za posamezno vrsto izpostavljenosti;
„kategorija izpostavljenosti“ pomeni katerokoli kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (a), točka (aa)(i) ali (ii), točka (b), točka (c)(i), (ii) ali (iii), točka (d)(i), (ii), (iii) ali (iv), točka (e), (ea), (f) ali (g);
„izpostavljenost do podjetij“ pomeni izpostavljenost, razvrščeno v katero koli kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (c)(i), (ii) ali (iii);
„izpostavljenost na drobno“ pomeni izpostavljenost, razvrščeno v katero koli kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (d)(i), (ii), (iii) ali (iv);
„izpostavljenost do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja“ pomeni izpostavljenost, razvrščeno v katero koli kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (aa)(i) ali (ii);
„vrsta izpostavljenosti“ pomeni skupino enako upravljanih izpostavljenosti, ki so lahko omejene na posamezen subjekt ali posamezen podsklop subjektov znotraj skupine, če se ista vrsta izpostavljenosti obravnava drugače pri drugih subjektih skupine;
"poslovna enota" pomeni katere koli ločene organizacijske enote ali pravne subjekte, poslovna področja in geografske lokacije;
„velik regulirani subjekt finančnega sektorja“ pomeni subjekt finančnega sektorja, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
bilančna vsota subjekta ali bilančna vsota njegovega nadrejenega podjetja, kadar ima subjekt nadrejeno osebo, izračunana na posamični ali konsolidirani podlagi, je večja ali enaka 70 milijardam EUR, pri čemer se za določitev velikosti bilančne vsote uporabi najnovejši revidirani računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz;
za subjekt veljajo bonitetne zahteve, in sicer neposredno na posamični ali konsolidirani podlagi ali posredno na podlagi bonitetne konsolidacije nadrejene osebe, v skladu s to uredbo, Uredbo (EU) 2019/2033, Direktivo 2009/138/ES ali pravnimi bonitetnimi zahtevami tretje države, ki so vsaj enakovredne navedenim aktom Unije;
„neregulirani subjekt finančnega sektorja“ pomeni subjekt finančnega sektorja, ki ne izpolnjuje pogoja iz točke 4(b);
„veliko podjetje“ pomeni vsako podjetje, ki ima konsolidirano letno prodajo nad 500 milijoni EUR ali pripada skupini, v kateri skupna letna prodaja konsolidirane skupine presega 500 milijonov EUR;
"bonitetni razred dolžnika" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice dolžnika v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo dolžniki na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane ocene verjetnosti neplačila (PD);
"bonitetni razred izpostavljenosti" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice izpostavljenosti v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo izpostavljenosti na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane lastne ocene LGD;
▼M5 —————
„pristop modeliranja prilagoditve PD/LGD“ pomeni prilagoditev LGD ali modeliranje prilagoditev PD in LGD osnovne izpostavljenosti;
„spodnja meja uteži tveganja do dajalca zavarovanja“ pomeni utež tveganja, ki se uporablja za primerljivo neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja;
za izpostavljenost, za katero institucija uporablja pristop IRB z uporabo lastnih ocen LGD na podlagi člena 143, „pripoznano“ osebno kreditno zavarovanje pomeni osebno kreditno zavarovanje, katerega učinek na izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ali zneskov pričakovanih izgub osnovne izpostavljenosti se upošteva z eno od naslednjih metod v skladu s členom 108(3):
pristop modeliranja prilagoditve PD/LGD;
pristop substitucije parametrov tveganja v okviru naprednega pristopa IRB, kot je opredeljeno v členu 192, točka 5;
„SA-CCF“ pomeni odstotek, ki se uporablja na podlagi poglavja 2 v skladu s členom 111(2);
„IRB-CCF“ pomeni lastne ocene kreditnega konverzijskega faktorja.
Za namene prvega pododstavka, točka 5a, se pri ocenjevanju praga prodaje navedejo zneski, kot so navedeni v revidiranih računovodskih izkazih podjetij ali, za podjetja, ki so del konsolidiranih skupin, njihovih konsolidiranih skupin v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja za končno nadrejeno osebo konsolidirane skupine. Številke temeljijo na povprečnih zneskih, izračunanih v preteklih treh letih, ali na najnovejših zneskih, ki jih institucija posodobi vsaka tri leta.
Člen 143
Dovoljenje za uporabo pristopa IRB
Obseg uporabe bonitetnega sistema zajema vse izpostavljenosti v okviru ustrezne vrste izpostavljenosti, za katero je bil ta bonitetni sistem razvit.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 144
Ocena vloge za uporabo pristopa IRB s strani pristojnih organov
Pristojni organ izda instituciji dovoljenje v skladu s členom 143 za uporabo pristopa IRB, vključno z uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev, le, če meni, da so izpolnjene zahteve iz tega poglavja, zlasti zahteve iz oddelka 6, ter da so sistemi institucije za upravljanje in bonitetno ocenjevanje izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja trdni in celovito uvedeni, ter zlasti če mu institucija dokaže, da so izpolnjeni naslednji standardi:
bonitetni sistemi institucije omogočajo smiselno oceno značilnosti dolžnika in izpostavljenosti, smiselno razlikovanje tveganja ter natančne in dosledne kvantitativne ocene tveganja;
notranje bonitetne ocene ter ocene neplačila in izgube, ki se uporabljajo pri izračunu kapitalskih zahtev, ter z njimi povezani sistemi in procesi so ključni pri upravljanju tveganj in postopku odločanja ter pri odobritvi kreditov, razporeditvi notranjega kapitala in funkcijah korporativnega upravljanja;
institucija ima enoto za nadzor kreditnega tveganja, pristojno za bonitetne sisteme, ki je ustrezno neodvisna in ni izpostavljena neprimernim vplivom;
institucija zbira in hrani vse pomembne podatke za zagotavljanje učinkovite podpore svojemu procesu merjenja in upravljanja kreditnega tveganja;
institucija dokumentira svoje bonitetne sisteme in načelo za njihovo sestavo ter svoje bonitetne sisteme ovrednoti;
institucija je vsak bonitetni sistem validirala v ustreznem obdobju pred izdajo dovoljenja za njegovo uporabo, pri čemer je v tem obdobju ocenila, ali je posamezen bonitetni sistem primeren za obseg njegove uporabe, ter na podlagi te ocene opravila potrebne spremembe posameznega bonitetnega sistema;
institucija je v skladu s pristopom IRB izračunala kapitalske zahteve na podlagi svojih ocen parametrov tveganja in je sposobna poročati v skladu s členom 430;
institucija je razvrstila in še naprej razvršča vsako izpostavljenost iz obsega uporabe bonitetnega sistema v bonitetni razred ali skupino tega bonitetnega sistema.
Zahteve po uporabi pristopa IRB, vključno z lastnimi ocenami LGD in konverzijskih faktorjev, veljajo tudi, kadar je institucija uvedla bonitetni sistem ali model, uporabljen v okviru bonitetnega sistema, ki ga je kupila od zunanjega prodajalca.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 145
Predhodne izkušnje z uporabo pristopov IRB
Člen 146
Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, kadar zahteve iz tega poglavja niso več izpolnjene
Kadar institucija preneha izpolnjevati zahteve iz tega poglavja, o tem uradno obvesti pristojni organ in naredi nekaj od naslednjega:
pristojnemu organu na zadovoljiv način predstavi načrt za pravočasno ponovno uskladitev z zahtevami in ga izvede v obdobju, dogovorjenem s pristojnim organom;
pristojnemu organu na zadovoljiv način dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben.
Člen 147
Metodologija za razvrščanje izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti
Vsaka izpostavljenost se razvrsti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank;
izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, ki se razvrstijo v naslednji kategoriji izpostavljenosti:
izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države;
izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja;
izpostavljenosti do institucij;
izpostavljenosti do podjetij, ki se razvrstijo v naslednje kategorije izpostavljenosti:
izpostavljenosti do splošnih podjetij;
izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev;
odkupljene denarne terjatve do podjetij;
izpostavljenosti na drobno, ki se razvrstijo v naslednje kategorije izpostavljenosti:
kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti na drobno (QRRE);
izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
odkupljene denarne terjatve na drobno;
druge izpostavljenosti na drobno;
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov;
izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP;
postavke iz naslova pozicij v listinjenju;
druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti.
V kategorijo iz odstavka 2(b) se razvrstijo naslednje izpostavljenosti:
▼M17 —————
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank, ki se jim ne dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 117, in
izpostavljenosti do finančnih institucij, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij v skladu s členom 119(5).
V kategorijo izpostavljenosti na drobno iz odstavka 2(d) se razvrstijo izpostavljenosti, ki izpolnjujejo naslednja merila:
so nekaj od naslednjega:
izpostavljenosti do ene ali več fizičnih oseb;
izpostavljenosti do MSP, če po podatkih institucije, ki izvede ustrezne postopke, da preveri višino te izpostavljenosti, skupni znesek, ki ga dolžnik ali skupina povezanih strank dolguje instituciji ter nadrejenim osebam in njihovim podrejenim družbam, vključno z morebitnimi neplačanimi izpostavljenostmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, do vrednosti nepremičnine, ne presega 1 milijona EUR;
izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, vključno z zastavnimi pravicami prvega in nadaljnjih redov, terminskimi krediti, obnavljajočimi se kreditnimi linijami iz naslova lastniškega deleža na nepremičnini in izpostavljenostmi iz člena 108(4) in (5), ne glede na velikost izpostavljenosti, če je izpostavljenost eno od naslednjega:
izpostavljenost do fizične osebe;
izpostavljenost do združenj ali zadrug posameznikov, ki jih ureja nacionalno pravo in obstajajo samo z namenom, da se njihovim članom odobri uporaba primarnega prebivališča na nepremičnini, s katero je zavarovan kredit;
institucija jih pri svojem upravljanju s tveganji vseskozi obravnava dosledno in na podoben način;
ne obravnavajo se le individualno kot izpostavljenosti v kategorijah izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (c)(i), (ii) ali (iii);
vsaka predstavlja eno od znatnega števila izpostavljenosti, ki se obravnavajo na podoben način.
Poleg izpostavljenosti iz prvega pododstavka se sedanja vrednost najmanjše vsote plačil po ►C2 zakupu (finančnem in operativnem) ◄ iz naslova izpostavljenosti na drobno vključi v kategorijo izpostavljenosti na drobno.
Izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz prvega pododstavka, točka (a)(iii) in točke (b), (c) in (d), tega odstavka se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (d)(ii).
Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka lahko pristojni organi iz kategorije izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (d)(ii), izključijo kredite fizičnim osebam, ki so s hipoteko obremenile več kot štiri nepremičnine ali stanovanjske enote, vključno s krediti fizičnim osebam iz člena 108(4), in te kredite razvrstijo v eno od kategorij izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (c)(i), (ii) ali (iii).
Izpostavljenosti na drobno, ki spadajo v vrsto izpostavljenosti, ki izpolnjuje naslednje pogoje, se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (d)(i):
izpostavljenosti te vrste izpostavljenosti so do ene ali več fizičnih oseb;
izpostavljenosti te vrste izpostavljenosti so obnavljajoče se, nezavarovane, in v obsegu, ki še ni izkoriščen, jih lahko institucija takoj in brezpogojno prekliče;
največja izpostavljenost pri tej vrsti izpostavljenosti do ene fizične osebe je 100 000 EUR ali manj;
ta vrsta izpostavljenosti je pokazala majhno nestanovitnost stopenj izgub glede na povprečno stopnjo izgub, zlasti znotraj nizkih razponov PD;
obravnava izpostavljenosti, razvrščenih v to vrsto izpostavljenosti, kot kvalificiranih obnavljajočih se izpostavljenosti na drobno je skladna z osnovnimi značilnostmi tveganja te vrste izpostavljenosti.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (b), zahteva po nezavarovanosti ne velja za zavarovane kreditne posle, povezane s transakcijskim računom. V takem primeru se povračila iz zavarovanja s premoženjem pri ocenah LGD ne upoštevajo.
Institucije v kategoriji izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (d)(i), opredelijo izpostavljenosti do transaktorja (QRRE do transaktorjev) in izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti do transaktorja (QRRE do revolverjev). Zlasti QRRE z manj kot 12 meseci odplačil se označijo kot QRRE do revolverjev.
V kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz odstavka 2(c) institucije kot izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev ločeno opredelijo tiste izpostavljenosti, ki imajo naslednje značilnosti:
so izpostavljenosti do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja, ali ekonomsko primerljive izpostavljenosti;
pogodbeni dogovor daje kreditodajalcu znatno mero kontrole nad premoženjem in dohodkom, ki ga ustvarjajo;
primarni vir poplačila obveznosti je dohodek, ki ga ustvari financirano premoženje, in ne sredstva iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti.
Te izpostavljenosti se razvrstijo v kategorijo izpostavljenosti iz odstavka 2, točka (c)(ii), in se kategorizirajo kot sledi:,financiranje projektov‘ (PF),,financiranje premičnega premoženja „(OF),,financiranje blaga“ (CF) in,nepremičnine, ki ustvarjajo dohodke‘ (IPRE).
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kategorizacijo financiranja projektov, financiranja premičnega premoženja in financiranja blaga v skladu z opredelitvami iz poglavja 2;
določitev kategorije IPRE, zlasti z določitvijo, katere izpostavljenosti ADC in izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, so lahko ali bodo kategorizirane kot IPRE.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 148
Pogoji za uvajanje pristopa IRB v različnih kategorijah izpostavljenosti in poslovnih enotah
Če so pristojni organi izdali predhodno dovoljenje, se lahko pristop IRB uvaja postopno po različnih vrstah izpostavljenosti znotraj določene kategorije izpostavljenosti znotraj iste poslovne enote ter po različnih poslovnih enotah v isti skupini ali pri uporabi lastnih ocen LGD ali uporabi IRB-CCF.
▼M17 —————
Člen 149
Pogoji za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov
Institucija, ki uporablja pristop IRB za določeno kategorijo ali vrsto izpostavljenosti, ne preneha uporabljati tega pristopa in namesto njega začne uporabljati standardizirani pristop za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da standardiziranega pristopa ne uvaja z namenom regulativne arbitraže, med drugim z namenom neupravičenega zmanjšanja kapitalskih zahtev institucije, ampak je potreben zaradi narave in kompleksnosti vseh tovrstnih izpostavljenosti institucije, kar ne bi imelo pomembnega neugodnega vpliva na kapitalsko ustreznost institucije ali njeno sposobnost za učinkovito upravljanje tveganj;
institucija je dobila predhodno dovoljenje pristojnega organa.
Institucije, ki so v skladu s členom 151(9) pridobile dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev, ne začnejo ponovno uporabljati vrednosti LGD in konverzijskih faktorjev iz člena 151(8), razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:
institucija je pristojnemu organu dokazala, da uporabo LGD in konverzijskih faktorjev iz člena 151(8) za določeno kategorijo ali vrsto izpostavljenosti ne predlaga z namenom zmanjšanja kapitalskih zahtev za institucijo, ampak je potrebna zaradi narave in kompleksnosti celotne tozadevne izpostavljenosti institucije, kar ne bi imelo pomembnega neugodnega vpliva na kapitalsko ustreznost institucije ali njeno sposobnost za učinkovito upravljanje tveganj;
institucija je dobila predhodno dovoljenje pristojnega organa.
Člen 150
Pogoji za stalna izvzetja
Institucije uporabljajo standardizirani pristop za vse naslednje izpostavljenosti:
izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (e);
izpostavljenosti, ki so razvrščene v kategorije izpostavljenosti ali ki spadajo med vrste izpostavljenosti znotraj kategorije izpostavljenosti, za katere institucije niso prejele predhodnega dovoljenja pristojnih organov za uporabo pristopa IRB za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub.
Institucija, ki ima dovoljenje za uporabo pristopa IRB za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za dano kategorijo izpostavljenosti, lahko na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa za nekatere vrste izpostavljenosti znotraj te kategorije izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostmi tujih podružnic in iz naslova različnih skupin produktov, uporabi standardizirani pristop, kadar so te vrste izpostavljenosti nepomembne v smislu velikosti in zaznanega profila tveganj.
Poleg izpostavljenosti iz odstavka 1, drugi pododstavek, lahko institucija s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa uporablja standardizirani pristop za naslednje izpostavljenosti, kadar se pristop IRB uporablja za druge vrste izpostavljenosti znotraj iste kategorije izpostavljenosti:
izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank držav članic in njihovih enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, če:
ni razlik v tveganju med izpostavljenostmi do navedenih enot centralne ravni države in centralnih bank ter navedenimi drugimi izpostavljenostmi zaradi obstoja posebnih javnih ureditev ter
je izpostavljenostim do enot centralne ravni države in centralnih bank dodeljena utež tveganja 0 % iz člena 114(2) ali (4);
izpostavljenosti institucije do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena oseba, njena podrejena družba ali podrejena družba njene nadrejene osebe, če je nasprotna stranka institucija ali finančni holding, mešani finančni holding, finančna institucija, družba za upravljanje ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne bonitetne zahteve, ali družba, povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU;
izpostavljenosti med institucijami, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 113(7).
Institucija, ki ima dovoljenje za uporabo pristopa IRB za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti samo za nekatere vrste izpostavljenosti znotraj kategorije izpostavljenosti, za preostale vrste izpostavljenosti znotraj te kategorije izpostavljenosti uporablja standardizirani pristop.
Institucija lahko poleg izpostavljenosti iz odstavka 1, drugi pododstavek, tega člena in iz tega odstavka uporabi standardizirani pristop za izpostavljenosti do cerkev in verskih skupnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 115(3).
▼M17 —————
▼M17 —————
Člen 151
Obravnava glede na kategorijo izpostavljenosti
▼M17 —————
Institucije za naslednje izpostavljenosti uporabljajo vrednosti LGD iz člena 161(1) in SA-CCF v skladu s členom 166(8), (8a) in (8b):
izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (b);
izpostavljenosti do subjektov finančnega sektorja, razen tistih iz točke (a) tega pododstavka;
izpostavljenosti do velikih podjetij, ki niso razvrščene v kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (c)(ii).
Za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (a), točka (aa)(i) ali (ii) ali točka (c)(i), (ii) ali (iii), razen za izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka, institucije uporabijo vrednosti LGD iz člena 161(1) in SA-CCF v skladu s členom 166(8), (8a) in (8b), razen če jim je bila dovoljena uporaba lastnih ocen LGD in IRB-CCF za te izpostavljenosti v skladu z odstavkom 9 tega člena.
Člen 152
Obravnava izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.
Institucije, ki uporabljajo pristop vpogleda v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ter ki ne uporabljajo metod iz tega poglavja ali poglavja 5, kot je ustrezno, za vse osnovne izpostavljenosti KNP ali njihove dele, izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovane izgube za vse osnovne izpostavljenosti ali njihove zadevne dele v skladu z naslednjimi načeli:
za osnovne izpostavljenosti, ki bi se razvrstile v kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (e), institucije uporabljajo standardizirani pristop iz poglavja 2;
za izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo postavk iz naslova pozicij v listinjenju iz člena 147(2), točka (f), institucije uporabijo obravnavo iz člena 254, kot da bi te institucije navedene izpostavljenosti neposredno posedovale;
institucije za vse druge osnovne izpostavljenosti uporabijo standardizirani pristop iz poglavja 2.
Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz odstavkov 2, 3, 4 in 5, lahko uporabijo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba za upravljanje KNP izpolnjuje merila iz točke (a) člena 132(3);
tretja oseba za druge izpostavljenosti, ki niso navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4 tega člena, izvede izračun v skladu s pristopom vpogleda iz člena 132a(1);
tretja oseba za izpostavljenosti, navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4, izvede izračun v skladu s pristopi, določenimi v njih;
zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.
Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.
Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.
Člen 153
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij
►M17 Ob upoštevanju uporabe posebnih obravnav iz odstavkov 2 in 4 se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij izračunajo v skladu z naslednjimi formulami: ◄
pri čemer je utež tveganja (RW) določena na naslednji način:
če je PD = 0, RW znaša 0;
če je PD = 1, tj. za neplačane izpostavljenosti:
,
pri čemer je najboljša ocena pričakovane izgube (v nadaljnjem besedilu: ELBE) najboljša ocena pričakovane izgube institucije za neplačane izpostavljenosti v skladu s členom 181(1)(h);
če je 0 < PD < 1:
pri čemer:
|
N |
= kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, tj. N(x) je enaka verjetnosti, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka x; |
|
G |
= inverzna kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, tj. če je x = G(z), je x taka vrednost, da velja N(x) = z, |
|
R |
= korelacijski koeficient, ki je opredeljen kot
|
|
b |
= faktor prilagoditve zapadlosti, ki je opredeljen kot b = 0,11852 – 0,05478 · lnPD2 ; |
|
M |
= zapadlost, izražena v letih in določena v skladu s členom 162. |
▼M17 —————
Za izpostavljenosti do podjetij, pri katerih konsolidirani čisti prihodki od prodaje, v katero spada zadevno podjetje, znaša manj kot 50 milijonov EUR, lahko institucije uporabijo naslednjo korelacijsko formulo iz odstavka 1(iii) za izračun uteži tveganja za izpostavljenosti do podjetij. V tej formuli je S izražen kot čisti prihodki od prodaje v milijonih EUR, pri čemer velja 5 milijonov EUR ≤ S ≤ 50 milijonov EUR. Čisti prihodki od prodaje, ki znašajo manj kot 5 milijonov EUR, se obravnavajo kot enakovredni 5 milijonom EUR. Čisti prihodki od prodaje za odkupljene denarne terjatve so tehtano povprečje posameznih izpostavljenosti v skupini odkupljenih denarnih terjatev.
Institucije nadomestijo konsolidirane čiste prihodke od prodaje z bilančno vsoto, kadar čisti prihodki od prodaje niso pomemben kazalnik velikosti podjetja in je bilančna vsota pomembnejši kazalnik kot čisti prihodki od prodaje.
Institucija izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, pri katerih ne more oceniti PD ali njene ocene PD ne izpolnjujejo zahtev iz oddelka 6, dodeli uteži tveganja v skladu z razpredelnico 1.
Razpredelnica 1
|
Preostala zapadlost |
Kategorija 1 |
Kategorija 2 |
Kategorija 3 |
Kategorija 4 |
Kategorija 5 |
|
Manj kot 2,5 leta |
50 % |
70 % |
115 % |
250 % |
0 % |
|
Enako ali več kot 2,5 leta |
70 % |
90 % |
115 % |
250 % |
0 % |
Institucije pri dodeljevanju uteži tveganj za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev upoštevajo naslednje dejavnike: finančno trdnost, politično in pravno okolje, značilnosti posla in/ali sredstev, finančno stabilnost sponzorja in izvajalca, vključno z morebitnim pritokom dohodka iz javno-zasebnega partnerstva in zavarovalni paket.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 154
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti na drobno
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti na drobno se izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je utež tveganja RW določena na naslednji način:
če je PD = 1, tj. za neplačane izpostavljenosti, RW znaša
;
pri čemer je ELBE najboljša ocena pričakovane izgube institucije za neplačane izpostavljenosti v skladu s členom 181(1)(h);
če je PD < 1:
pri čemer:
|
N |
= kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, tj. N(x) je enaka verjetnosti, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka x; |
|
G |
= inverzna kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, tj. če je x = G(z), je x taka vrednost, da velja N(x) = z, |
|
R |
= korelacijski koeficient, ki je opredeljen kot
|
▼M17 —————
Utež tveganja, izračunana za izpostavljenost, ki je delno zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, na podlagi odstavka 1, točka (ii), ob upoštevanju korelacijskega koeficienta R, kot je določen v prvem pododstavku tega odstavka, se uporablja tako za zavarovani kot za nezavarovani del te izpostavljenosti.
Pristojni organi pregledajo relativno nestanovitnost stopenj izgub po QRRE, ki pripadajo isti vrsti izpostavljenosti, in po združeni kategoriji izpostavljenosti QRRE ter si z državami članicami in z EBA izmenjujejo informacije o tipičnih značilnostih stopenj izgub kvalificiranih obnavljajočih se izpostavljenosti na drobno.
Odkupljene denarne terjatve so primerne za obravnavo v okviru kategorije izpostavljenosti na drobno, če izpolnjujejo zahteve iz člena 184 in naslednje pogoje:
institucija je odkupila denarne terjatve od nepovezanih, tretjih prodajalcev, pri čemer njena izpostavljenost do dolžnika denarnih terjatev ne vključuje nobenih izpostavljenosti, ki neposredno ali posredno izvira iz same institucije;
odkupljene denarne terjatve so ustvarjene na podlagi strogih poslovnih odnosov med prodajalcem in dolžnikom. Denarne terjatve podjetij do drugih podjetij v skupini in denarne terjatve, ki so predmet medsebojnega pobotanja med podjetji, ki kupujejo in prodajajo drugo drugemu, niso primerne;
institucija, ki odkupi denarno terjatev, je upravičena do vseh prihodkov od odkupljenih denarnih terjatev ali do sorazmernega (pro-rata) deleža v teh prihodkih in
portfelj odkupljenih denarnih terjatev je dovolj razpršen.
▼M17 —————
Člen 156
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti se izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
,
razen:
za denar v blagajni in enakovredne denarne postavke ter zlato v lastnem trezorju ali na posebni lokaciji, če je krito z obveznostmi v zlatu, se dodeli utež tveganja 0 %;
Člen 157
Zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi:
metodologijo za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, vključno s priznavanjem zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členom 160(4), ter pogoje za uporabo lastnih ocen in parametrov nadomestnega pristopa;
ocene merila nepomembnosti za vrsto izpostavljenosti iz odstavka 5.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 158
Obravnava glede na vrsto izpostavljenosti
Pričakovana izguba (EL) in zneski pričakovane izgube za izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja ter izpostavljenosti na drobno se izračunajo v skladu z naslednjimi formulami:
pričakovana izguba (EL) = PD * LGD
Znesek pričakovane izgube = EL [pomnožen z] vrednostjo izpostavljenosti
Za neplačane izpostavljenosti (PD = 100 %), za katere institucije uporabljajo lastne ocene LGD, je EL =ELBE, kar pomeni, da je to najboljša ocena pričakovane izgube institucije za neplačane izpostavljenosti v skladu s členom 181(1), točka (h).
Vrednosti EL za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, pri katerih institucije uporabljajo metode iz člena 153(5) za dodeljevanje uteži tveganja, se dodelijo v skladu z razpredelnico 2.
Razpredelnica 2
|
Preostala zapadlost |
Kategorija 1 |
Kategorija 2 |
Kategorija 3 |
Kategorija 4 |
Kategorija 5 |
|
Manj kot 2,5 leta |
0 % |
0,4 % |
2,8 % |
8 % |
50 % |
|
Enako ali več kot 2,5 leta |
0,4 % |
0,8 % |
2,8 % |
8 % |
50 % |
▼M17 —————
Zneski pričakovane izgube zaradi tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
Člen 159
Obravnava zneskov pričakovane izgube, primanjkljaja IRB in presežka IRB
Institucije zneske pričakovane izgube izpostavljenosti iz člena 158(5), (6) in (10) odštejejo od vsote vsega naslednjega:
splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi s temi izpostavljenostmi, izračunanih v skladu s členom 110;
dodatnih prilagoditev vrednosti, nastalih zaradi neplačila nasprotne stranke, ki so določene v skladu s členom 34 in povezane z izpostavljenostmi, za katere se zneski pričakovane izgube izračunajo v skladu s členom 158(5), (6) in (10);
drugih zmanjšanj kapitala v zvezi s temi izpostavljenostmi, razen odbitkov v skladu s členom 36(1), točka (m).
Če je rezultat izračuna, opravljenega v skladu s prvim pododstavkom, pozitiven znesek, se dobljeni znesek imenuje „presežek IRB“. Če je rezultat izračuna, opravljenega v skladu s prvim pododstavkom, negativen znesek, se dobljeni znesek imenuje „primanjkljaj IRB“.
Člen 159a
Neuporaba minimalnih vrednosti PD, LGD in CCF
Za namene poglavja 3 in zlasti v zvezi s členi 160(1), 161(4), 164(4) in 166(8c), kadar je izpostavljenost krita s primernim jamstvom, ki ga zagotovi enota centralne ravni države ali centralna banka ali ECB, se minimalne vrednosti PD, LGD in CCF ne uporabljajo za del izpostavljenosti, ki ga krije navedeno jamstvo. Vendar se za del izpostavljenosti, ki ni krit s tem jamstvom, uporabljajo zadevne minimalne vrednosti PD, LGD in CCF.
Izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni države in centralnih bank, enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja
Člen 160
Verjetnost neplačila (PD)
Za odkupljene denarne terjatve do podjetij, za katere institucija ne more oceniti PD ali njene ocene PD ne izpolnjujejo zahtev iz oddelka 6, se PD za te izpostavljenosti ugotavlja v skladu z naslednjimi metodami:
za nadrejene odkupljene denarne terjatve do podjetij je PD enaka oceni institucije za EL, deljeni z LGD za te denarne terjatve;
za podrejene odkupljene denarne terjatve do podjetij je PD enaka oceni institucije za EL;
institucija, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za uporabo lastnih ocen LGD za izpostavljenosti do podjetij v skladu s členom 143 in lahko razstavi svoje ocene EL za odkupljene denarne terjatve do podjetij na PD in LGD na način, za katerega navedeni pristojni organ meni, da je zanesljiv, lahko uporabi oceno PD, ki jo pridobi s tem razstavljanjem.
▼M17 —————
Člen 161
Izguba ob neplačilu (LGD)
Institucije uporabljajo naslednje vrednosti LGD:
nadrejene izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, do subjektov finančnega sektorja in do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja brez primernega stvarnega kreditnega zavarovanja: 45 %;
nadrejene izpostavljenosti do podjetij, ki niso subjekti finančnega sektorja, brez primernega stvarnega kreditnega zavarovanja: 40 %;
podrejene izpostavljenosti brez primernega zavarovanja s premoženjem: 75 %;
▼M17 —————
kritim obveznicam, ki se lahko obravnavajo kakor je opredeljeno v členu 129(4) ali (5), se lahko dodeli vrednost LGD 11,25 %;
za nadrejene izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij, kadar institucija ne more oceniti PD ali kadar njene ocene PD ne izpolnjujejo zahtev iz oddelka 6: 40 %;
za podrejene izpostavljenosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij, kadar institucija ne more oceniti PD ali njene ocene PD ne izpolnjujejo zahtev iz oddelka 6: 100 %;
za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev do podjetij: 100 %.
Za izpostavljenosti, razvrščene v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (c)(i), (ii) ali (iii), izključno za namen izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub teh izpostavljenosti ter zlasti za namene člena 153(1), točka (iii), člena 157 ter člena 158(1), (5) in (10), kadar se uporabljajo lastne ocene LGD, vrednosti LGD za vsako izpostavljenost, ki se uporabijo kot vhodni podatek v formulah za tveganju prilagojenih izpostavljenosti in pričakovano izgubo, niso nižje od naslednjih minimalnih vrednosti LGD, izračunanih v skladu z odstavkom 6 tega člena:
Razpredelnica 1
|
Minimalne vrednosti LGD (LGDfloor) za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorije izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (c)(i), (ii) ali (iii) |
||
|
Izpostavljenost brez primernega FCP (LGDU-floor) |
Izpostavljenost, ki je v celoti zavarovana s primernim FCP (LGDS-floor) |
|
|
25 % |
zavarovanje s finančnim premoženjem |
0 % |
|
denarne terjatve |
10 % |
|
|
stanovanjska ali poslovna nepremičnina |
10 % |
|
|
zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem |
15 % |
|
Za namene odstavka 4 tega člena in za namene uporabe zadevnih povezanih prilagoditev Hc in Hfx v skladu s členom 230 je stvarno kreditno zavarovanje primerno na podlagi tega poglavja. V tem primeru se vrsta stvarnega kreditnega zavarovanja „zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem“ v členu 230, razpredelnica 1, razume kot „zavarovanje z drugim stvarnim in drugim primernim premoženjem“.
Veljavna minimalna vrednost LGD (LGDfloor) za izpostavljenost, ki je delno zavarovana s FCP, se izračuna kot tehtano povprečje LGDU-floor za del izpostavljenosti brez FCP in LGDS-floor za del, ki je zavarovan v celoti, kot sledi:
pri čemer:
LGDU-floor in LGDS-floor sta relevantni minimalni vrednosti iz razpredelnice 1;
E, ES, EU in HE se določijo v skladu s členom 230.
Člen 162
Zapadlost
►M17 Za izpostavljenosti, za katere institucija uporablja lastne ocene LGD, se vrednost zapadlosti (M) izračuna z uporabo obdobij, izraženih v letih, kot je določeno v tem odstavku in ob upoštevanju odstavkov 3, 4 in 5 tega člena. M ni daljša od pet let, razen v primerih iz člena 384(2), v katerih se uporabi M, kot je opredeljena tam. M se v vsakem od naslednjih primerov izračuna na naslednji način: ◄
za instrument s postopnim pritokom denarnih sredstev se M izračuna v skladu z naslednjo formulo:
kjer so CFt denarni tokovi (plačila glavnice, obresti in opravnin), ki jih po pogodbi plačuje dolžnik v obdobju t;
za izvedene finančne instrumente, ki so predmet okvirnepogodbe o pobotu, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti izpostavljenosti, kjer je M vsaj 1 leto, za tehtanje zapadlosti pa se uporablja hipotetični znesek vsake izpostavljenosti;
za izpostavljenosti, ki nastanejo na podlagi v celoti ali delno zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov, naštetih v Prilogi II in v celoti ali delno zavarovanih poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, ki so predmet okvirnepogodbe o pobotu, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov, kjer je M vsaj 10 dni;
za repo posle ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, ki so predmet okvirnepogodbe o pobotu, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov, kjer je M vsaj 5 dni. Hipotetični znesek vsakega posla se uporablja za tehtanje zapadlosti;
za zavarovane kreditne posle, ki so predmet okvirne pogodbe o pobotu, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov, pri čemer je M vsaj 20 dni; hipotetični znesek vsakega posla se uporablja za tehtanje zapadlosti;
za okvirno pogodbo o pobotu, ki vključuje več kot eno vrsto poslov, ki ustrezajo točki (c), (d) ali (da) tega odstavka, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov, pri čemer je M vsaj najdaljše obdobje posedovanja, ki se uporablja za take posle, kot je določeno v členu 224(2), bodisi 10 dni bodisi 20 dni, izraženo v letih, odvisno od primerov; hipotetični znesek vsakega posla se uporablja za tehtanje zapadlosti;
za institucijo, ki je v skladu s členom 143 pridobila dovoljenje pristojnega organa za uporabo lastnih ocen PD za odkupljene denarne terjatve do podjetij, je M za že odkupljene denarne terjatve enak z izpostavljenostjo tehtani povprečni zapadlosti odkupljenih denarnih terjatev, pri čemer je M vsaj 90 dni. Enaka vrednost M se uporablja tudi za še ne odkupljene denarne terjatve, za katere se je institucija zavezala, da jih bo odkupila, če pogodba o bodočem odkupu vsebuje učinkovite klavzule, določbe o predčasni amortizaciji ali druge mehanizme za zaščito institucije, ki odkupuje, pred znatnim poslabšanjem kakovosti prihodnjih denarnih terjatev, ki jih mora v skladu s pogodbo še odkupiti. Če pogodba takih učinkovitih zaščit ne vsebuje, se M za še ne odkupljene denarne terjatve izračuna kot vsota dni trajanja potencialne denarne terjatve z najbolj oddaljenim datumom dospelosti in preostalega obdobja do izteka pogodbe o odkupu prihodnjih denarnih terjatev, pri čemer je M vsaj 90 dni;
za vse druge instrumente, razen tistih, ki so navedeni v tem odstavku, ali če institucija ne more izračunati M, kakor je določeno v točki (a), je M najdaljši preostali čas, izražen v letih, ki ga ima dolžnik na voljo, da v celoti izpolni svoje pogodbene obveznosti, vključno z glavnico, obrestmi in opravninami, pri čemer je M vsaj eno leto;
za institucije, ki za izračun vrednosti izpostavljenosti uporabljajo metodo notranjih modelov iz oddelka 6 poglavja 6, se M izračuna za izpostavljenosti, na katere se nanaša ta metoda in za katere je najdaljša zapadlost pogodbe, vsebovane v nizu pobotov, daljša od enega leta, v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
|
= |
navidezna spremenljivka, katere vrednost v prihodnjem obdobju tk je enaka 0, če velja tk > 1 leto, oziroma 1, če velja tk ≤ 1 leto; |
|
|
= |
pričakovana izpostavljenost v prihodnjem obdobju tk; |
|
|
= |
dejanska pričakovana izpostavljenost v prihodnjem obdobju tk; |
|
|
= |
netvegani diskontni faktor za prihodnje časovno obdobje tk; |
institucija, ki za izračun enostranske prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) uporablja notranji model, lahko z dovoljenjem pristojnih organov kot M uporabi efektivno trajanje kredita, ocenjeno z modelom.
Ob upoštevanju odstavka 2 se za nize pobotov, v katerih imajo vse pogodbe originalno zapadlost krajšo od enega leta, uporablja formula iz pododstavka (a);
za institucije, ki za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA pri poslih z dano nasprotno stranko uporabljajo pristope iz člena 382a(1), točka (a) ali (b), M ni večji od 1 v formuli iz člena 153(1), točka (iii), za namen izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje nasprotne stranke za iste posle, kot je navedeno v členu 92(4), točka (a) ali (g), kot je ustrezno;
za obnavljajoče se izpostavljenosti se M določi z uporabo najdaljšega pogodbenega datuma prenehanja posla; institucije ne uporabijo datuma odplačila tekočega črpanja, če ta datum ni najdaljši pogodbeni datum prenehanja izpostavljenosti iz naslova posla.
►M17 Kadar dokumentacija zahteva dnevno oblikovanje kritja in dnevno prevrednotenje ter vključuje določbe, ki dopuščajo takojšnjo unovčenje ali kompenzacijo zavarovanja s premoženjem v primeru neplačila ali nezmožnosti oblikovanja kritja, je M tehtano povprečje preostale zapadlosti poslov in je vsaj en dan za: ◄
izvedene finančne instrumente, ki so v celoti ali delno zavarovani, naštete v Prilogi II;
posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, ki so v celoti ali delno zavarovani;
repo posle in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga.
Poleg tega je za kvalificirane kratkoročne izpostavljenosti, ki niso del tekočega financiranja dolžnika s strani institucij, je M vsaj en dan. Kvalificirane kratkoročne izpostavljenosti vključujejo naslednje:
izpostavljenosti do institucij ali investicijskih podjetij, izhajajoče iz poravnave obveznosti v tujih valutah;
kratkoročne posle trgovinskega financiranja, pri katerih obstoji možnost samoporavnave in odkupljene denarne terjatve do podjetij, pod pogojem, da imajo zadevne izpostavljenosti preostalo zapadlost do enega leta;
izpostavljenosti iz poravnave nakupov in prodaj vrednostnih papirjev v okviru običajnega roka izročitve oziroma dveh delovnih dni;
izpostavljenosti iz denarnih poravnav z elektronskim prenosom in poravnav elektronskih plačilnih transakcij ter vnaprej plačanih stroškov, vključno s prekoračitvami stanja na računih zaradi neuspelih transakcij, ki ne presegajo določenega in dogovorjenega majhnega števila delovnih dni;
izdane in potrjene akreditive, ki so kratkoročni, tj. imajo zapadlost manj kot eno leto, ter pri katerih obstoji možnost samoporavnave.
Člen 163
Verjetnost neplačila (PD)
Izključno za namen izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub teh izpostavljenosti, zlasti pa za namene členov 154 in 157 ter člena 158(1), (5) in (10), je PD za vsako izpostavljenost, ki se uporabi kot vhodni podatek v formulah za tveganju prilagojenih izpostavljenosti in pričakovano izgubo, enaka enoletni PD, ki ustreza notranjemu bonitetnemu razredu ali bonitetni skupini kreditojemalca, v katero je razvrščena izpostavljenost na drobno, ali naslednjim minimalnim vrednostim PD, kar je višje:
0,1 % za QRRE do revolverjev;
0,05 % za izpostavljenosti na drobno, ki niso QRRE do revolverjev.
Člen 164
Izguba ob neplačilu (LGD)
▼M17 —————
Izključno za namen izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube za izpostavljenosti na drobno, zlasti pa na podlagi člena 154(1), točka (ii), člena 157 ter člena 158(1), (5) in (10), vrednosti LGD za vsako izpostavljenost, ki se uporabijo kot vhodni podatek v formulah za tveganju prilagojenih izpostavljenosti in pričakovano izgubo, niso nižje od minimalnih vrednosti LGD iz razpredelnice 1 v skladu z odstavkom 4a tega člena:
Razpredelnica 1
|
Minimalne vrednosti LGD (LGDfloor) za izpostavljenosti na drobno |
|||
|
Izpostavljenost brez FCP (LGDU-floor) |
Izpostavljenost, zavarovana s FCP (LGDS-floor) |
||
|
Izpostavljenost na drobno, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino |
ni relevantno |
Izpostavljenost na drobno, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino |
5 % |
|
QRRE |
50 % |
QRRE |
ni relevantno |
|
Druge izpostavljenosti na drobno |
30 % |
Druge izpostavljenosti na drobno, zavarovane s finančnim zavarovanjem |
0 % |
|
Druge izpostavljenosti na drobno, zavarovane z denarnimi terjatvami |
10 % |
||
|
Druge izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami |
10 % |
||
|
Druge izpostavljenosti na drobno, zavarovane z drugim stvarnim premoženjem |
15 % |
||
Za namene odstavka 4 velja naslednje:
minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4, razpredelnica 1, se uporabljajo za izpostavljenosti, zavarovane s stvarnim kreditnim zavarovanjem, kadar je stvarno kreditno zavarovanje primerno na podlagi tega poglavja;
razen za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, se minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4, razpredelnica 1, tega člena uporabljajo za izpostavljenosti, ki so v celoti zavarovane s stvarnim kreditnim zavarovanjem, kadar je vrednost FCP po uporabi ustreznih prilagoditev za nestanovitnost v skladu s členom 230 enaka ali večja od vrednosti izpostavljenosti osnovne izpostavljenosti; za namen uporabe zadevnih povezanih prilagoditev Hc in Hfx v skladu s členom 230 je stvarno kreditno zavarovanje primerno na podlagi tega poglavja;
razen za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, se veljavna minimalna vrednost LGD za izpostavljenost, ki je delno zavarovana s stvarnim kreditnim zavarovanjem, izračuna v skladu s formulo iz člena 161(6);
za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, se veljavna minimalna vrednost LGD določi pri 5 % ne glede na raven zavarovanja s premoženjem, ki ga zagotavlja stanovanjska nepremičnina.
Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta organ zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v svoji državi članici v skladu z odstavkom 6.
Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne določbe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je zlasti izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja med pristojnim organom in imenovanim organom, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.
Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, na podlagi ocene iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4 niso ustrezne, in če meni, da bi lahko neustreznost minimalnih vrednosti LGD negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko določi višje minimalne vrednosti LGD za te izpostavljenosti, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice tega organa. Te višje minimalne vrednosti LGD se lahko uporabijo tudi na ravni enega ali več nepremičninskih segmentov takšnih izpostavljenosti.
Organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, uradno obvesti EBA in ESRB, preden sprejme odločitev iz drugega pododstavka tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje. EBA in ESRB objavita višjo minimalno vrednost LGD iz drugega pododstavka tega odstavka.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 5 tega člena, glede naslednjega:
dejavnikov, ki bi lahko „negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost“ iz odstavka 6, ter
okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, upoštevati pri določitvi višjih minimalnih vrednosti LGD.
▼M17 —————
Člen 166
Izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja ter izpostavljenosti na drobno
To pravilo se uporablja tudi za sredstva, odkupljena po ceni, ki se razlikuje od dolgovanega zneska.
Za izpostavljenosti iz naslova odkupljenih sredstev je razlika med dolgovanim zneskom in knjigovodsko vrednostjo, ki ostane po upoštevanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in je evidentirana v bilanci institucij ob nakupu sredstva, označena kot diskont, če je vrednost izpostavljenosti višja, in kot premija, če je nižja.
Kadar so bili listinjeni samo črpani zneski obnavljajočih se izpostavljenosti iz naslova kreditne pogodbe, institucije zagotovijo, da še naprej posedujejo zahtevani znesek kapitala iz naslova nečrpanih zneskov, povezanih z listinjenjem.
Institucija, ki ni dobila dovoljenja za uporabo IRB-CCF, vrednost izpostavljenosti izračuna kot neizkoriščen znesek prevzete obveznosti, pomnožen z zadevnim SA-CCF.
Institucija, ki uporablja IRB-CCF, vrednost izpostavljenosti za neizkoriščene prevzete obveznosti izračuna kot neizkoriščeni znesek, pomnožen s SA-CCF.
Institucije, ki izpolnjujejo zahteve za uporabo IRB-CCF, kot je določeno v oddelku 6, z dovoljenjem pristojnih organov uporabljajo IRB-CCF za izpostavljenosti, ki izhajajo iz nečrpanih obnavljajočih se prevzetih obveznosti, obravnavanih po pristopu IRB pod pogojem, da za te izpostavljenosti po standardiziranem pristopu ne bi veljal SA-CCF v višini 100 %. SA-CCF se uporablja za:
vse druge zunajbilančne postavke, zlasti nečrpane neobnavljajoče prevzete obveznosti;
izpostavljenosti, pri katerih institucija ne izpolnjuje minimalnih zahtev za izračun IRB-CCF, kot je določeno v oddelku 6, ali pristojni organ ni dovolil uporabe IRB-CCF.
Za namene tega člena se šteje, da je prevzeta obveznost obnavljajoča se, kadar dolžniku omogoča, da pridobi posojilo, pri katerem ima možnost, da se odloči, kako pogosto in v kakšnih intervalih ga bo koristil, kar mu omogoča črpanje, odplačilo in ponovno črpanje posojil, ki so mu bila dana. Pogodbeni dogovori, ki dovoljujejo predčasna plačila in naknadna ponovna črpanja teh predčasnih plačil, se štejejo za obnavljajoče se.
Kadar se IRB-CCF uporabljajo izključno za namen izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube izpostavljenosti, ki izhajajo iz obnavljajočih se prevzetih obveznosti, ki niso izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo izpostavljenosti v skladu s členom 147(2), točka (a), zlasti na podlagi člena 153(1), člena 157 ter člena 158(1), (5) in (10), vrednost vsake izpostavljenosti, ki se uporabi kot vhodni podatek v formulah za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti in pričakovano izgubo, ni manjša od vsote:
črpanega zneska obnavljajoče se prevzete obveznosti;
50 % zneska zunajbilančne izpostavljenosti preostalega nečrpanega dela obnavljajoče se prevzete obveznosti, izračunanega z uporabo veljavnega SA-CCF iz člena 111.
Vsota točk (a) in (b) se imenuje „minimalna vrednost CCF“.
▼M17 —————
Člen 168
Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti
Vrednost izpostavljenosti drugih sredstev iz naslova nekreditnih obveznosti je njena knjigovodska vrednost, ki preostane po oblikovanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.
Člen 169
Splošna načela
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kako v praksi uporabljati zahteve glede zasnove modela, količinske opredelitve tveganja, validacije in uporabe parametrov tveganja, pri čemer za vsak parameter tveganja uporabi stalne ali zelo razčlenjene bonitetne lestvice.
Člen 170
Struktura bonitetnih sistemov
►M17 Struktura bonitetnih sistemov za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja izpolnjuje naslednje zahteve: ◄
bonitetni sistem upošteva značilnosti tveganja dolžnika in izpostavljenosti;
bonitetni sistem vsebuje bonitetno lestvico dolžnika, ki izkazuje izključno količinsko opredelitev tveganja neplačila dolžnika. Bonitetna lestvica dolžnika ima najmanj 7 bonitetnih razredov za plačnike in najmanj enega za neplačnike;
institucija dokumentira odnos med bonitetnimi razredi dolžnika glede na stopnjo tveganja neplačila vsakega bonitetnega razreda, in merili, ki se uporabljajo za razlikovanje med stopnjami tveganja neplačila;
institucije s portfelji, osredotočenimi na določen segment trga in določen razpon tveganja neplačila, imajo dovolj bonitetnih razredov dolžnikov v navedenem razponu, da se lahko izognejo pretiranim koncentracijam dolžnikov v posameznem bonitetnem razredu. Znatne koncentracije v okviru posameznega bonitetnega razreda se podprejo s prepričljivimi empiričnimi dokazi, da bonitetni razred dolžnika obsega ustrezno ozek razpon PD in da tveganje neplačila, ki ga predstavljajo vsi dolžniki v bonitetnem razredu, sodi v navedeni razpon;
da lahko pristojni organ dovoli uporabo lastnih ocen LGD za izračun kapitalskih zahtev, vsebuje bonitetni sistem ločeno bonitetno lestvico izpostavljenosti, ki izkazuje izključno na LGD vezane značilnosti. Opredelitev bonitetnega razreda izpostavljenosti vključuje opis, kako se izpostavljenosti razvrstijo v bonitetni razred, in opis meril, ki se uporabljajo za razlikovanje stopenj tveganja med bonitetnimi razredi;
znatne koncentracije v okviru posameznega bonitetnega razreda izpostavljenosti se podprejo s prepričljivimi empiričnimi dokazi, da bonitetni razred izpostavljenosti obsega ustrezno ozek razpon LGD in da tveganje, ki ga predstavljajo vse izpostavljenosti v bonitetnem razredu, sodi v navedeni razpon.
Struktura bonitetnih sistemov za izpostavljenosti na drobno izpolnjuje naslednje zahteve:
bonitetni sistemi odražajo tako tveganje dolžnika kot izpostavljenosti in zajemajo vse ustrezne značilnosti dolžnika in izpostavljenosti;
stopnja razlikovanja tveganja zagotavlja, da je število izpostavljenosti v danem bonitetnem razredu ali skupini zadostno, da omogoča smiselno količinsko opredelitev in ►C2 validacijo ◄ značilnosti izgube na ravni bonitetnega razreda ali skupine. Izpostavljenosti in dolžniki se med bonitetnimi razredi ali skupinami razporedijo tako, da se preprečijo pretirane koncentracije;
razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine zagotavlja smiselno razlikovanje tveganja, združevanje dovolj homogenih izpostavljenosti v skupine in omogoča natančno ter dosledno ocenjevanje značilnosti izgub na ravni bonitetnega razreda ali skupine. Za odkupljene denarne terjatve združevanje v skupine odraža prodajalčevo poslovno prakso in heterogenost njegovih strank.
Ob razvrščanju izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine institucije upoštevajo naslednje dejavnike tveganja:
značilnosti tveganja dolžnika;
značilnosti tveganja izpostavljenosti, vključno z vrstami produkta in vrstami stvarnega kreditnega zavarovanja, primernim osebnim kreditnim zavarovanjem, razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih sredstev, sezonskostjo in nadrejenostjo; institucije posebno pozornost namenijo obravnavi primerov, kjer je več izpostavljenosti kritih z istim stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem;
nerednost plačil, razen kadar institucija dokaže svojemu pristojnemu organu, da nerednost plačil ni pomemben dejavnik tveganja za izpostavljenost.
Člen 171
Razvrščanje v bonitetne razrede ali skupine
Institucija vzpostavi posebne opredelitve, procese in merila za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine v okviru bonitetnega sistema, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
opredelitve in merila bonitetnih razredov ali skupin so dovolj natančna, da omogočajo osebju, pristojnemu za dodeljevanje bonitetnih ocen, dosledno razvrščanje dolžnikov ali izpostavljenosti s podobnimi tveganji v iste bonitetne razrede ali skupine. Razvrščanje je dosledno v različnih panogah, oddelkih in po geografskih lokacijah;
dokumentacija o bonitetnem procesu omogoča tretjim osebam razumevanje razvrščanja izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, ponovitev razvrščanja v bonitetne razrede ali skupine ter ovrednotenje primernosti razvrščanja v bonitetne razrede ali skupine;
merila so tudi skladna z notranjimi kreditnimi standardi institucije in z njenimi politikami za ravnanje s problematičnimi dolžniki in izpostavljenostmi.
Člen 172
Razvrščanje izpostavljenosti
►M17 Za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij se razvrščanje izpostavljenosti izvede v skladu z naslednjimi merili: ◄
vsak dolžnik se razvrsti v bonitetni razred dolžnika v okviru procesa odobritve posla;
v primeru izpostavljenosti, za katere je institucija pridobila dovoljenje pristojnega organa za uporabo lastnih ocen LGD in lastnih konverzijskih faktorjev v skladu s členom 143, se v okviru procesa odobritve posla tudi vsaka izpostavljenost razvrsti v bonitetni razred izpostavljenosti;
institucije, ki uporabljajo metode iz člena 153(5) za dodeljevanje uteži tveganja izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, razvrstijo vsako od teh izpostavljenosti v bonitetni razred v skladu s členom 170(2);
vsak posamezen pravni subjekt, do katerega je institucija izpostavljena, se oceni posebej;
posamezne izpostavljenosti do istega dolžnika se razvrstijo v isti bonitetni razred dolžnika, ne glede na morebitne razlike v naravi vsakega posameznega posla. Vendar se, kadar se posamezne izpostavljenosti do istega dolžnika lahko razvrstijo v več bonitetnih razredov, upošteva naslednje:
deželno transferno tveganje, ki je odvisno od tega, ali so izpostavljenosti denominirane v domači ali tuji valuti;
obravnava jamstev, danih za izpostavljenost, se lahko odraža v prilagojeni razvrstitvi v bonitetni razred dolžnika;
prepoved izmenjave podatkov o strankah zaradi predpisov s področja varstva potrošnikov, bančne tajnosti ali zaradi drugih predpisov.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), ima institucija ustrezne politike v zvezi z obravnavo posameznih dolžnikov in skupin povezanih strank. Te politike vsebujejo postopek za opredelitev posebnega tveganja neugodnih gibanj za vsak pravni subjekt, ki mu je institucija izpostavljena.
Za namene poglavja 6 se posli z nasprotnimi strankami, pri katerih je bilo ugotovljeno posebno tveganje neugodnih gibanj, pri izračunu vrednosti njihove izpostavljenosti obravnavajo drugače.
Člen 173
Celovitost postopka razvrščanja
►M17 Za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij postopek razvrščanja izpostavljenosti izpolnjuje naslednje zahteve: ◄
razvrščanja in redne preglede razvrščanj dokonča ali odobri neodvisna oseba, ki nima neposrednih koristi od odločitev o odobritvi posla;
institucije pregledajo razvrstitve vsaj enkrat letno in jih prilagodijo, če se pri pregledu ugotovi, da trenutna razvrstitev ni več upravičena. Zelo tvegani dolžniki in problematične izpostavljenosti se pregledujejo pogosteje. Institucije opravijo novo razvrstitev, če dobijo na razpolago pomembne informacije o dolžniku ali izpostavljenosti;
institucija vzpostavi učinkovit proces za pridobivanje in posodabljanje ustreznih informacij o značilnostih dolžnika, ki vplivajo na PD, in o značilnostih izpostavljenosti, ki vplivajo na LGD ali konverzijske faktorje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 174
Uporaba modelov
Institucije uporabljajo statistične ali druge matematične metode („modele“) za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov ali poslov.
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve:
model ima dobro napovedno moč in kapitalske zahteve zaradi njegove uporabe niso izkrivljene;
institucija vzpostavi proces za vrednotenje vhodnih podatkov v model, ki vključuje oceno natančnosti, popolnosti in primernosti podatkov;
podatki, uporabljeni za izgradnjo modela, so reprezentativni za populacijo dejanskih dolžnikov ali izpostavljenosti institucije,
institucija vzpostavi redni ciklus preverjanja veljavnosti modela, ki vključuje spremljanje delovanja in stabilnosti modela, pregled specifikacij modela in testiranje pridobljenih rezultatov modela glede na dejanske izide;
institucija dopolnjuje statistični model s človekovo presojo in človekovim nadzorom in na ta način pregleduje razvrstitve na podlagi modela ter zagotavlja pravilno uporabo modelov. Cilj postopkov pregledovanja je ugotavljanje in omejevanje napak, povezanih s šibkostmi modela. Človekova presoja upošteva vse pomembne informacije, ki jih model ne obravnava. Institucija dokumentira, kako naj bodo človekova presoja in rezultati modela medsebojno povezani.
Za namene prvega odstavka, točka (a), vhodne spremenljivke predstavljajo razumno in učinkovito osnovo za tako dobljene napovedi. Model ne vsebuje pomembnih pristranskosti. Med vhodnimi podatki in rezultati modela obstaja funkcionalna povezava, ki se lahko po potrebi določi s strokovno presojo.
Člen 175
Dokumentacija bonitetnih sistemov
Kadar institucija v bonitetnem procesu uporablja statistične modele, dokumentira njihove metodologije. Ta dokumentacija:
zagotavlja natančen opis teorije, predpostavk ter matematične in empirične osnove za dodelitev ocen bonitetnim razredom, posameznim dolžnikom, izpostavljenostim ali skupinam, ter vir(e) podatkov, ki se uporablja(jo) za ocenjevanje modela;
določa natančen statistični proces za ovrednotenje modela, vključno s testom delovanja statističnega modela zunaj časa in zunaj vzorca, v katerem je bil generiran razvojni vzorec;
navaja okoliščine, v katerih ta model ne deluje učinkovito.
Člen 176
Vzdrževanje podatkov
►M17 Za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij institucije zbirajo in shranjujejo: ◄
popolne podatke o preteklih bonitetnih ocenah dolžnikov in priznanih dajalcev jamstev;
datume dodelitev bonitetnih ocen;
ključne podatke in metodologije, uporabljene za pridobivanje bonitetne ocene;
podatke o odgovornih osebah pri razvrščanju v bonitetne razrede;
identiteto neplačnikov in neplačanih izpostavljenosti;
datum in okoliščine takih neplačil;
podatke o PD in dejanskih stopnjah neplačila, povezanih z bonitetnimi razredi in prehodi med bonitetnimi razredi.
Institucije, ki uporabljajo lastne ocene LGD in konverzijske faktorje, zbirajo in hranijo:
popolne podatke o preteklih bonitetnih ocenah izpostavljenosti ter ocenah LGD in konverzijskih faktorjev, povezanih z vsako bonitetno lestvico;
datume dodelitev bonitetnih ocen in izdelave teh ocen;
ključne podatke in metodologije, uporabljene za pridobivanje bonitetnih ocen izpostavljenosti ter ocen LGD in konverzijskih faktorjev;
ime osebe, ki je dodelila bonitetno oceno izpostavljenosti, in ime osebe, ki je pripravila ocene LGD in konverzijskih faktorjev;
podatke o ocenjenih in dejanskih LGD in konverzijskih faktorjih, povezanih z vsako neplačano izpostavljenostjo;
podatke o LGD za izpostavljenosti pred ovrednotenjem učinkov jamstva ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in po njem za tiste institucije, ki prek LGD upoštevajo učinke zmanjševanja kreditnega tveganja iz naslova jamstev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;
podatke o sestavnih delih izgube za vsako neplačano izpostavljenost.
Za izpostavljenosti na drobno institucije zbirajo in hranijo:
podatke, uporabljene v procesu razvrščanja izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine;
podatke o ocenjenih PD, LGD in konverzijskih faktorjih, povezanih z bonitetnimi razredi ali skupinami izpostavljenosti;
identiteto neplačnikov in neplačanih izpostavljenosti;
za neplačane izpostavljenosti, podatke o bonitetnih razredih ali skupinah, v katere je bila razvrščena izpostavljenost v letu pred neplačilom, ter dejanske LGD in konverzijske faktorje;
podatke o stopnjah izgub za kvalificirane obnavljajoče se izpostavljenosti na drobno.
Člen 177
Stresni testi, ki se uporabljajo pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o uporabi odstavkov 2 in 2a.
▼M17 —————
Člen 178
Neplačilo na ravni dolžnika ali kreditnega posla
Šteje se, da "neplačilo" s strani posameznega dolžnika nastopi, ko se zgodi eden ali oba od naslednjih dogodkov:
institucija meni, da obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik poravnal svoje kreditne obveznosti do institucije, njene nadrejene osebe ali katere koli njej podrejene družbe v celoti, ne da bi institucija za poplačilo uporabila ukrepe, kot je unovčenje zavarovanja;
dolžnik več kot 90 dni zamuja s plačilom katere koli pomembne kreditne obveznosti do institucije, njene nadrejene osebe ali katere koli njej podrejene družbe.
V primeru izpostavljenosti na drobno lahko institucije uporabijo opredelitev neplačila iz točk (a) in (b) prvega pododstavka na ravni posamezneizpostavljenosti in ne v povezavi s skupnimi obveznostmi kreditojemalcu.
Za namene točke (b) odstavka 1 se uporablja naslednje:
pri odobrenih okvirnih kreditih začnejo dnevi zamude teči, ko dolžnik preseže odobreni znesek razpolaganja, ko je njegov dovoljeni znesek razpolaganja nižji od trenutnih neporavnanih zneskov, ali ko črpa kredit brez dovoljenja, pri čemer je prekoračeni znesek pomemben;
za namene točke (a) odobreni znesek razpolaganja zajema vse kreditne limite, ki jih je določila institucija in o katerih je institucija dolžnika obvestila;
dnevi zamude za kreditne kartice začnejo teči od prvega dne, ko bi moralo biti poravnano plačilo;
pomembna kreditna obveznost v zamudi se oceni ob upoštevanju praga, ki ga določijo pristojni organi. Ta prag odraža stopnjo tveganja, za katero pristojni organ meni, da je razumna;
institucije imajo dokumentirane politike glede štetja dni zamude, zlasti glede ozdravljenih izpostavljenosti in odobritve podaljšanj, sprememb ali odlogov, obnovitev ali pobota obstoječih računov. Te politike se dosledno uporabljajo dalj časa in so skladne z notranjim upravljanjem tveganj ter postopki odločanja institucije.
Za namene točke (a) odstavka (1) dogodki, ki kažejo majhno verjetnost plačila, vključujejo naslednje:
institucija obravnava kreditno obveznost kot nedonosno;
institucija oblikuje posebne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki so posledica zaznave občutnega poslabšanja kreditne kakovosti, po tem, ko institucija že ima izpostavljenost;
institucija proda kreditno obveznost in ob tem utrpi pomembno ekonomsko izgubo, povezano s kreditom;
institucija odobri ukrepe restrukturiranja, kot so navedeni v členu 47b, kar zadeva kreditno obveznost, kadar je verjetno, da bo posledica teh ukrepov zmanjšana finančna obveznost dolžnika zaradi pomembnega odpusta ali odloga plačila glavnice, obresti ali, kadar je ustrezno, opravnin;
institucija vloži predlog za stečajni postopek zoper dolžnika ali podoben predlog v zvezi z dolžnikovo kreditno obveznostjo do institucije, njene nadrejene osebe ali katere koli njej podrejene družbe;
za dolžnika je bil na njegov predlog ali drugače uveden stečajni postopek ali podoben insolvenčni postopek, s tem pa bi se zmanjšala ali odložila plačila kreditne obveznosti instituciji, njeni nadrejeni osebi ali kateri koli njej podrejeni družbi.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA do 10. julija 2025 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za posodobitev smernic iz prvega pododstavka tega odstavka. Zlasti pri tem ustrezno upošteva potrebo po spodbujanju institucij, naj si prizadevajo za proaktivno, preventivno in smiselno restrukturiranje dolga v podporo dolžnikom.
EBA pri razvoju navedenih smernic ustrezno upošteva, da je treba institucijam zagotoviti dovolj prožnosti pri opredelitvi, kaj je zmanjšana finančna obveznost za namene odstavka 3, točka (d).
Člen 179
Splošne zahteve za ocenjevanje
Institucije pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, upoštevajo spodaj navedene zahteve:
lastne ocene institucije za parametre tveganja PD, LGD, konverzijske faktorje in EL vključujejo vse pomembne podatke, informacije in metode. Ocene so izdelane na podlagi preteklih izkušenj in empiričnih dokazov in ne temeljijo izključno na uporabi presoje. Ocene so utemeljene in intuitivne ter temeljijo na pomembnih značilnostih zadevnih parametrov tveganja. Manj podatkov ima institucija, bolj je v svojih ocenah konservativna;
institucija je sposobna zagotoviti razčlenitev svojih izgub v smislu pogostosti neplačil, LGD, konverzijskega faktorja ali izgube, če se uporabljajo ocene EL, po dejavnikih, ki jih šteje za značilnosti zadevnih parametrov tveganja. Ocene institucije so reprezentativne za dolgoročne izkušnje;
upoštevajo se vse spremembe kreditne prakse ali procesa izterjave v opazovalnih obdobjih iz členov 180(1)(h) in (2)(e), člena 181(1)(j in(2) ter člena 182(2) in (3). Ocene institucije upoštevajo posledice tehničnega napredka in novih podatkov ter drugih informacij, ko so na razpolago. Institucije pregledajo svoje ocene, kadar se pojavijo nove informacije, vendar vsaj enkrat letno;
populacija izpostavljenosti, zastopana v podatkih, uporabljenih za ocenjevanje, kreditna praksa, ki se je uporabljala ob nastanku podatkov, in druge pomembne značilnosti so primerljivi z izpostavljenostmi in standardi institucije. Ekonomske ali tržne razmere, v katerih so nastali podatki, ustrezajo sedanjim in predvidenim razmeram. Število izpostavljenosti v vzorcu in obdobje, ki ga pokrivajo podatki, uporabljeni za količinsko opredelitev, zadostujeta za to, da institucija zaupa v natančnost in trdnost svojih ocen;
za odkupljene denarne terjatve ocene odražajo vse pomembne informacije, ki jih ima na razpolago institucija, ki odkupi denarne terjatve, glede kakovosti osnovnih denarnih terjatev, vključno s podatki za podobne skupine, ki jih priskrbi prodajalec, institucija, ki odkupi denarne terjatve, ali zunanji viri. Institucija, ki odkupi denarne terjatve, ovrednoti vse podatke, ki jih pridobi od prodajalca;
institucija za odpravo pristranskosti v svoje ocene vključi ustrezne prilagoditve, kolikor je to mogoče; potem ko je vključila ustrezno prilagoditev, svojim ocenam doda zadostno mero konservativnosti, ki je sorazmerna s pričakovanim obsegom napak pri ocenjevanju; če se presodi, da so metodologija in podatki manj zadovoljivi, je pričakovani obseg napak večji, večja pa mora biti tudi mera konservativnosti.
Če institucije uporabljajo različne ocene za izračun uteži tveganja in za notranje namene, mora biti to dokumentirano in razumno. Če lahko institucije svojim pristojnim organom dokažejo, da so bile za podatke, ki so bili zbrani pred 1. januarjem 2007, opravljene ustrezne prilagoditve za doseganje okvirne enakovrednosti z opredelitvijo neplačila iz člena 178 ali z opredelitvijo izgube, lahko pristojni organi institucijam dovolijo določeno mero prožnosti pri uporabi zahtevanih standardov za podatke.
Če institucija uporablja podatke, ki so zbrani od več institucij, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
bonitetni sistemi in merila drugih institucij v skupini so podobni njenim lastnim;
skupni podatki so reprezentativni za portfelj, za katerega se uporabljajo skupni podatki;
institucija za svoje ocene dosledno in dalj časa uporablja skupne podatke;
institucija je še naprej odgovorna za integriteto svojih bonitetnih sistemov;
institucija vzdržuje dovolj lastnega znanja o svojih bonitetnih sistemih, vključno z zmožnostjo učinkovitega nadzora in revizije bonitetnega postopka.
Člen 180
Zahteve v zvezi z oceno PD
►M17 Institucije pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, uporabljajo spodaj navedene zahteve v zvezi z oceno PD za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, izpostavljenosti do institucij in izpostavljenosti do podjetij: ◄
institucije ocenjujejo PD za vsak bonitetni razred dolžnika na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih stopenj neplačil. Ocene PD za dolžnike z visoko stopnjo finančnih vzvodov ali za dolžnike, katerih sredstva so večinoma sredstva, s katerimi se trguje, odražajo delovanje zadevnih sredstev v obdobjih stresnih nestanovitnosti;
institucije lahko za odkupljene denarne terjatve do podjetij ocenjujejo EL za vsak bonitetni razred dolžnika na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih dejanskih stopenj neplačil;
če institucija izdeluje dolgoročne povprečne ocene PD in LGD za odkupljene denarne terjatve do podjetij iz ocene EL in ustrezne ocene PD ali LGD, proces za ocenjevanje skupnih izgub izpolnjuje celotne standarde za ocenjevanje PD in LGD iz tega dela, izid pa je skladen s konceptom LGD, kot je opredeljen v členu 181(1)(a);
institucije uporabljajo tehnike ocenjevanja PD samo, če so podprte z analizo. Institucije priznavajo pomen upoštevanja presoje pri združevanju rezultatov tehnik in pri prilagoditvah zaradi omejitev tehnik in informacij;
v obsegu, v katerem institucija uporablja podatke o notranjih neplačilih za ocenjevanje PD, njene ocene odražajo trenutne standarde prevzemanja kreditnega tveganja in upoštevajo morebitne razlike med bonitetnim sistemom, ki je generiral te podatke, in trenutnim bonitetnim sistemom; če so se standardi prevzemanja kreditnega tveganja ali bonitetni sistemi spremenili, institucija po vključitvi ustrezne prilagoditve v svoje ocene PD doda večjo mero konservativnosti, ki je sorazmerna s pričakovanim obsegom napak pri ocenjevanju, ki še ni zajet v ustrezni prilagoditvi;
v obsegu, v katerem institucija povezuje ali vzporeja svoje notranje bonitetne razrede z lestvico, ki jo uporablja ECAI ali podobne organizacije, in nato dodeli svojim bonitetnim razredom stopnje neplačila, povzete po bonitetnih razredih zunanje organizacije, vzporejanje temelji na primerjavi notranjih meril za dodeljevanje bonitetnih ocen z merili, ki jih uporablja zunanja organizacija, in na primerjavi notranjih in zunanjih bonitetnih ocen za vsakega skupnega dolžnika. Izogibati se je treba pristranskosti in nedoslednosti v postopku vzporejanja ali v osnovnih podatkih. Merila zunanje organizacije, ki so osnova za podatke, uporabljene za količinsko opredelitev, so usmerjena samo v tveganje neplačila in ne odražajo značilnosti izpostavljenosti. Analiza institucije vključuje primerjavo uporabljenih opredelitev neplačila ob upoštevanju zahtev iz člena 178. Institucija podlago za vzporejanje dokumentira;
v obsegu, v katerem institucija uporablja statistične modele za napovedovanje neplačil, lahko ocenjuje PD kot enostavno povprečje ocen verjetnosti neplačila za posamezne dolžnike v določenem bonitetnem razredu. Institucija pri uporabljanju modelov za določanje verjetnosti neplačila v ta namen izpolnjuje standarde iz člena 174;
ne glede na to, ali institucija za določanje svojih ocen PD uporablja zunanje, notranje ali skupne vire podatkov ali pa kombinacijo vseh treh, je obdobje uporabljenega predhodnega opazovanja dolgo vsaj pet let za vsaj enega od virov podatkov;
ne glede na metodo, uporabljeno za oceno PD, institucije ocenijo PD za vsak bonitetni razred na podlagi ugotovljenega preteklega povprečja enoletne stopnje neplačil, ki je aritmetično povprečje na podlagi števila dolžnikov (tehtano s številom); drugi pristopi, tudi z izpostavljenostjo tehtana povprečja, niso dovoljeni.
Za namene prvega pododstavka, točka (h), tega odstavka, kadar je za kateri koli vir na voljo daljše obdobje opazovanja in so ti podatki primerni, se uporabi tako daljše obdobje. Podatki vključujejo reprezentativno kombinacijo dobrih in slabih let gospodarskega cikla, relevantnih za vrsto izpostavljenosti. Institucije, ki v skladu s členom 143 od pristojnega organa niso dobile dovoljenja za uporabo lastnih ocen LGD ali za uporabo IRB-CCF, lahko z dovoljenjem pristojnih organov pri uvedbi pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba zajeti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne zajemajo vsaj pet let.
Za izpostavljenosti na drobno se uporabljajo naslednje zahteve:
institucije ocenijo PD glede na bonitetni razred ali skupino dolžnika ali posla na podlagi dolgoročnih povprečij enoletnih stopenj neplačil, stopnje neplačil pa se izračunajo na ravni posla samo, kadar se opredelitev neplačila uporablja na ravni posameznega kreditnega poslana podlagi člena 178(1), drugi pododstavek;
ocene PD se lahko izdelujejo tudi iz ocene skupnih izgub in ustreznih ocen LGD;
institucije obravnavajo notranje podatke za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine kot primarni vir informacij za ocenjevanje značilnosti izgub. Institucije lahko uporabljajo zunanje podatke (vključno s skupnimi podatki) ali statistične modele za količinsko opredelitev, če obstajata obe naslednji močni povezavi:
med procesom institucije za razvrstitev izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine in procesom, ki ga uporablja zunanji vir podatkov, in
med notranjim profilom tveganosti institucije in sestavo zunanjih podatkov;
če institucija izdeluje dolgoročne povprečne ocene PD in LGD za izpostavljenosti na drobno iz ocene skupne izgube, in ustrezne ocene PD ali LGD, proces za ocenjevanje skupnih izgub izpolnjuje celotne standarde za ocenjevanje PD in LGD iz tega dela, izid pa je skladen s konceptom LGD iz točke (a) člena 181(1);
ne glede na to, ali institucija za določanje svojih ocen PD uporablja zunanje, notranje ali skupne vire podatkov ali pa kombinacijo vseh treh, je obdobje uporabljenega predhodnega opazovanja dolgo vsaj pet let za vsaj enega od virov podatkov;
institucije ugotovijo in analizirajo pričakovane spremembe parametrov tveganja v življenjskem ciklu kreditnih izpostavljenosti (učinki sezonskosti).
Za odkupljene denarne terjatve iz naslova izpostavljenosti na drobno lahko institucije uporabljajo zunanje in notranje primerljive podatke. Za izvedbo primerjave institucije uporabijo vse ustrezne vire podatkov.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), PD temelji na opazovanem preteklem povprečju enoletne stopnje neplačil.
Za namene prvega pododstavka, točka (e), kadar je za kateri koli vir na voljo daljše obdobje opazovanja in so ti podatki primerni, se uporabi tako daljše obdobje. Podatki vključujejo reprezentativno kombinacijo dobrih in slabih let gospodarskega cikla, relevantnih za vrsto izpostavljenosti. Institucije lahko z dovoljenjem pristojnih organov ob uvedbi pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba zajeti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne zajemajo vsaj pet let.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 181
Zahteve v zvezi z lastnimi ocenami LGD
Institucije pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, uporabljajo spodaj navedene zahteve v zvezi z lastnimi ocenami LGD:
institucije ocenijo LGD po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti na podlagi povprečnih dejanskih LGD po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti z uporabo vseh ugotovljenih neplačil v okviru podatkovnih virov (z neplačili tehtano povprečje);
če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja, uporabljajo institucije ocene LGD, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije. V obsegu, v katerem se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne dejanske LGD glede na bonitetni razred ali skupino, institucije izvedejo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja po bonitetnem razredu ali skupini, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital;
institucija upošteva obseg medsebojne odvisnosti med tveganjem dolžnika na eni strani in tveganjem stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, ali njegovega dajalca na drugi strani;
valutne neusklajenosti med osnovno obveznostjo in stvarnim kreditnim zavarovanjem, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, se pri oceni LGD institucije obravnavajo konservativno;
v obsegu, v katerem ocene LGD upoštevajo obstoj stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, te ocene ne temeljijo samo na ocenjeni tržni vrednosti stvarnega kreditnega zavarovanja;
v obsegu, v katerem ocene LGD upoštevajo obstoj stvarnega kreditnega zavarovanja, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, institucije določijo notranje zahteve za upravljanje, pravno varnost in upravljanje tveganj tega stvarnega kreditnega zavarovanja, te zahteve pa so na splošno skladne s tistimi iz poglavja 4, oddelek 3, pododdelek 1;
v obsegu, v katerem institucija prizna stvarno kreditno zavarovanje, razen okvirnih pogodb o pobotu in bilančnega pobota posojil in vlog, za določitev vrednosti izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke v skladu s poglavjem 6, oddelek 5 ali 6, se pričakovani znesek, ki bi se lahko iztržil iz tega stvarnega kreditnega zavarovanja, ne upošteva v ocenah LGD;
v primeru neplačanih izpostavljenosti, institucija uporabi vsoto svojih najboljših ocen pričakovane izgube za vsako izpostavljenost glede na trenutne gospodarske razmere in status izpostavljenosti ter oceno povečanja stopnje izgube, ki bi jo povzročile morebitne dodatne nepričakovane izgube v obdobju izterjave, tj. med datumom nastopa neplačilai izpostavljenosti in njeno dokončno izterjavo;
v obsegu, v katerem so opravnine za plačilne zamude, naložene dolžniku pred časom neplačila, priznane v izkazu poslovnega izida institucije, se prištejejo k izpostavljenosti in izgubi institucije;
ocene LGD za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let, tako da se vsako leto po uvedbi doda eno leto, dokler ni dosežen minimum sedmih let, za vsaj en vir podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja in so podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka institucije ustrezno upoštevajo povračila, izvedena z ustreznimi postopki povračil, iz naslova katere koli vrste stvarnega kreditnega zavarovanja in osebnega kreditnega zavarovanja, ki ne spada v opredelitev iz člena 142(1), točka 10.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), se primeri, pri katerih je stopnja medsebojne odvisnosti visoka, obravnavajo na konservativen način.
Za namene prvega pododstavka, točka (e), se v ocenah LGD upošteva učinek potencialne nezmožnosti institucij, da hitro pridobijo kontrolo nad svojimi zavarovanji s premoženjem in jih unovčijo.
Za izpostavljenosti na drobno lahko institucije:
izdelujejo ocene LGD iz dejanskih izgub in ustreznih ocen PD;
v svojih konverzijskih faktorjih ali v svojih ocenah LGD prikazujejo prihodnja črpanja;
pri odkupljenih denarnih terjatvah iz naslova izpostavljenosti na drobno za ocenjevanje LGD uporabljajo zunanje in notranje primerljive podatke.
Za namene prvega pododstavka, točka (b), bi se morala prihodnja dodatna črpanja, če jih institucije vključijo v svoje konverzijske faktorje, v LGD upoštevati v števcu in imenovalcu. Prihodnja dodatna črpanja, če jih institucije ne vključijo v svoje konverzijske faktorje, bi se morala upoštevati samo v števcu LGD.
Za izpostavljenosti na drobno ocene LGD temeljijo na podatkih, ki zajemajo vsaj pet let. Institucije lahko z dovoljenjem pristojnih organov ob uvedbi pristopa IRB uporabijo ustrezne podatke, ki zajemajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba zajeti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne zajemajo vsaj pet let.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli naslednje:
naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije iz odstavka 1;
pogoje, pod katerimi lahko pristojni organ v skladu z odstavkom 2 dovoli instituciji uporabo podatkov, ki pokrivajo obdobje dveh let, kadar institucija uvaja pristop IRB.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Za namen izračuna izgube EBA do 31. decembra 2025 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda posodobljene smernice:
s katerimi za primere, ko se ponovno vzpostavi status plačila, določi, kako je treba obravnavati umetni denarni tok in ali je ustrezno, da institucije umetni denarni tok diskontirajo v dejanskem obdobju neplačila;
s katerimi oceni, ali sta umeritev in uporaba diskontne stopnje ustrezni za izračun ekonomske izgube vseh izpostavljenosti.
Člen 182
Zahteve v zvezi z lastnimi ocenami konverzijskih faktorjev
Institucije pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, uporabljajo spodaj navedene zahteve v zvezi z lastnimi ocenami konverzijskih faktorjev:
institucije ocenijo konverzijske faktorje po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti na podlagi povprečnih dejanskih konverzijskih faktorjev po bonitetnih razredih ali skupinah z uporabo z neplačili tehtanega povprečja, ki izhaja iz vseh ugotovljenih neplačil v okviru določenih virov podatkov;
institucije uporabljajo ocene konverzijskih faktorjev, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja. V obsegu, v katerem se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne dejanske konverzijske faktorje glede na bonitetni razred ali skupino, institucije izvedejo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja po bonitetnih razredih ali skupinah, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital;
IRB-CCF institucij odražajo možnost dodatnih črpanj s strani dolžnika do nastopa dogodka neplačila in po njem.
pri izdelavi ocen konverzijskih faktorjev institucije upoštevajo svoje specifične politike in strategije, sprejete za spremljanje računov in obdelavo plačil. Institucije upoštevajo tudi svojo zmožnost in pripravljenost preprečevati nadaljnja črpanja v okoliščinah, ki še ne predstavljajo neplačila, kakor so kršitve dogovorov ali drugi primeri tehničnih neplačil;
institucije vzpostavijo primerne sisteme in postopke za spremljanje zneskov odobrenih sredstev, trenutnega stanja neporavnanega zneska glede na odobrene linije ter sprememb stanja neporavnanih zneskov glede na dolžnika in na bonitetni razred. Institucija je sposobna spremljati stanja neporavnanih zneskov na dnevni osnovi;
če institucije uporabljajo različne ocene konverzijskih faktorjev za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in za notranje namene, mora biti to dokumentirano in razumno;
institucije ocenijo IRB-CCF z uporabo pristopa na podlagi 12-mesečnega fiksnega obdobja;
IRB-CCF institucij temeljijo na referenčnih podatkih, ki odražajo značilnosti dolžnika, posla in prakse banke glede upravljanja izpostavljenosti, za katere se uporabljajo ocene.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), če institucije pri opazovanju neplačil opazijo negativen dejanski konverzijski faktor, je dejanski konverzijski faktor za ta opazovanja za namen količinske opredelitve njihovih IRB-CCF enak nič. Institucije lahko za namen razlikovanja tveganja uporabijo informacije o negativnem dejanskem konverzijskem faktorju v procesu razvoja modela.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), IRB-CCF vključuje večjo mero konservativnosti, če je mogoče utemeljeno pričakovati večjo pozitivno korelacijo med pogostostjo neplačil in velikostjo konverzijskega faktorja.
Za namene prvega pododstavka, točka (g), je vsako neplačilo povezano z zadevnimi značilnostmi dolžnika in posla na fiksni referenčni datum, ki se opredeli kot 12 mesecev pred dnevom neplačila.
Za namene odstavka 1, točka (h), IRB-CCF, ki se uporablja za posamezne izpostavljenosti, ne temelji na podatkih, ki združujejo učinke različnih značilnosti, ali podatkih iz izpostavljenosti, ki imajo bistveno drugačne značilnosti tveganja. IRB-CCF temelji na ustrezno homogenih segmentih. V ta namen so naslednje prakse dovoljene le na podlagi podrobnega pregleda in utemeljitve s strani institucije:
osnovni podatki za MSP/srednja podjetja se uporabljajo za velika podjetja v vlogi dolžnika;
podatki v zvezi s prevzetimi obveznostmi, pri katerih je neizkoriščenega „malo“ razpoložljivega limita, se uporabljajo za izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih je neizkoriščenega „veliko“ razpoložljivega limita;
podatki o dolžnikih, ki neredno plačujejo ali za katere so nadaljnja črpanja blokirana na referenčni datum, se uporabljajo za dolžnike brez znanih nerednih plačil ali zadevnih omejitev;
podatki, na katere so vplivale spremembe v dolžnikovi kombinaciji izposojanja in drugih produktov, ki so povezani s krediti, v opazovanem obdobju, razen če so bili ti podatki učinkovito prilagojeni z odpravo učinkov sprememb v ponudbi produktov.
Za namene odstavka 1a, točka (d), institucije pristojnim organom dokažejo, da temeljito razumejo vpliv, ki ga imajo spremembe pri naboru produktov strank na nabore referenčnih podatkov o izpostavljenostih in povezane IRB-CCF, ter da je vpliv v okviru njihovega procesa ocenjevanja nepomemben ali je bil učinkovito zmanjšan. V zvezi s tem se šteje, da naslednje ni primerno:
določitev spodnjih ali zgornjih mej CCF ali ugotovljenih vrednosti izpostavljenosti, razen dejanskega konverzijskega faktorja, enakega nič, v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek;
uporaba ocen na ravni dolžnika, ki ne zajemajo v celoti zadevnih možnosti preoblikovanja produktov ali neustrezno združujejo produkte z zelo različnimi značilnostmi;
prilagoditev samo pomembnih opažanj, na katera vpliva preoblikovanje produktov;
izključitev opažanj, na katera vpliva sprememba profila produkta.
V primeru izpostavljenosti na drobno ocene konverzijskih faktorjev temeljijo na podatkih za najmanj petletno obdobje. Institucije lahko z dovoljenjem pristojnih organov ob uvedbi pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne zajemajo vsaj pet let.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli naslednje:
naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije iz odstavka 1;
pogoje, pod katerimi lahko pristojni organ dovoli instituciji uporabo podatkov, ki pokrivajo obdobje dveh let, takrat, ko institucija prvič uvaja pristop IRB.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 183
Zahteve za presojo učinkov osebnega kreditnega zavarovanja za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja in izpostavljenosti do podjetij, če se uporabljajo lastne ocene LGD, ter za izpostavljenosti na drobno
V zvezi s primernimi dajalci jamstev in jamstvi se uporabljajo naslednje zahteve:
institucije vzpostavijo jasno navedena merila za vrste dajalcev jamstev, ki jih priznavajo pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
za priznane dajalce jamstev se uporabljajo enaka pravila kot za dolžnike, kakor so navedena v členih 171, 172 in 173;
jamstvo se evidentira pisno, za dajalca je nepreklicno in nespremenljivo ter velja, dokler obveznost ni v celoti izpolnjena v obsegu zneska in ročnosti jamstva, ter je pravno izvršljivo v jurisdikciji države, kjer ima dajalec jamstva sredstva, ki lahko služijo za poplačilo in izvršitev sodbe;
jamstvo je brezpogojno.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), „brezpogojno jamstvo“ pomeni jamstvo, pri katerem pogodba o kreditnem zavarovanju ne vsebuje nobene klavzule, katere izpolnitev je izven neposrednega nadzora posojilne institucije in ki bi lahko preprečila, da bi moral dajalec jamstva pravočasno plačati zaradi nastopa kršitve dolžnika ali neplačila prvotnega dolžnika. Če pogodba o kreditnem zavarovanju vsebuje klavzulo, ki določa, da pomanjkljiv skrbni pregled ali goljufija posojilne institucije razveljavi ali zmanjša obseg jamstva, ki ga ponuja dajalec jamstva, to ne izključuje možnosti, da se to jamstvo šteje za brezpogojno.
Jamstva, pri katerih je plačilo dajalca jamstva pogojeno s tem, da mora posojilna institucija najprej izterjati dolžnika, in ki krijejo samo izgube, ki ostanejo po zaključku procesa izterjave, se štejejo kot brezpogojna.
Merila so utemeljena in intuitivna. Obravnavajo zmožnost in pripravljenost dajalca jamstva, da izpolnjuje pogoje jamstva, predvideni časovni okvir plačil dajalca jamstva, stopnjo, po kateri zmožnost dajalca jamstva, da izpolnjuje pogoje jamstva, korelira z dolžnikovo zmožnostjo poplačila, ter obseg, v katerem preostalo tveganje za dolžnika ostaja.
Merila obravnavajo strukturo izplačil kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in konzervativno presojajo vpliv, ki jo ima na stopnjo poplačil in čas izterjav. Institucija obravnava obseg, v katerem ostajajo druge oblike preostalega tveganja.
Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi prvega neplačila se lahko priznajo kot primerno osebno kreditno zavarovanje. Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi drugega neplačila in vsi drugi kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila pa se ne priznajo za primerno osebno kreditno zavarovanje.
▼M17 —————
Člen 184
Zahteve za odkupljene denarne terjatve
Institucija spremlja kakovost odkupljenih denarnih terjatev ter finančno stanje prodajalca in serviserja. Upošteva se naslednje:
institucija presoja korelacijo med kakovostjo odkupljenih denarnih terjatev in finančnim stanjem prodajalca in serviserja ter ima vzpostavljene notranje politike in postopke, ki zagotavljajo zadostno zaščito pred vsemi nepredvidenimi dogodki, vključno z dodeljevanjem notranje bonitetne ocene vsakemu prodajalcu in serviserju;
institucija vzpostavi jasne in učinkovite politike ter postopke za določanje primernosti prodajalca in serviserja. Institucija ali njen zastopnik opravlja redne preglede prodajalcev in serviserjev, da preveri natančnost poročil, ki jih pošiljata prodajalec ali serviser, odkrije goljufije ali operativne pomanjkljivosti ter preveri kakovost kreditnih politik prodajalca ter serviserjevih politik in postopkov izterjevanja. Ugotovitve pri teh pregledih se dokumentirajo;
institucija presoja značilnosti skupin odkupljenih denarnih terjatev, vključno s predplačili, pretekla zaostala plačila prodajalca, problematične terjatve in vnaprej vračunane stroške za problematične terjatve, plačilne pogoje in morebitne medsebojne pobote;
institucija vzpostavi učinkovite politike in postopke za zbirno spremljanje koncentracij do posameznega dolžnika, tako znotraj skupine odkupljenih denarnih terjatev kot med njimi;
institucija zagotovi, da od serviserja prejme pravočasna in dovolj natančna poročila o zapadlosti in zmanjšanju vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, da se zagotovi skladnost z njenimi merili primernosti in politikami financiranja, ki urejajo odkupljene denarne terjatve, ter zagotovi učinkovit način za spremljanje in preverjanje prodajnih pogojev prodajalca in stopnje zmanjšanja vrednosti.
Člen 185
►C2 Validacija ◄ notranjih ocen
Institucije ovrednotijo svoje notranje ocene v skladu z naslednjimi zahtevami:
institucije vzpostavijo zanesljive sisteme za ►C2 validacijo ◄ točnosti in skladnosti bonitetnih sistemov, procesov in ocen vseh zadevnih parametrov tveganja. Notranji proces ►C2 validacije ◄ institucijam omogoča dosledno in smiselno presojo delovanja notranjih bonitetniha sistemov in sistemov ocenjevanja tveganja;
institucije redno primerjajo dejanske stopnje neplačil z ocenjenimi PD za vsak bonitetni razred in v primerih, ko so dejanske stopnje neplačil izven pričakovanega obsega za navedeni bonitetni razred, posebej analizirajo razloge za odstopanje. Institucije, ki uporabljajo lastne ocene LGD in konverzijskih faktorjev, opravijo podobne analize za navedene ocene. Pri takih primerjavah se uporabljajo pretekli podatki, ki pokrivajo čim daljše obdobje. Institucija dokumentira metode in podatke, uporabljene v takih primerjavah. Analiza in dokumentacija se posodabljata vsaj enkrat letno;
institucije uporabljajo tudi druga orodja za kvantitativno ►C2 validacijo ◄ in primerjave z ustreznimi zunanjimi viri podatkov. Analiza temelji na podatkih, ki so primerni za portfelj, so redno posodobljeni in obsegajo ustrezno obdobje opazovanja. Notranje presoje delovanja bonitetnih sistemov institucij temeljijo na čim daljšem obdobju;
institucije vzpostavijo zanesljive notranje standarde za primere, ko odstopanja dejanskih PD, dejanskih LGD, dejanskih konverzijskih faktorjev in skupnih izgub, če se uporabljajo ocene EL, od pričakovanj postanejo dovolj pomembna, da spodbijajo veljavnost ocen. Ti standardi upoštevajo ekonomske cikle in podobne sistematične spremembe pri dejanskih neplačilih. Če so dejanske vrednosti še naprej višje od pričakovanih vrednosti, institucije popravijo oceno navzgor, da odrazijo dejansko stanje neplačil in izgub.
▼M17 —————
Člen 189
Korporativno upravljanje
Od višjega vodstva se zahteva:
obveščanje upravljalnega organa ali njegovega imenovanega odbora o vsaki pomembni spremembi vzpostavljenih politik ali odstopanju od njih, ki bo pomembno vplivala/-o na delovanje bonitetnih sistemov institucije;
razumevanje zgradbe in delovanja bonitetnega sistema;
stalno zagotavljanje pravilnega delovanja bonitetnih sistemov.
Enote za nadzor kreditnega tveganja redno obveščajo višje vodstvo o delovanju procesa izdelave bonitetnih ocen, o področjih, na katerih so potrebne izboljšave, ter o statusu prizadevanj za izboljšanje predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti.
Člen 190
Nadzor kreditnega tveganja
Področja, za katera so enota ali enote za nadzor kreditnega tveganja odgovorne, obsegajo:
testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin;
izdelovanje in analizo zbirnih poročil bonitetnih sistemov institucije;
izvajanje postopkov za preverjanje, ali so opredelitve bonitetnih razredov in skupin uporabljene dosledno v vseh oddelkih in na vseh geografskih območjih;
pregledovanje in dokumentiranje vseh sprememb procesa izdelave bonitetnih ocen, vključno z razlogi za spremembe;
pregledovanje bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj. Spremembe procesaizdelave bonitetnih ocen, meril ali posameznih parametrov se dokumentirajo in hranijo;
aktivno udeležbo pri oblikovanju ali izbiranju, uvedbi in ►C2 validaciji ◄ modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen;
spremljanje in nadzor modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen;
stalno pregledovanje in spreminjanje modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen.
Institucije, ki uporabljajo skupne podatke v skladu s členom 179(2), lahko prenesejo naslednje naloge na zunanje izvajalce:
pripravo informacij, pomembnih za testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin;
pripravo zbirnih poročil bonitetnih sistemov institucije;
pripravo informacij v zvezi s pregledovanjem bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj;
dokumentiranje sprememb procesa izdelave bonitetnih ocen, meril ali posameznih bonitetnih parametrov;
pripravo informacij v zvezi s stalnim pregledovanjem in spremembami modelov, ki se uporabljajo v procesu izdelave bonitetnih ocen.
Člen 191
Notranja revizija
Služba notranje revizije ali druga podobna neodvisna revizijska enota institucije vsaj enkrat letno pregleda bonitetne sisteme institucije in njene dejavnosti, vključno z dejavnostmi kreditne funkcije in ocenjevanjem PD, LGD, EL in konverzijskih faktorjev. Pregled vključuje preverjanje izpolnjevanja vseh veljavnih zahtev.
POGLAVJE 4
Zmanjševanje kreditnega tveganja
Člen 192
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"posojilna institucija" pomeni institucijo, ki ima zadevno izpostavljenost;
"zavarovani kreditni posel" pomeni vsak posel, ◄ na podlagi katerega nastane izpostavljenost, ki je zavarovana s premoženjem, in ki ne vključuje določbe, ki instituciji dodeljuje pravico do najmanj dnevnega vzdrževanja kritja;
"posel z instrumenti kapitalskega trga" pomeni vsak posel, na podlagi katerega nastane izpostavljenost, ki je zavarovana s premoženjem, in ki vključuje določbo, ki kreditni instituciji dodeljuje pravico do najmanj dnevnega vzdrževanja kritja;
"osnovni KNP" pomeni kolektivni naložbeni podjem, v katerega deleže ali enote je investiral drug kolektivni naložbeni podjem;
„pristop substitucije parametrov tveganja v okviru naprednega pristopa IRB“ pomeni nadomestitev parametrov tveganja PD in LGD osnovne izpostavljenosti z ustrezno PD in LGD, ki bi se primerljivi neposredni izpostavljenosti do dajalca zavarovanja dodelila po pristopu IRB z uporabo lastnih ocen LGD, v skladu s členom 236a.
Člen 193
Načela za priznavanje učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Kadar institucija, ki izračunava znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa, uporablja več kot eno obliko zmanjševanja kreditnega tveganja za eno samo izpostavljenost, stori naslednje:
razdeli izpostavljenost na dele, ki jih krije posamezna oblika zmanjševanja kreditnega tveganja;
za vsak del iz točke (a) ločeno izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z določbami poglavja 2 in tega poglavja.
Kadar institucija, ki izračunava znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti na podlagi standardiziranega pristopa, krije eno samo izpostavljenost s kreditnim zavarovanjem, ki ga zagotovi en sam izdajatelj zavarovanja, navedeno zavarovanje pa ima različne zapadlosti, stori naslednje:
razdeli izpostavljenost na dele, ki jih krije posamezna oblika zmanjševanja kreditnega tveganja;
za vsak del iz točke (a) ločeno izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z določbami poglavja 2 in tega poglavja.
Člen 194
Načela glede primernosti tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Posojilna institucija na zahtevo pristojnega organa zagotovi najnovejšo različico neodvisnega, pisnega in obrazloženega pravnega mnenja oziroma mnenj, ki se uporabljajo za ugotovitev, ali njena ureditev oziroma ureditve kreditnega zavarovanja izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka.
Institucije lahko pri izračunu učinka zmanjševanja kreditnega tveganja priznajo stvarno kreditno zavarovanje le če sredstva na katere se zanaša za zavarovanje izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
vključena so v seznam primernih sredstev iz členov 197 do 200, kot je ustrezno; in
so dovolj likvidna, njihova vrednost pa je dalj časa dovolj stabilna, da zagotavlja primerno gotovost glede doseženega kreditnega zavarovanja, ob upoštevanju pristopa, uporabljenega za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in stopnje dovoljenega priznavanja.
V primeru osebnega kreditnega zavarovanja se dogovor o zavarovanju šteje za primeren dogovor o zavarovanju samo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
vključen je v seznam primernih dogovorov o zavarovanju iz členov 203 in 204(1);
je pravno učinkovit in izvršljiv v vseh ustreznih jurisdikcijah, tako da zagotavlja primerno gotovost glede doseženega kreditnega zavarovanja, ob upoštevanju pristopa, uporabljenega za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in stopnje dovoljenega priznavanja;
dajalec zavarovanja izpolnjuje merili iz odstavka 5.
▼M17 —————
Člen 195
Bilančni pobot
Institucija lahko kot primerno obliko zmanjševanja kreditnega tveganja uporablja bilančni pobot medsebojnih terjatev med institucijo in njeno nasprotno stranko.
Brez poseganja v člen 196 je primernost omejena na vzajemna stanja denarnih sredstev med institucijo in nasprotno stranko. Institucije lahko spremenijo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, če je primerno, zneske pričakovanih izgub samo za kredite invloge, ki so jih prejele same ter za katere velja pogodba o bilančnem pobotu.
Člen 196
Okvirni pogodbe o pobotu, ki zajemajo repo posle ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
Institucije, ki uporabljajo razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz člena 223, lahko upoštevajo učinke dvostranskih pogodb o pobotu, ki so bili sklenjeni z nasprotno stranko in ki zajemajo repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga. Brez poseganja v člen 299 izpolnjujejo premoženje, sprejeto v zavarovanje, in vrednostni papirji ali blago, izposojeni v okviru takih pogodb ali poslov, zahteve za primernost zavarovanja s premoženjem iz členov 197 in 198.
Člen 197
Primernost zavarovanja s premoženjem po vseh pristopih in metodah
Institucije lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem v okviru vseh pristopov in metod uporabljajo naslednje instrumente:
bančne vloge pri posojilni instituciji ali denarju podobne instrumente, ki jih ima posojilna institucija;
dolžniške vrednostne papirje, izdane s strani centralnih ravni države ali centralnih bank, ki imajo bonitetno oceno ECAI ali izvozne agencije, pri čemer:
je institucija imenovala ECAI ali izvozno agencijo za namene poglavja 2 ter
je EBA po pravilih za določitev uteži tveganja izpostavljenostim do enot centralne ravni države in centralnih bank iz poglavja 2 za bonitetno oceno določil, da se povezuje s stopnjo kreditne kakovosti 1, 2, 3 ali 4;
dolžniške vrednostne papirje, izdane s strani institucij, ki imajo bonitetno oceno ECAI, pri čemer:
je institucija imenovala ECAI za namene poglavja 2 ter
je EBA po pravilih za določitev uteži tveganja izpostavljenostim do institucij iz poglavja 2 za bonitetno oceno določil, da se povezuje s stopnjo kreditne kakovosti 1, 2 ali 3;
dolžniške vrednostne papirje, izdane s strani drugih subjektov, ki imajo bonitetno oceno ECAI, pri čemer:
je institucija ECAI imenovala za namene poglavja 2, ter
je EBA po pravilih za določitev uteži izpostavljenostim do podjetij iz poglavja 2 za bonitetno oceno določil, da se povezuje s stopnjo kreditne kakovosti 1, 2 ali 3;
dolžniški vrednostni papirji, ki imajo kratkoročno bonitetno oceno ECAI, pri čemer:
je institucija imenovala ECAI za namene poglavja 2 ter
je EBA po pravilih za določitev uteži kratkoročnim izpostavljenostim iz poglavja 2 za bonitetno oceno določil, da se povezuje s stopnjo kreditne kakovosti 1, 2 ali 3;
lastniške instrumente ali zamenljive obveznice, vključene v glavni borzni indeks;
naložbeno zlato;
pozicije v listinjenju, ki niso pozicije v relistinjenju in za katere se uporabi utež tveganja v višini 100 % ali manj v skladu s členi 261 do 264.
Za namene točke (b) odstavka 1 "dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke" vključujejo:
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali lokalne ravni države, izpostavljenost do katerih se na podlagi člena 115(2) obravnava kot izpostavljenost do enot centralne ravni države, v jurisdikciji katere so ustanovljene;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdali subjekti javnega sektorja in se v skladu s členom 116(4) obravnavajo kot izpostavljenosti do centralne ravni države;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke, za katere se v skladu s členom 117(2) uporablja utež tveganja 0 %;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale mednarodne organizacije, za katere se v skladu s členom 118 uporablja utež tveganja 0 %.
Za namene točke (c) odstavka 1 "dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije" vključujejo:
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali lokalne ravni države, razen dolžniških vrednostih papirjev iz točke (a) odstavka 2;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdali subjekti javnega sektorja, izpostavljenost do katerih se obravnava v skladu s členom 116(1) in (2);
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke, razen tistih, za katere se v skladu s členom 117(2) uporablja utež tveganja 0 %.
Institucija lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem uporablja dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale druge institucije ali investicijska podjetja in nimajo bonitetne ocene ECAI, kadar ti dolžniški vrednostni papirji izpolnjujejo vsa naslednja merila:
kotirajo na priznani borzi;
iz njih izhajajoči dolg se poplačuje prednostno;
vse ostale ocenjene izdaje tega izdajatelja z enakimi pravicami glede prednosti pri poplačilu imajo bonitetno oceno ECAI, ki po EBA po pravilih za tehtanje tveganja izpostavljenosti do institucij ali po pravilih za tehtanje tveganja kratkoročnih izpostavljenosti na podlagi poglavja 2 ustreza stopnji kreditne kakovosti 3 ali nad njo;
posojilna institucija nima nobenih informacij, ki bi kazale, da bi se izdaji lahko upravičeno dodelila nižja bonitetna ocena od navedene pod točko (c);
tržna likvidnost instrumenta zadostuje za te namene.
Institucije lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem uporabljajo enote ali deleže v KNP, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
cena enot ali deležev je dnevno javno objavljena;
KNP so omejeni na naložbe v instrumente, ki so po odstavkih 1 in 4 primerni za priznanje;
KNP izpolnjujejo pogoje iz člena 132(3).
Kadar KNP investira v deleže ali enote drugega KNP, veljajo pogoji iz točk od (a) do (c) prvega pododstavka enako tudi za vsak tak osnovni KNP.
Če KNP za varovanje dovoljenih naložb uporablja izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti enot ali deležev v navedenem podjemu za zavarovanje s premoženjem.
Za namene odstavka 5 tega člena, kadar KNP („prvotni KNP“) ali kateri koli od njegovih osnovnih KNP ni omejen na naložbe v instrumente, ki so primerni v skladu z odstavkoma 1 in 4 tega člena, velja naslednje:
kadar institucije za neposredne izpostavljenosti do KNP uporabijo pristop vpogleda iz člena 132a(1) ali člena 152(2), lahko kot zavarovanje s premoženjem uporabijo enote ali deleže v tem KNP do zneska, ki je enak vrednosti instrumentov, ki jih ima ta KNP in ki so primerni v skladu z odstavkoma 1 in 4 tega člena;
kadar institucije za neposredne izpostavljenosti do KNP uporabijo pristop na podlagi mandata iz člena 132a(2) ali člena 152(5), lahko kot zavarovanje s premoženjem uporabijo enote ali deleže v tem KNP do zneska, ki je enak vrednosti instrumentov, ki jih ima ta KNP in ki so primerni v skladu z odstavkoma 1 in 4 tega člena, ob predpostavki, da je ta KNP ali kateri koli od njegovih osnovnih KNP vlagal v instrumente, ki niso primerno zavarovanje, v največjem obsegu, ki je dovoljen v okviru njunih mandatov.
Kadar ima kateri koli osnovni KNP lastne osnovne KNP, lahko institucije uporabijo enote ali deleže v prvotnem KNP kot primerno zavarovanje s premoženjem, pod pogojem, da uporabijo metodologijo iz prvega pododstavka.
Kadar lahko imajo neprimerna sredstva negativno vrednost zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz lastništva, institucija stori naslednje:
izračuna skupno vrednost neprimernih sredstev;
če je znesek, pridobljen na podlagi točke (a), negativen, absolutno vrednost navedenega zneska odšteje od skupne vrednosti primernih sredstev.
ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se opredeli naslednje:
glavni indeksi iz točke (f) odstavka 1 tega člena, iz točke (a) člena 198(1), iz člena 224(1) in (4) ter iz točke (e) člena 299(2);
priznane borze iz točke (a) odstavka 4 tega člena, točke (a) člena 198(1), člena 224(1) in (4), točke (e) člena 299(2), točke (k) člena 400(2), točke (e) člena 416(3), točke (c) člena 428(1) ter iz točke 12 Priloge III v skladu s pogoji iz točke (72) člena 4(1).
ESMA predloži Komisiji zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 198
Dodatna primernost zavarovanja s premoženjem v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Poleg zavarovanja s premoženjem iz člena 197 lahko institucija, če uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz člena 223, kot primerno zavarovanje s premoženjem uporablja naslednje instrumente:
lastniške instrumente ali zamenljive obveznice, ki niso vključeni v glavni borzni indeks, se pa z njimi trguje na priznani borzi;
enote in deleže v KNP, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
cena enot ali deležev je dnevno javno objavljena;
KNP je omejen na naložbe v instrumente, ki so primerni za priznanje na podlagi člena 197(1) in (4), ter instrumente iz točke (a) tega pododstavka.
Kadar KNP investira v enote ali deleže drugega KNP, veljata pogoja (a) in (b) tega odstavka enako tudi za vsak tak osnovni KNP.
Če KNP za varovanje dovoljenih naložb uporablja izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti enot ali deležev v navedenem podjemu za zavarovanje s premoženjem.
Kadar KNP ali kateri koli osnovni KNP ni omejen na naložbe v instrumente, ki so primerni za priznanje na podlagi člena 197(1) in (4), ter v postavke iz odstavka 1, točka (a), tega člena, velja naslednje:
kadar institucije za neposredne izpostavljenosti do KNP uporabijo pristop vpogleda iz člena 132a(1) ali člena 152(2), lahko kot zavarovanje s premoženjem uporabijo enote ali deleže v tem KNP do zneska, ki je enak vrednosti instrumentov, ki jih ima ta KNP in ki so primerni na podlagi člena 197(1) in (4), ter postavk iz odstavka 1, točka (a), tega člena;
kadar institucije za neposredne izpostavljenosti do KNP uporabijo pristop na podlagi mandata iz člena 132a(2) ali člena 152(5), lahko kot zavarovanje s premoženjem uporabijo enote ali deleže v tem KNP do zneska, ki je enak vrednosti instrumentov, ki jih ima ta KNP in ki so primerni na podlagi člena 197(1) in (4), ter postavk iz odstavka 1, točka (a), tega člena, ob predpostavki, da je ta KNP ali kateri koli od njegovih osnovnih KNP vlagal v instrumente, ki niso primerno zavarovanje, v največjem obsegu, ki je dovoljen v okviru njunih mandatov;
Kadar lahko imajo instrumenti, ki niso primerno zavarovanje, negativno vrednost zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz lastništva, institucije storijo naslednje:
izračunajo skupno vrednost instrumentov, ki niso primerno zavarovanje;
in v primeru, če je znesek, pridobljen na podlagi točke (a), negativen, absolutno vrednost navedenega zneska odštejejo od skupne vrednosti primernih instrumentov.
Člen 199
Dodatna primernost zavarovanja s premoženjem v okviru pristopa IRB
Poleg zavarovanja s premoženjem iz členov 197 in 198 lahko institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub izračunavajo po pristopu IRB, uporabljajo tudi naslednje oblike zavarovanja s premoženjem:
zavarovanje z nepremičninami v skladu z odstavki 2,3 in 4;
denarne terjatve v skladu z odstavkom 5;
zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem v skladu z odstavkoma 6 in 8;
►C2 zakup (finančni in operativni) ◄ v skladu z odstavkom 7.
Če ni s členom 124(9) določeno drugače, lahko institucije kot primerno zavarovanje s premoženjem uporabljajo stanovanjske nepremičnine, ki jih ima lastnik ali, v primeru osebnih investicijskih podjetij, upravičeni lastnik v posesti ali jih oddaja ali jih bo imel v posesti ali oddajal, in poslovne nepremičnine, vključno s pisarnami in drugimi gospodarskimi objekti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
vrednost nepremičnine ni v veliki meri odvisna od kreditne kakovosti dolžnika;
tveganje kreditojemalca ni v veliki meri odvisno od donosnosti zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti kreditojemalca, da odplača dolg iz drugih virov, zato odplačilo dolga ni v veliki meri odvisno od nobenega denarnega toka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi kot zavarovanje s premoženjem.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko institucije izključijo primere, v katerih na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje obveznosti kreditojemalca vplivajo izključno makroekonomski dejavniki.
Institucije lahko odstopajo od točke (b) odstavka 2 za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju države članice, če je pristojni organ zadevne države članice objavil dokaz, da je na tem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem stopnje izgub ne presegajo naslednjih omejitev:
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (a), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,3 %;
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (b), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,5 %.
Če kateri od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v danem letu ni izpolnjen, institucije ne uporabljajo obravnave iz navedenega pododstavka, dokler v enem od naslednjih let nista izpolnjena oba pogoja.
Institucije lahko odstopajo od točke (b) odstavka 2 glede poslovnih nepremičnin, ki se nahajajo na ozemlju države članice, če je pristojni organ zadevne države članice objavil dokaz, da je na tem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg poslovnih nepremičnin, na katerem stopnje izgub ne presegajo nobene od naslednjih omejitev:
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (d), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,3 %;
skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (e), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,5 %.
Kadar kateri od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v danem letu ni izpolnjen, institucije ne uporabljajo obravnave iz navedenega pododstavka, dokler v enem od naslednjih let nista izpolnjena oba pogoja.
Kadar javna razvojna kreditna institucija, kakor je opredeljena v členu 429a(2) te uredbe, odobri promocijski kredit, kakor je opredeljen v členu 429a(3) te uredbe, drugi instituciji ali finančni instituciji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz Priloge I, točka 2 ali 3, k Direktivi 2013/36/EU in izpolnjuje pogoje iz člena 119(5) te uredbe, ter kadar ta druga institucija ali finančna institucija neposredno ali posredno prenese ta promocijski kredit na končnega dolžnika ter denarno terjatev iz promocijskega kredita odstopi javni razvojni kreditni instituciji kot zavarovanje s premoženjem, lahko ta javna razvojna kreditna institucija uporabi odstopljeno denarno terjatev kot primerno zavarovanje s premoženjem ne glede na originalno zapadlost odstopljene denarne terjatve.
Pristojni organi instituciji dovolijo uporabljati kot primerno zavarovanje tudi drugačne vrste zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem od navedenih v odstavkih 2, 3 in 4, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obstajajo likvidni trgi za prodajo zavarovanj s premoženjem na hiter in ekonomsko učinkovit način, kar je dokazano s pogostimi posli ob upoštevanju vrste sredstev. Institucije izvajajo oceno tega stanja redno in kadar informacije kažejo pomembne spremembe na trgu;
obstajajo dobro uveljavljene, javno dostopne tržne cene za zavarovanja s premoženjem. Institucije lahko štejejo, da so tržne cene dobro uveljavljene, če prihajajo iz zanesljivih virov informacij, kot so javni indeksi, in odražajo ceno poslov v normalnih pogojih. Institucije lahko štejejo, da so tržne cene javno dostopne, kadar so razkrite ter dostopne na lahek način, redno in brez neprimerne upravne ali finančne obremenitve;
institucija analizira tržne cene, čas in stroške, potrebne za unovčenje zavarovanja s premoženjem ter dejanske prihodke iz zavarovanja s premoženjem;
institucija dokaže, da pri vsaj 90 % vseh unovčitev za dano vrsto zavarovanja s premoženjem dejanski prihodki iz zavarovanja s premoženjem niso nižji od 70 % vrednosti zavarovanja s premoženjem; če so na trgu prisotne pomembne cenovne nestanovitnosti, institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je njeno vrednotenje zavarovanja s premoženjem dovolj konservativno.
Institucije dokumentirajo izpolnjevanje pogojev iz točk od (a) do (d) prvega pododstavka ter pogojev iz člena 210.
Člen 200
Drugo stvarno kreditno zavarovanje
Institucije lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem uporabljajo naslednje drugo stvarno kreditno zavarovanje:
bančne vloge ali denarju podobne instrumente, ki so pri tretji instituciji na neskrbniški pogodbeni podlagi in so zastavljeni posojilni instituciji;
police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni instituciji;
instrumente, ki jih je izdala tretja institucija ali investicijsko podjetje in ki jih ta institucija ali investicijsko podjetje odkupi na zahtevo.
Člen 201
Primernost dajalcev zavarovanja v okviru vseh pristopov
Institucije lahko kot primerne dajalce osebnega kreditnega zavarovanja uporabljajo naslednje stranke:
enote centralne ravni držav in centralne banke;
enote regionalne ali lokalne ravni držav;
multilateralne razvojne banke;
mednarodne organizacije, ki jim je dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 118;
subjekti javnega sektorja, terjatve do katerih se obravnavajo v skladu s členom 116;
institucije in finančne institucije, katerih izpostavljenosti finančni instituciji se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij v skladu s členom 119(5);
regulirane subjekte finančnega sektorja;
kadar se kreditno zavarovanje ne zagotovi za izpostavljenost v listinjenju, druge družbe, ki imajo bonitetno oceno imenovane ECAI, vključno z nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi subjekti dolžnika, kadar ima neposredna izpostavljenost do navedenih nadrejenih oseb, podrejenih družb ali povezanih subjektov nižjo utež tveganja kot izpostavljenost do dolžnika;
kvalificirane centralne nasprotne stranke.
Za namene prvega pododstavka, točka (fa), tega člena regulirani subjekt finančnega sektorja‘ pomeni subjekt finančnega sektorja, ki izpolnjuje pogoj iz člena 142(1), točka 4(b).
▼M17 —————
Člen 203
Primernost jamstev za osebno kreditno zavarovanje
Institucije lahko uporabijo jamstva kot primerno osebno kreditno zavarovanje.
Člen 204
Primerne vrste kreditnih izvedenih finančnih instrumentov
Institucije lahko kot primerno kreditno zavarovanje uporabljajo naslednje vrste kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in instrumentov, ki so lahko sestavljeni iz takih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali pa so jim ekonomsko podobni:
kreditne zamenjave;
zamenjave skupnega donosa;
kreditni zapisi v obsegu, kot so vplačani v denarju.
Kadar institucija kupi kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnega donosa in knjiži neto plačila, prejeta na podlagi zamenjave, kot neto prihodek, hkrati pa ne knjiži nasprotno učinkujočega zmanjšanja vrednosti zavarovane aktive z zmanjšanjem poštene vrednosti ali zoblikovanjem dodatnih popravkov, se kreditno zavarovanje ne šteje za primerno kreditno zavarovanje.
Če je bilo izvedeno notranje varovanje v skladu s prvim pododstavkom in so bile izpolnjene zahteve iz tega poglavja, institucije uporabijo pravila iz oddelkov 4 do 6 za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, kadar pridobijo osebno kreditno zavarovanje.
Člen 204a
Primerne vrste lastniških izvedenih finančnih instrumentov
Kadar institucija kupi kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnega donosa in knjiži neto plačila, prejeta na podlagi zamenjave, kot neto prihodek, vendar ne knjiži izravnalnega učinka, ki ga ima zmanjšanje vrednosti sredstva, zavarovanega z zmanjšanjem poštene vrednosti ali z oblikovanjem dodatnih rezerv, se to kreditno zavarovanje ne šteje za primerno kreditno zavarovanje.
Če se je izvajalo notranje varovanje v skladu s prvim pododstavkom in so bile izpolnjene zahteve iz tega poglavja, institucije uporabijo pravila iz oddelkov 4 do 6 tega poglavja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube, kadar pridobijo osebno kreditno zavarovanje.
Člen 205
Zahteve za pogodbe o bilančnem pobotu, razen okvirnih pogodb o pobotu iz člena 206
Pogodbe o bilančnem pobotu, razen okvirnih pogodb o pobotu iz člena 206, se štejejo za primerno obliko zmanjševanja kreditnega tveganja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
navedene pogodbe so pravno učinkovite in izvršljive v vseh zadevnih jurisdikcijah, vključno v primerih insolventnosti ali stečaja nasprotne pogodbene stranke;
institucije lahko v vsakem trenutku določijo tista sredstva in obveznosti, ki so predmet navedenihpogodb;
institucije stalno spremljajo in kontrolirajo tveganja, povezana s prekinitvijo kreditnega zavarovanja;
institucije stalno spremljajo in kontrolirajo zadevne izpostavljenosti na neto osnovi.
Člen 206
Zahteve za okvirne pogodbe o pobotu, ki zajemajo repo posle ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga
Okvirnepogodbe o pobotu, ki zajemajo repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, se štejejo za primerno obliko zmanjševanja kreditnega tveganja, če je zavarovanje s premoženjem, ki je dano na podlagi navedenih pogodb, v skladu z vsemi zahtevami iz člena 207(2) do (4) in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
so pravno učinkovite in izvršljive v vseh zadevnih jurisdikcijah, vključno v primerih stečaja ali insolventnosti nasprotne pogodbene stranke;
dajejo stranki, ki ni v zaostanku s plačilom, pravico, da v primeru neplačila, vključno z nastopom stečaja ali insolventnosti nasprotne stranke, odstopi od pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe;
predvidevajo pobot dobičkov in izgub iz poslov, poravnanih na podlagi pogodbe, tako da ena stranka dolguje drugi en sam neto znesek.
Člen 207
Zahteve za zavarovanje s finančnim premoženjem
Vrednostni papirji, ki jih izdaja dolžnik ali kateri koli povezan subjekt skupine, ne štejejo za primerno zavarovanje s premoženjem. Ne glede na to se krite obveznice, ki jih je izdal dolžnik in ki ustrezajo pogojem iz člena 129, štejejo za primerno zavarovanje s premoženjem, kadar so dane kot zavarovanje s premoženjem za repo posel, če izpolnjujejo pogoj iz prvega pododstavka.
Institucije so izvedle dovolj natančne pravne preglede, ki potrjujejo izvršljivost dogovorov o zavarovanjih s premoženjem v vseh relevantnih jurisdikcijah. Da zagotovijo neprekinjeno izvršljivost, te preglede po potrebi ponavljajo.
Institucije izpolnjujejo vse naslednje operativne zahteve:
pravilno dokumentirajo dogovore o zavarovanju s premoženjem ter imajo jasne in zanesljive postopke za pravočasno unovčenje zavarovanja s premoženjem;
uporabljajo zanesljive postopke in procese za nadzor tveganj iz naslova uporabe zavarovanj s premoženjem, vključno s tveganji neučinkovitosti ali zmanjšane učinkovitosti kreditnega zavarovanja, tveganji v zvezi z vrednotenjem, tveganji v zvezi s prenehanjem kreditnega zavarovanja, tveganjem koncentracije, ki nastane zaradi uporabe zavarovanja s premoženjem in medsebojnega vpliva med zavarovanjem s premoženjem in celotnim profilom tveganja institucije;
imajo dokumentirane politike in prakse v zvezi z vrstami in obsegom zavarovanj s premoženjem, ki jih sprejemajo;
izračunavajo tržno vrednost zavarovanja s premoženjem in ga ustrezno prevrednotijo vsaj enkrat na šest mesecev in kadar koli utemeljeno domnevajo, da je prišlo do znatnega zmanjšanja tržne vrednosti zavarovanja s premoženjem; zaradi ESG vidikov se oceni, ali je prišlo do znatnega zmanjšanja tržne vrednosti zavarovanja s premoženjem;
če je zavarovanje s premoženjem pri tretji osebi, morajo sprejeti razumne ukrepe za zagotovitev, da tretja oseba ločuje zavarovanje s premoženjem od lastnih sredstev;
zagotovijo, da so zadostni viri posvečeni pravilnemu delovanju dogovorov o kritju z nasprotnimi pogodbenimi strankami pri izvedenih finančnih instrumentih OTC ►C2 in poslih financiranja vrednostnih papirjev, kot se meri s pravočasnostjo in natančnostjo njihovih pozivov k doplačilu kritja ter z njihovim odzivnim časom na poziv k doplačilu kritja; ◄
imajo vzpostavljene politike upravljanja z zavarovanjem s premoženjem za nadzor, spremljanje in poročanje o:
tveganjih, ki so jim izpostavljene zaradi dogovorov o kritju;
tveganjih koncentracije po posameznih vrstah premoženja, ki je predloženo kot zavarovanje;
ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem, vključno z morebitnimi likvidnostnimi primanjkljaji, nastalimi zaradi ponovne uporabe zavarovanja s premoženjem, dobljenega od nasprotnih pogodbenih strank;
predaji pravic iz zavarovanja s premoženjem, danega nasprotni pogodbeni stranki.
Člen 208
Zahteve za zavarovanje z nepremičninami
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede pravne gotovosti:
hipoteka ali druga pravica do poplačila iz vrednosti nepremičnine je izvršljiva v vseh jurisdikcijah, ki jo zadevajo ob sklenitvikreditne pogodbe, in je pravilno in pravočasno vknjižena;
izpolnjene so vse pravne zahteve za ustanovitev zaveze;
dogovor o zavarovanju in zadevni pravni postopki omogočajo instituciji unovčitev vrednosti zavarovanja v razumnem času.
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede spremljanja vrednosti nepremičnin in ocenjevanja vrednosti nepremičnin:
institucije redno spremljajo vrednost nepremičnine, najmanj pa enkrat letno v primeru poslovnih nepremičnin in enkrat na tri leta v primeru stanovanjskih nepremičnin. Institucije v primeru pomembnih sprememb pogojev na trgu vrednost nepremičnine spremljajo pogosteje;
vrednost nepremičnine se pregleda vsakokrat, ko informacije, ki jih imajo institucije na voljo, kažejo, da se je lahko vrednost nepremičnine pomembno zmanjšala glede na splošne tržne cene; navedeni pregled izvede cenilec, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve, in je neodvisen od postopka odločanja o kreditih; šteje se, da so ESG vidiki, vključno s tistimi, povezanimi z omejitvami, ki jih določajo zadevni regulativni cilji in pravni akti Unije in držav članic, pa tudi pravni in regulativni cilji tretjih držav, kadar je to relevantno za mednarodno dejavne institucije, pokazatelj, da se je lahko vrednost nepremičnine pomembno zmanjšala glede na splošne tržne cene; za kredite, ki presegajo 3 milijone EUR ali 5 % kapitala institucije, takšen cenilec vrednost nepremičnine pregleda vsaj na vsaka tri leta.
▼M17 —————
Institucije lahko v skladu z odstavkom 3 spremljajo vrednost nepremičnine in ugotavljajo, katero nepremičnino je treba prevrednotiti, z naprednimi statističnimi ali drugimi matematičnimi metodami („modeli“) pod pogojem, da so te metode razvite neodvisno od postopka odločanja o kreditih in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucije v svojih politikah in postopkih določijo merila za uporabo modelov za spremljanje vrednosti zavarovanja s premoženjem in za ugotavljanje, katere nepremičnine je treba prevrednotiti; te politike in postopki upoštevajo zanesljivost preteklih rezultatov teh modelov, upoštevane spremenljivke, značilne za posamezne nepremičnine, uporabo minimalno razpoložljivih in točnih informacij ter negotovost modelov;
institucije zagotovijo, da so uporabljeni modeli:
specifični za nepremičnino in lokacijo z zadostno stopnjo razdrobljenosti;
veljavni in natančni, zanje pa se izvajajo zanesljivi in redni testi za nazaj glede na dejanske transakcijske cene nepremičnin;
temeljijo na dovolj velikem in reprezentativnem vzorcu dejanskih transakcijskih cen nepremičnin;
temeljijo na posodobljenih podatkih visoke kakovosti;
institucije nosijo končno odgovornost za ustreznost in uspešnost modelov;
institucije zagotovijo, da je dokumentacija modelov posodobljena;
institucije imajo vzpostavljene ustrezne postopke, sisteme in zmogljivosti IT ter zadostne in točne podatke za vsako na modelu temelječe spremljanje vrednosti zavarovanja z nepremičninami in ugotavljanje, katero nepremičnino je treba prevrednotiti;
ocene modelov se neodvisno validirajo, postopek validacije pa je na splošno skladen z načeli iz člena 185, kadar je ustrezno.
Z odstopanjem od člena 92(5), točka (a)(ii), in brez poseganja v odstopanje iz člena 92(3), drugi pododstavek, za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičnino, odobrene pred 1. januarjem 2025, institucijam, ki uporabljajo pristop IRB iz poglavja 3 tega naslova z uporabo lastnih ocen LGD, ni treba uporabljati določb iz prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 209
Zahteve za denarne terjatve
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede pravne gotovosti:
pravni mehanizem, s katerim se posojilni instituciji zagotavlja zavarovanje s premoženjem, je zanesljiv in učinkovit ter navedeni instituciji zagotavlja nesporno pravico do zavarovanja s premoženjem, vključno s pravico do prihodkov iz prodaje premoženja;
institucije sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje lokalnih zahtev glede izvršljivosti pravic iz zavarovanja. Posojilne institucije imajo na zavarovanju s premoženjem pravico z najboljšim vrstnim redom, vendar je ta vrstni red še vedno lahko podrejen terjatvam prednostnih upnikov, določenih z zakonodajnimi predpisi;
institucije so izvedle dovolj natančne pravne preglede, ki potrjujejo izvršljivost dogovorov o zavarovanjih s premoženjem v vseh relevantnih jurisdikcijah;
institucije pravilno dokumentirajo svoje dogovore o zavarovanju s premoženjem ter imajo jasne in zanesljive postopke za pravočasno unovčenje zavarovanja s premoženjem;
institucije imajo postopke, ki zagotavljajo spoštovanje vseh pravnih pogojev v zvezi z ugotavljanjem neplačila kreditojemalca in pravočasnim unovčenjem zavarovanja s premoženjem;
v primeru finančnih težav ali neplačila kreditojemalca so institucije zakonsko pooblaščene prodati ali odstopiti denarne terjatve tretjim osebam brez soglasja dolžnikov iz denarnih terjatev.
Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede upravljanja tveganj:
institucija ima zanesljiv proces za ugotavljanje kreditnega tveganja, povezanega z denarnimi terjatvami. Tak proces vsebuje analize kreditojemalčevega poslovanja in gospodarske dejavnosti ter vrst strank, s katerimi navedeni kreditojemalec posluje. Kadar se institucija opira na ocene svojih kreditojemalcev glede kreditnega tveganja strank, institucija pregleda kreditno prakso kreditojemalcev, da preveri njihovo zanesljivost in verodostojnost;
razlika med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo denarnih terjatev odraža vse ustrezne dejavnike, vključno s stroški unovčenja, koncentracijo znotraj skupine denarnih terjatev, ki jih je v zavarovanje dal posamezen kreditojemalec, in potencialno tveganje koncentracije znotraj celotne izpostavljenosti institucije, ki ni zajeto s splošno metodologijo institucije. Institucije ohranjajo neprekinjen proces spremljanja, ki ustreza denarnim terjatvam. ►C2 Poleg tega redno pregledujejo skladnost s kreditnimi zavezami, okoljskimi omejitvami in drugimi predpisi; ◄
denarne terjatve, ki jih da v zavarovanje kreditojemalec, so razpršene in niso v prekomerni korelaciji z navedenim kreditojemalcem. Če obstaja bistvena pozitivna korelacija, institucije upoštevajo spremljajoča tveganja pri določanju presežka za skupino zavarovanj s premoženjem v celoti;
institucije kot primerno kreditno zavarovanje ne uporabljajo denarnih terjatev subjektov, povezanih s kreditoojemalcem, vključno z njegovimi podrejenimi družbami in zaposlenimi;
institucija ima dokumentiran proces za izterjavo plačil po denarnih terjatvah v primerih plačilnih težav. Institucije imajo potrebne mehanizme za unovčenje, tudi če se običajno za unovčenje zanašajo na svoje kreditojemalce.
Člen 210
Zahteve za zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem
Stvarno premoženje razen nepremičnin se na podlagi pristopa IRB šteje za primerno zavarovanje s premoženjem, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
dogovor o zavarovanju s premoženjem, po katerem je instituciji dano zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem, je pravno učinkovit in izvršljiv v vseh zadevnih jurisdikcijah in navedeni instituciji omogoča unovčenje vrednosti zavarovanja s premoženjem v razumnem času;
z izključno izjemo dovoljenih pravic z najboljšim vrstnim redom iz člena 209(2)(b) se samo pravice prvega reda na predmetih zavarovanja štejejo kot primerno zavarovanje s premoženjem, institucija pa ima prednost do prihodkov iz unovčitve zavarovanja s premoženjem pred vsemu drugimi kreditodajalci;
institucije vrednost zavarovanja s premoženjem spremljajo redno, najmanj pa enkrat na leto. Institucije v primeru pomembnih sprememb pogojev na trgu vrednost zavarovanja s premoženjem spremljajo pogosteje;
posojilna pogodba vključuje natančen opis zavarovanja in natančno specifikacijo načina in pogostosti prevrednotenja;
institucije v notranjih kreditnih politikah in postopkih, ki so na razpolago za preverjanje, jasno dokumentirajo vrste zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem, ki jih sprejemajo, ter politike in prakse, ki jih imajo glede ustreznega obsega vsake vrste zavarovanja s premoženjem glede na znesek izpostavljenosti;
kreditne politike institucije v zvezi s strukturo poslov obravnavajo naslednje:
zahteve za primernost zavarovanja s premoženjem glede na znesek izpostavljenosti,
zmožnost hitrega unovčenja zavarovanja,
zmožnost objektivnega določanja cene ali tržne vrednosti,
pogostost, s katero je mogoče hitro pridobiti oceno vrednosti, vključno s strokovno oceno ali vrednotenjem,
nestanovitnost ali približek nestanovitnosti vrednosti zavarovanja s premoženjem;
institucije pri vrednotenju in prevrednotenju v celoti upoštevajo vsa morebitna poslabšanja ali zastarelost zavarovanja s premoženjem ter pri tem namenjajo posebno pozornost učinkom pretečenega časa na zavarovanja, ki so občutljiva na modo ali datum; pri zavarovanju s stvarnim premoženjem zastarelost zavarovanja s premoženjem vključuje tudi ESG vidike vrednotenja, povezane s prepovedmi ali omejitvami, ki jih nalagajo zadevni regulativni cilji in pravni akti Unije in držav članic, pa tudi pravni in regulativni cilji tretjih držav, kadar je to relevantno za mednarodno dejavne institucije;
institucije imajo pravico do fizičnega pregleda stvarnega premoženja, danega v zavarovanje. Imajo tudi politike in postopke, ki obravnavajo njihovo uresničevanje pravice do fizičnega pregleda;
stvarno premoženje, ki je prejeto v zavarovanje, je primerno škodno zavarovano, institucije pa imajo postopke za spremljanje navedenega.
Kadar splošni dogovori o zavarovanju ali druge oblike spremenljivega zavarovanja posojilni instituciji zagotavljajo registrirano terjatev do sredstev družbe in če ta terjatev vsebuje tako sredstva, ki niso primerna za zavarovanje s premoženjem po pristopu IRB, kot sredstva, ki so primerna za zavarovanje s premoženjem po pristopu IRB, lahko institucija slednja sredstva prizna kot primerno stvarno kreditno zavarovanje. V tem primeru je to priznanje odvisno od sredstev, ki izpolnjujejo zahteve za primernost zavarovanja s premoženjem po pristopu IRB, kot je določeno v tem poglavju.
Člen 211
Zahteve za obravnavanje izpostavljenosti iz naslova ►C2 zakupa (finančnega in operativnega) ◄ kot zavarovane s premoženjem
Institucije obravnavajo izpostavljenosti iz naslova poslov ►C2 zakupa (finančnega in operativnega) ◄ kot zavarovane s premoženjem glede na vrsto stvarnega premoženja, danega v ►C2 zakup (finančni in operativni) ◄ , če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpolnjeni so pogoji iz člena 208 ali 210, kot je ustrezno, da se stvarno premoženje, ki je dano v ►C2 zakup (finančni in operativni) ◄ , šteje za primerno zavarovanje s premoženjem;
zakupodajalec ima vzpostavljeno zanesljivo upravljanje tveganj glede uporabe, za katero je bilo premoženje dano v ►C2 zakup (finančni in operativni) ◄ , njegove lokacije, njegove starosti in načrtovanega trajanja uporabe, vključno s primernim spremljanjem vrednosti zavarovanja;
zakupodajalec je pravni lastnik premoženja in ima možnost pravočasnega uresničevanja pravic, ki jih ima kot lastnik;
kadar to ni bilo ugotovljeno že pri izračunu višine LGD, razlika med neamortiziranim zneskom in tržno vrednostjo zavarovanja ni tako velika, da bi precenila zmanjševanje kreditnega tveganja, ki je pripisano premoženju, danemu v ►C2 zakup (finančni in operativni) ◄ .
Člen 212
Zahteve za drugo stvarno kreditno zavarovanje
Bančne vloge ali denarju podobni instrumenti, ki so pri tretji instituciji, se obravnavajo po določbah člena 232(1), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
terjatev kreditojemalca do tretje institucije je izrecno zastavljena ali prenesena na posojilno institucijo in ta zastava ali prenos je v vseh zadevnih jurisdikcijah pravno učinkovit/a in izvršljiv/a ter brezpogojen/-na in nepreklicen/-na;
tretja institucija je uradno obveščena o zastavi ali prenosu;
zaradi uradnega obvestila lahko tretja institucija izvede plačila samo posojilni instituciji ali drugim strankam le s predhodnim privoljenjem institucije.
Police življenjskega zavarovanja, zastavljene posojilni instituciji, se štejejo za primerno zavarovanje s premoženjem, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
polica življenjskega zavarovanja je izrecno zastavljena posojilni instituciji ali je prenesena nanjo;
družba, ki daje življenjsko zavarovanje, je uradno obveščena o zastavi ali prenosu in zaradi tega uradnega obvestila ne more plačati na podlagi pogodbe izplačljivih zneskov brez predhodnega privoljenja posojilne institucije;
posojilna institucija ima pravico do odpovedi police in prejetja odkupne vrednosti v primeru kreditojemalčevega neplačila;
posojilna institucija se obvesti o vsakem neplačilu po polici s strani imetnika police;
kreditno zavarovanje se zagotavlja do dospelosti kredita. Kadar to ni mogoče, ker se zavarovalno razmerje konča pred iztekom kreditnega razmerja, institucija zagotovi, da znesek iz zavarovalne pogodbe instituciji služi kot zavarovanje do izteka kreditne pogodbe;
zastava ali prenos mora biti pravno učinkovit/a in izvršljiv/a v vseh jurisdikcijah, ki ga/jo zadevajo ob sklenitvi kreditne pogodbe;
odkupno vrednost določi družba, ki daje življenjsko zavarovanje, in je ni mogoče zmanjšati;
družba, ki daje življenjsko zavarovanje, odkupno vrednost na zahtevo pravočasno plača;
odkupna vrednost se ne zahteva brez predhodnega soglasja institucije;
za družbo, ki daje življenjsko zavarovanje, velja Direktiva 2009/138/ES ali pa je pod nadzorom pristojnega organa tretje države, katere nadzorniška in regulativna ureditev je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji.
Člen 213
Zahteve, ki se nanašajo tako na jamstva kot na kreditne izvedene finančne instrumente
Ob upoštevanju člena 214(1) se kreditno zavarovanje na podlagi jamstva ali kreditnega izvedenega finančnega instrumenta šteje za primerno osebno kreditno zavarovanje, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji:
kreditno zavarovanje je neposredno;
obseg kreditnega zavarovanja je jasno opredeljen in nesporen;
pogodba o kreditnem zavarovanju ne vsebuje nikakršne klavzule, katere izpolnitev je izven neposrednega nadzora posojilne institucije in ki bi:
dajalcu zavarovanja dovoljevala, da enostransko prekliče ali spremeni kreditno zavarovanje;
povečala dejanske stroške kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kakovosti zavarovane izpostavljenosti,
lahko preprečila obveznost dajalca zavarovanja, da pravočasno plača v primeru, da prvotni dolžnik ne poravna zapadlih plačil, ali v primeru izteka pogodbe o zakupu (finančnem in operativnem) za namen priznavanja preostale vrednosti zakupljenega premoženja, zavarovane z jamstvom, v skladu s členoma 134(7) in 166(4);
lahko dajalcu kreditnega zavarovanja dovoljevala, da skrajša zapadlost kreditnega zavarovanja;
pogodba o kreditnem zavarovanju je pravno učinkovita in izvršljiva v vseh jurisdikcijah, ki so relevantne ob sklenitvi kreditne pogodbe.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), če pogodba o kreditnem zavarovanju vsebuje klavzulo, ki določa, da pomanjkljiv skrbni pregled ali goljufija posojilne institucije razveljavi ali zmanjša obseg kreditnega zavarovanja, ki ga ponuja dajalec jamstva, to ne izključuje možnosti, da je to kreditno zavarovanje primerno.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), lahko dajalec zavarovanja izvede enkratno pavšalno plačilo vseh zapadlih denarnih zneskov iz naslova terjatve, ali prevzame prihodnje plačilne obveznosti dolžnika krite s pogodbo o kreditnem zavarovanju.
Institucije so izvedle dovolj natančne pravne preglede, ki potrjujejo izvršljivost osebnega kreditnega zavarovanja v vseh zadevnih jurisdikcijah. Da zagotovijo neprekinjeno izvršljivost, te preglede po potrebi ponavljajo.
Člen 214
Posredna jamstva držav in drugih subjektov javnega sektorja
Institucije lahko izpostavljenosti iz odstavka 2 obravnavajo kot zavarovane z jamstvom, ki ga dajejo subjekti iz navedenega odstavka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posredno jamstvo krije vse sestavine kreditnega tveganja terjatve;
tako prvotno jamstvo kot tudi posredno jamstvo izpolnjujeta zahteve za jamstva, določene v členih 213 in 215(1), razen da se za posredno jamstvo ne zahteva neposrednost;
kritje je zanesljivo in v pretekli evidenci ni ničesar, kar bi nakazovalo, da je kritje posrednega jamstva manj kot dejansko enakovredno kritju neposrednega jamstva zadevnega subjekta.
Obravnava iz odstavka 1 se uporablja za izpostavljenosti, zavarovane z jamstvom, ki je nasprotno zajamčeno s strani katerega koli izmed naslednjih subjektov:
enote centralne ravni držav ali centralne banke;
enote regionalne ali lokalne ravni držav;
subjekta javnega sektorja, terjatve do katerega se v skladu s členom 116(4) obravnavajo kot terjatve do enote centralne ravni države;
multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, za katere se v skladu s členom 117(2) oziroma členom 118 ali na podlagi navedenih členov uporablja utež tveganja 0 %;
subjekta javnega sektorja, terjatve do katerega se obravnavajo v skladu s členom 116(1) in (2).
Člen 215
Dodatne zahteve za jamstva
Jamstva se štejejo za primerno osebno kreditno zavarovanje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 213 ter vsi naslednji pogoji:
ob nastopu pogodbeno opredeljenega neplačila ali neplačila zapadlih obveznosti dolžnika ima posojilna institucija pravico, da od dajalca jamstva pravočasno zahteva vse zapadle denarne zneske iz naslova terjatve, v zvezi s katero je zagotovljeno zavarovanje;
jamstvo je izrecno dokumentirana obveznost, ki jo prevzame dajalec jamstva;
izpolnjen je kateri koli izmed naslednjih pogojev:
jamstvo krije vse vrste plačil, za katere se pričakuje, da jih v zvezi s terjatvijo opravi dolžnik;
če so določene vrste plačil izključene iz jamstva, je posojilna institucija prilagodila vrednost jamstva tako, da so upoštevane omejitve kritja.
Plačilo s strani dajalca jamstva ni pogojeno s tem, da mora posojilna institucija najprej terjati dolžnika.
V primeru osebnih kreditnih zavarovanj, ki krijejo stanovanjske hipotekarne kredite, se zahteva, da se zahteve iz člena 213(1), točka (c)(iii), in iz prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka izpolnijo šele v 24 mesecih.
V primeru jamstev, zagotovljenih v okviru vzajemnih jamstvenih shem, ali jamstev, ki jih zagotovijo ali za katere posredno jamčijo subjekti iz člena 214(2), se šteje, da so zahteve iz odstavka 1, točka (a), tega člena in iz člena 213(1), točka (c)(iii), izpolnjene, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
v primeru pogodbeno opredeljenega neplačila ali neplačila zapadlih obveznosti prvotnega dolžnika ima posojilna institucija pravico, da od dajalca jamstva pravočasno pridobi začasno plačilo, ki izpolnjuje oba naslednja pogoja:
začasno plačilo predstavlja zanesljivo oceno zneska izgube, ki bi jo verjetno utrpela posojilna institucija, vključno z izgubami zaradi neplačila obresti in drugih vrst plačil, ki jih je kreditojemalec obvezan poravnati;
začasno plačilo je sorazmerno z jamstvenim kritjem;
posojilna institucija lahko pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da učinki jamstva, ki krijejo tudi izgube zaradi neplačila obresti in drugih vrst plačil, ki jih je kreditojemalec obvezan poravnati, upravičujejo takšno obravnavo; to dokazovanje je ustrezno dokumentirano ter je predmet posebnih notranjih postopkov odobritve in revizije.
Člen 216
Dodatne zahteve za kreditne izvedene finančne instrumente
Kreditni izvedeni finančni instrumenti se štejejo za primerno osebno kreditno zavarovanje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 213 ter vsi naslednji pogoji:
kreditni dogodki, določeni v pogodbi o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, vključujejo:
neplačilo zapadlih zneskov v skladu s pogoji osnovne obveznosti, veljavnimi v času neplačila, z obdobjem odloga plačila, ki je enako ali krajše od obdobja odloga plačila po osnovni obveznosti;
stečaj, insolventnost ali nesposobnost dolžnika, da plača svoje dolgove, njegovo splošno nesposobnost plačevati dolgove ob zapadlosti ali njegovo pisno priznanje tega dejstva in podobni dogodki;
prestrukturiranje osnovne obveznosti z odpisom ali odlogom plačila glavnice, obresti ali nadomestil, katerega posledica je dogodek kreditne izgube;
kadar kreditni izvedeni finančni instrumenti dopuščajo denarno poravnavo:
imajo institucije vzpostavljen zanesljiv postopek vrednotenja za zanesljivo ocenjevanje izgube;
je določen jasno opredeljen rok za pridobivanje vrednotenj osnovne obveznosti po kreditnem dogodku;
kadar se za poravnavo zahteva pravica in sposobnost kupca zavarovanja, da osnovno obveznost prenese na dajalca zavarovanja, ◄ pogoji osnovne obveznosti določajo, da se nobeno zahtevano soglasje k takemu prenosu ne zavrne neutemeljeno;
istovetnost strank, pristojnih za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, je jasno opredeljena;
odgovornost za določitev kreditnega dogodka ni izključno na strani dajalca zavarovanja;
kupec zavarovanja ima pravico ali sposobnost, da dajalca zavarovanja obvesti o nastanku kreditnega dogodka.
Kadar kreditni dogodki ne zajemajo prestrukturiranja osnovne obveznosti, kakor je opisano v točki (a)(iii), je lahko kreditno zavarovanje kljub temu primerno, če se zniža vrednost, kot je to določeno v členu 233(2).
Neusklajenost med osnovno obveznostjo in referenčno obveznostjo po kreditnem izvedenem finančnem instrumentu ali med osnovno obveznostjo in obveznostjo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, je dovoljena samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
referenčna obveznost ali obveznost, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, odvisno od primera, je uvrščena pari passu z osnovno obveznostjo ali je njej podrejena;
osnovna obveznost in referenčna obveznost ali obveznost, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, odvisno od primera, imata istega dolžnika, določeni pa sta tudi pravno izvršljivi klavzula o navzkrižni ugotovitvi neplačila ali klavzula o navzkrižni takojšnji zapadlosti.
Z odstopanjem od odstavka 1 za izpostavljenost do podjetij, krito s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, v pogodbi o izvedenem finančnem instrumentu ni treba opredeliti kreditnega dogodka iz točke (a)(iii) navedenega odstavka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
za spremembo zapadlosti, glavnice, kupona, valute ali stopnje nadrejenosti osnovne izpostavljenosti do podjetij je potrebno 100-odstotno soglasje;
pravni sedež, kjer se upravlja izpostavljenost do podjetij, ima dobro uveljavljeno insolvenčno zakonodajo, ki družbi omogoča reorganizacijo in prestrukturiranje ter zagotavlja urejeno poravnavo terjatev upnikov.
Kadar pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka niso izpolnjeni, je lahko kreditno zavarovanje kljub temu primerno ob upoštevanju zmanjšanja vrednosti, kot je določeno v členu 233(2).
▼M17 —————
Člen 218
Kreditni zapisi
Za namene izračuna učinkov stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s tem pododdelkom se lahko naložbe v kreditne zapise, ki jih izda posojilna institucija, obravnavajo kot zavarovanje z denarnimi sredstvi, ►C2 če kreditna zamenjava, vgrajena v kreditni zapis, šteje za primerno osebno kreditno zavarovanje. Institucije lahko pri ugotavljanju, ali kreditna zamenjava, ◄ vgrajena v kreditni zapis, šteje za primerno osebno kreditno zavarovanje, obravnavajo pogoj iz člena 194(6)(c) kot izpolnjen.
Člen 219
Bilančni pobot
Krediti in vloge pri posojilni instituciji, za katere velja bilančni pobot, ta institucija za namen izračunavanja učinkov stvarnega kreditnega zavarovanja za navedene kredite in vloge posojilne institucije, za katere velja bilančni pobot, obravnava kot zavarovanje z denarnimi sredstvi.
Člen 220
Uporaba pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost za okvirne pogodbe o pobotu
Za izračun E* institucije:
izračunajo neto pozicijo v vsaki skupini vrednostnih papirjev ali v vsaki vrsti blaga tako, da odštejejo znesek iz točke (ii) od zneska iz točke (i):
skupna vrednost skupine posojenih, prodanih ali zagotovljenih vrednostnih papirjev ali blaga iste vrste na podlagi okvirne pogodbe o pobotu;
skupna vrednost skupine izposojenih, kupljenih ali prejetih vrednostnih papirjev ali blaga iste vrste na podlagi okvirnepogodbe o pobotu;
izračunajo neto pozicijo v vsaki valuti, ki ni valuta poravnave okvirnepogodbe o pobotu, tako, da odštejejo znesek iz točke (ii) od zneska iz točke (i):
vsota skupne vrednosti v navedeni valuti denominiranih vrednostnih papirjev, posojenih, prodanih ali zagotovljenih na podlagi okvirnepogodbe o pobotu, in zneska denarnih sredstev v navedeni valuti, posojenih ali prenesenih na podlagi navedenepogodbe;
vsota skupne vrednosti v navedeni valuti denominiranih vrednostnih papirjev, izposojenih, kupljenih ali prejetih na podlagi okvirnepogodbe o pobotu, in zneska denarnih sredstev v navedeni valuti, izposojenih ali prenesenih na podlagi navedenepogodbe;
uporabijo vrednost prilagoditve za nestanovitnost ali, kadar je ustrezno, absolutno vrednost prilagoditve za nestanovitnost, ki je ustrezna za določeno skupino vrednostnih papirjev ali za določeno vrsto blaga, za absolutno vrednost pozitivne ali negativne neto pozicije v vrednostnih papirjih v tej skupini vrednostnih papirjev ali v blagu iz te vrste blaga;
uporabijo prilagoditev za nestanovitnost zaradi valutnega tveganja (fx) za neto pozitivno ali negativno pozicijo v vsaki valuti, razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o pobotu.
Institucije izračunajo E * v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer:
|
i |
= indeks, ki označuje vse ločene pozicije v vrednostnih papirjih, blagu ali denarnih sredstvih na podlagi pogodbe, ki so posojene, prodane s pogodbo o ponovnem odkupu ali jih institucija da nasprotni stranki; |
|
j |
= indeks, ki označuje vse ločene pozicije v vrednostnih papirjih, blagu ali denarnih sredstvih na podlagi pogodbe, ki so izposojene, kupljene s pogodbo o ponovni prodaji ali jih institucija ima; |
|
k |
= indeks, ki označuje vse ločene valute, v katerih so denominirani vrednostni papirji, blago ali denarne pozicije na podlagi pogodbe; |
|
Ei |
= vrednost izpostavljenosti dane pozicije i v vrednostnem papirju, blagu ali denarnih sredstvih, ki je posojena, prodana s pogodbo o ponovnem odkupu ali dana nasprotni stranki na podlagi pogodbe, ki bi se uporabljala, če ne bi bilo kreditnega zavarovanja, kadar institucije zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo v skladu s poglavjem 2 ali 3, kot je ustrezno; |
|
Cj |
= vrednost dane pozicije j v vrednostnih papirjih, blagu ali denarnih sredstvih, ki je izposojena, kupljena s pogodbo o ponovni prodaji ali jo institucija ima na podlagi pogodbe; |
|
|
= neto pozicija (pozitivna ali negativna) v dani valuti k, razen v valuti poravnave pogodbe, kot se izračuna v skladu z odstavkom 2, točka (b); |
|
|
= prilagoditev za nestanovitnost zaradi valutnega tveganja za valuto k; |
|
Enet |
= neto izpostavljenost pogodbe, izračunana na naslednji način: |
pri čemer:
|
l |
= indeks, ki označuje vse različne skupine istih vrednostnih papirjev in vse različne vrste istega blaga na podlagi pogodbe; |
|
|
= neto pozicija (pozitivna ali negativna) v dani skupini vrednostnih papirjev l ali dani vrsti blaga l na podlagi pogodbe, izračunana v skladu z odstavkom 2, točka (a); |
|
|
= prilagoditev za nestanovitnost, ki je ustrezna za dano skupino vrednostnih papirjev l ali dano vrsto blaga l, določena v skladu z odstavkom 2, točka (c); predznak se določi na naslednji način:
(a)
pozitiven predznak, kadar je skupina vrednostnih papirjev l posojena, prodana s pogodbo o ponovnem odkupu ali sklenjena na podoben način kot pogodba o posoji vrednostnih papirjev ali pogodba o začasni prodaji;
(b)
negativen predznak, kadar je skupina vrednostnih papirjev l izposojena, kupljena s pogodbo o ponovni prodaji ali sklenjena na podoben način kot pogodba o izposoji vrednostnih papirjev ali pogodba o začasnem odkupu; |
|
N |
= skupno število različnih skupin istih vrednostnih papirjev in različnih vrst istega blaga na podlagi pogodbe; za namene tega izračuna se tiste skupine in vrste , za katere je manj kot , ne štejejo; |
|
Egross |
= bruto izpostavljenost pogodbe, izračunana na naslednji način: |
.
Člen 221
Uporaba pristopa notranjih modelov za okvirne pogodbe o pobotu
Institucija lahko uporabi pristop notranjih modelov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija uporablja ta pristop samo za izpostavljenosti, za katere se zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračunajo po pristopu IRB iz poglavja 3;
instituciji je njen pristojni organ odobril dovoljenje za uporabo tega pristopa.
Pristojni organi instituciji dovolijo uporabo pristopa notranjih modelov samo, če se jim ustrezno dokaže, da je sistem institucije za upravljanje tveganj, ki izhajajo iz poslov, zajetih z okvirno pogodbo o pobotu, konceptualno ustrezen in da se izvaja celovito, ter če so izpolnjeni naslednji kvalitativni standardi:
interni model merjenja tveganj, ki se uporablja za izračunavanje možne nestanovitnosti cen za posle, je tesno vključen v dnevni postopek upravljanja tveganj institucije in je podlaga za poročanje višjemu vodstvu institucije o izpostavljenostih tveganjem;
institucija ima enoto za nadzor tveganj, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:
je neodvisna od poslovnih trgovalnih enot in poroča neposredno višjemu vodstvu;
je odgovorna za oblikovanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj institucije;
izdeluje in analizira dnevna poročila o rezultatih modela za merjenje tveganj in o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z določanjem pozicijskih limitov;
dnevna poročila enote za nadzor tveganj se pregledajo na ravni vodstva, ki ima dovolj pooblastil za ukrepanje v smislu zmanjšanja ustvarjenih pozicij in celotne izpostavljenosti tveganjem;
institucija ima v enoti za nadzor tveganj dovolj osebja, usposobljenega za uporabo razvitejših modelov;
institucija ima vzpostavljene ustrezne postopke za spremljanje in zagotavljanje skladnosti uporabe modelov z dokumentiranimi notranjimi politikami in kontrolami, kar zadeva celotno delovanje sistema za merjenje tveganj;
modeli institucije imajo dokazano zgodovino zadostne stopnje natančnosti pri merjenju tveganj, izkazane s testiranjem rezultatov merjenja za nazaj z uporabo podatkov vsaj za eno leto;
institucija pogosto izvaja strog program izvajanja stresnih testov in rezultate teh testov pregledajo višji vodstveni delavci in jih upoštevajo pri politikah in limitih, ki jih določa;
kot del rednega procesa notranjega evidiranja institucija opravlja neodvisen pregled svojega sistema merjenja tveganj. Ta pregled zajema dejavnosti enot, ki se ukvarjajo s trgovanjem, in neodvisne enote za nadzor tveganj;
institucija najmanj enkrat letno opravi pregled svojega sistema upravljanja tveganj;
notranji model izpolnjuje zahteve iz člena 292(8) in (9) ter člena 294.
Institucija lahko uporabi empirične korelacije znotraj kategorij tveganj in med njimi, kadar je njen sistem za merjenje korelacij zanesljiv in se izvaja celovito.
Institucije, ki uporabljajo pristop notranjih modelov, izračunajo E* v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
Ei |
= |
vrednost izpostavljenosti za vsako ločeno izpostavljenost i v skladu s pogodbo, ki bi se uporabljala v odsotnosti kreditnega zavarovanja, kadar institucije izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali kadar izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s pristopom IRB; |
|
Ci |
= |
vrednost vrednostnih papirjev, izposojenih, kupljenih ali prejetih, ali denarnih sredstev, izposojenih ali prejetih v zvezi z vsako tako izpostavljenostjo i. |
Pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti z uporabo notranjih modelov uporabljajo institucije rezultat modela za predhodni delovni dan.
Izračun potencialne spremembe vrednosti iz odstavka 6 izpolnjuje vse naslednje standarde:
opravi se vsaj enkrat dnevno;
temelji na 99. percentilu, enostranskem intervalu zaupanja;
temelji na 5-dnevnem obdobju unovčenja, razen v primeru poslov, ki niso repo posli z vrednostnimi papirji ali posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev, za katere se uporablja 10-dnevno obdobje unovčenja;
temelji na efektivno najmanj enoletnem obdobju opazovanja preteklih dogodkov, razen če je krajše obdobje opazovanja upravičeno zaradi znatnega povečanja nestanovitnosti cen;
podatkovni niz, ki se uporablja za izračun, se posodablja vsake tri mesece.
Če ima institucija repo posel, posel posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, podoben posel ali niz pobotov, ki izpolnjuje merila iz člena 285(2),(3) in (4), se minimalno obdobje posedovanja uskladi z obdobjem kritja za tveganje, ki bi se uporabljalo v skladu s temi odstavki v kombinaciji s členom 285(5).
▼M17 —————
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev:
kaj sestavlja nebistveni portfelj za namen odstavka 3;
meril za določanje, ali je notranji model zanesljiv in se izvaja v celoti za namene odstavkov 4 in 5 ter okvirne pogodbe o pobotu.
EBA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 31. decembra 2015.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 222
Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Institucije določijo utež tveganja 10 % v obsegu zavarovanja s premoženjem za vrednosti izpostavljenosti poslov, zavarovanih z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke in ki se jim dodeli utež tveganja 0 % v skladu s poglavjem 2.
Za posle, ki niso navedeni v odstavkih 4 in 5, lahko institucije določijo utež tveganja 0 %, če sta izpostavljenost in zavarovanje s premoženjem denominirana v isti valuti in je izpolnjen kateri koli izmed naslednjih pogojev:
zavarovanje s premoženjem je bodisi bančna vloga ali denarju podoben instrument;
zavarovanje s premoženjem je v obliki dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale enote centralne ravni države ali centralne banke in so v skladu s členom 114 upravičeni do uteži tveganja 0 %, pri čemer je tržna vrednost zavarovanja diskontirana za 20 %.
Za namene odstavkov 5 in 6 se šteje, da dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralnih ravni držav ali centralne banke, zajemajo:
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali lokalne ravni države, izpostavljenost do katerih se na podlagi člena 115 obravnava kot izpostavljenost do enot centralne ravni države, v jurisdikciji v kateri so ustanovljene;
dolžniške vrednostne papirje, izdane s strani multilateralnih razvojnih bank, za katere se v skladu s členom 117(2) uporablja utež tveganja 0 %;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale mednarodne organizacije, za katere se v skladu s členom 118 uporablja utež tveganja 0 %;
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdali subjekti javnega sektorja in se v skladu s členom 116(4) obravnavajo kot izpostavljenosti do centralne ravni države.
Člen 223
Razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Če je zavarovanje s premoženjem denominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v kateri je denominirana osnovna izpostavljenost, institucije prilagoditvi za nestanovitnost, ki se nanaša na zavarovanje s premoženjem, določeni v členih od 224 do 227, dodajo prilagoditev za valutno nestanovitnost.
V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na podlagi pogodb o pobotu, ki jih priznavajo pristojni organi iz poglavja 6, institucije uporabijo prilagoditev za nestanovitnost, ki upošteva valutno nestanovitnost, če obstaja neusklajenost med valuto zavarovanja s premoženjem in valuto poravnave. Tudi v primeru, ko se v poslih na podlagi pogodbe o pobotu uporablja več valut, institucije uporabijo samo eno prilagoditev za nestanovitnost.
Institucije izračunajo nestanovitnosti prilagojeno vrednost zavarovanja s premoženjem (CVA), ki jo morajo upoštevati na naslednji način:
pri čemer je:
|
C |
= |
vrednost zavarovanja s premoženjem; |
|
HC |
= |
prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, izračunana v skladu s členoma 224 in 227; |
|
Hfx |
= |
prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z valutno neusklajenostjo, izračunana v skladu s členoma 224 in 227. |
Institucije uporabijo formulo iz tega odstavka pri izračunu nestanovit-nosti prilagojene vrednosti zavarovanja s premoženjem za vse posle, razen poslov na podlagi priznanih okvirnih pogodb o pobotu, za katere veljajo določbe iz členov 220 in 221.
Institucije izračunajo nestanovitnosti prilagojeno vrednost izpostavljenosti (EVA), ki jo morajo upoštevati na naslednji način:
pri čemer je:
|
E |
= |
vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v skladu s poglavjem 2 ali poglavjem 3, kakor je primerno, če izpostavljenost ne bi bila zavarovana s premoženjem; |
|
HE |
= |
prilagoditev za nestanovitnost v zvezi z izpostavljenostjo, izračunana v skladu s členoma 224 in 227. |
V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije izračunajo EVA, kot sledi:
.
Za namen izračuna E v odstavku 3 velja naslednje:
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti po standardiziranem pristopu, je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne postavke iz Priloge I 100 % vrednosti te postavke in ne vrednosti izpostavljenosti iz člena 111(2);
za zunajbilančne postavke, ki niso izvedeni finančni instrumenti, obravnavane po pristopu IRB, institucije vrednosti izpostavljenosti izračunajo z uporabo CCF v višini 100 % in ne z uporabo SA-CCF ali IRB-CCF iz člena 166(8), (8a) in (8b).
Institucije izračunajo popolnoma prilagojeno vrednost izpostavljenosti (E*), ki upošteva tako nestanovitnost kot učinke zavarovanja s premoženjem, ki zmanjšujejo tveganje, na naslednji način:
pri čemer je:
|
EVA |
= |
nestanovitnosti prilagojena vrednost izpostavljenosti, kot je izračunana v odstavku 3; |
|
CVAM |
= |
CVA, dodatno prilagojena za neusklajenosti zapadlosti v skladu z določbami oddelka 5. |
V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije, ki uporabljajo metode iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, upoštevajo učinke zavarovanja s premoženjem na zmanjševanje tveganj v skladu z določbami iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, kot je ustrezno.
Če je zavarovanje s premoženjem sestavljeno iz več primernih postavk, institucija izračuna prilagoditev za nestanovitnost (H), kot sledi:
pri čemer je:
|
ai |
= |
delež vrednosti primerne postavke i v skupni vrednosti zavarovanja s premoženjem; |
|
Hi |
= |
prilagoditev za nestanovitnost, ki se uporablja za primerno postavko i. |
Člen 224
Nadzorniška prilagoditev za nestanovitnost v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Prilagoditve za nestanovitnost, ki jih uporabljajo institucije v okviru pristopa nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost (ob predpostavki dnevnega prevrednotenja), so prilagoditve, opredeljene v razpredelnicah od 1 do 4 tega odstavka.
PRILAGODITVE ZA NESTANOVITNOST
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih papirjev |
Preostala zapadlost (m), izražena v letih |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo subjekti, kot je navedeno v členu 197(1), točka (b) |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo subjekti, kot je navedeno v členu 197(1), točki (c) in (d) |
Prilagoditve za nestanovitnost za pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo merila iz člena 197(1), točka (h) |
||||||
|
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
1 |
m ≤ 1 |
0,707 |
0,5 |
0,354 |
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
|
|
1 < m ≤ 3 |
2,828 |
2 |
1,414 |
4,243 |
3 |
2,121 |
11,314 |
8 |
5,657 |
|
|
3 < m ≤ 5 |
2,828 |
2 |
1,414 |
5,657 |
4 |
2,828 |
11,314 |
8 |
5,657 |
|
|
5 < m ≤ 10 |
5,657 |
4 |
2,828 |
8,485 |
6 |
4,243 |
22,627 |
16 |
11,314 |
|
|
m > 10 |
5,657 |
4 |
2,828 |
16,971 |
12 |
8,485 |
22,627 |
16 |
11,314 |
|
2 do 3 |
m ≤ 1 |
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
5,657 |
4 |
2,828 |
|
|
1 < m ≤ 3 |
4,243 |
3 |
2,121 |
5,657 |
4 |
2,828 |
16,971 |
12 |
8,485 |
|
|
3 < m ≤ 5 |
4,243 |
3 |
2,121 |
8,485 |
6 |
4,243 |
16,971 |
12 |
8,485 |
|
|
5 < m ≤ 10 |
8,485 |
6 |
4,243 |
16,971 |
12 |
8,485 |
33,941 |
24 |
16,971 |
|
|
m > 10 |
8,485 |
6 |
4,243 |
28,284 |
20 |
14,142 |
33,941 |
24 |
16,971 |
|
4 |
vse |
21,213 |
15 |
10,607 |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
ni relevantno |
Razpredelnica 2
|
Stopnja kreditne kakovosti, s katero je povezana bonitetna ocena kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev |
Preostala zapadlost (m), izražena v letih |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami, ki jih izdajo subjekti, kot je navedeno v členu 197(1), točka (b) |
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami, ki jih izdajo subjekti, kot je navedeno v členu 197(1), točki (c) in (d) |
Prilagoditve za nestanovitnost za pozicije v listinjenju s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami, ki izpolnjujejo merila iz člena 197(1), točka (h) |
||||||
|
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
1 |
|
0,707 |
0,5 |
0,354 |
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
|
2 do 3 |
|
1,414 |
1 |
0,707 |
2,828 |
2 |
1,414 |
5,657 |
4 |
2,828 |
Razpredelnica 3
Druge vrste zavarovanja s premoženjem ali izpostavljenosti
|
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
Lastniški finančni instrumenti vključeni v glavni borzni indeks, zamenljive obveznice vključene v glavni borzni indeks |
28,284 |
20 |
14,142 |
|
Drugi lastniški finančni instrumenti ali zamenljive obveznice, uvrščeni na priznani borzi |
42,426 |
30 |
21,213 |
|
Denar |
0 |
0 |
0 |
|
Naložbeno zlato |
28,284 |
20 |
14,142 |
Razpredelnica 4
Prilagoditev za nestanovitnost za valutno neusklajenost (Hfx)
|
20-dnevno obdobje unovčenja (%) |
10-dnevno obdobje unovčenja (%) |
5-dnevno obdobje unovčenja (%) |
|
11,314 |
8 |
5,657 |
Za izračun prilagoditev za nestanovitnost v skladu z odstavkom 1 veljajo naslednji pogoji:
obdobje unovčenja za ►C2 zavarovane kreditne posle ◄ znaša 20 delovnih dni;
obdobje unovčenja za repo posle (razen če taki posli vključujejo prenos blaga ali zajamčenih pravic v zvezi z lastništvom blaga) in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga znaša 5 delovnih dni;
obdobje unovčenja za druge posle z instrumenti kapitalskega trga znaša 10 delovnih dni.
Če ima institucija posel ali niz pobotov, ki izpolnjuje merila iz člena 285(2), (3) in (4), se minimalno obdobje posedovanja uskladi z obdobjem kritja za tveganje, ki bi se uporabljalo v skladu s temi odstavki.
Za določitev stopnje kreditne kakovosti, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega pododstavka, se uporablja tudi člen 197(7).
Če institucija ne pozna sredstev, v katera je sklad vlagal, potem je prilagoditev za nestanovitnost največja prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bila uporabljena za katera koli sredstva, v katera ima sklad pravico vlagati.
▼M17 —————
Člen 226
Povečanje prilagoditev za nestanovitnost v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Prilagoditve za nestanovitnost iz člena 224 so prilagoditve za nestanovitnost, ki jih uporablja institucija v primeru dnevnega prevrednotenja. Če je pogostnost prevrednotenja manjša kot enkrat dnevno, institucije uporabijo večje prilagoditve za nestanovitnost. Izračunajo jih tako, da se prilagoditve za nestanovitnost na podlagi dnevnega prevrednotenja povečajo z uporabo naslednje formule kvadratnega korena časa:
pri čemer:
|
H |
= prilagoditev za nestanovitnost, ki jo je treba uporabiti; |
|
HM |
= prilagoditev za nestanovitnost v primeru dnevnega prevrednotenja; |
|
NR |
= dejansko število delovnih dni med prevrednotenji; |
|
TM |
= obdobje unovčenja za zadevno vrsto posla. |
Člen 227
Pogoji za uporabo prilagoditve za nestanovitnost 0 % v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem
Institucije lahko uporabljajo prilagoditev za nestanovitnost 0 %, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenost in zavarovanje s premoženjem so bančne vloge ali dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo enote centralne ravni držav ali centralne banke v skladu s členom 197(1)(b) in jim je mogoče v skladu s poglavjem 2 pripisati utež tveganja 0 %;
tako izpostavljenost kakor zavarovanje s premoženjem sta denominirana v isti valuti;
bodisi zapadlost posla ni daljša od enega dne bodisi tako za izpostavljenost kakor za zavarovanje s premoženjem velja dnevno vrednotenje po tržnih cenah ali dnevno vzdrževanje kritja;
čas med zadnjim vrednotenjem po tekočih tržnih cenah, preden nasprotna stranka ni opravila vzdrževanja kritja, in unovčenjem zavarovanja s premoženjem ni daljši od štirih delovnih dni;
posel se poravna v okviru sistema poravnave, uveljavljenega za to vrsto posla;
dokumentacija, ki pokriva pogodbo ali posel, je standardna tržna dokumentacija za repo posle ali posle posoje/izposoje z zadevnimi vrednostnimi papirji;
posel ureja dokumentacija, ki določa, da se lahko posel takoj odpove, če nasprotna stranka ne izpolni obveznosti, da izroči gotovino ali vrednostne papirje oziroma zagotovi kritje, ali drugače ne izpolni svojih finančnih obveznosti;
pristojni organi štejejo nasprotno stranko za prvovrstnega tržnega udeleženca.
Prvovrstni tržni udeleženci iz točke (h) odstavka 2 vključujejo naslednje subjekte:
subjekte iz člena 197(1)(b), izpostavljenostim do katerih je dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s poglavjem 2;
institucije;
investicijska podjetja;
druge finančne družbe, v smislu točk (25)(b) in (d) člena 13 Direktive 2009/138/ES, izpostavljenostim do katerih je v skladu s standardiziranim pristopom dodeljena utež tveganja 20 % ali ki – v primeru institucij, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s pristopom IRB – nimajo bonitetne ocene priznane ECAI in so bile notranje ocenjene s strani institucije;
regulirane KNP, ki morajo izpolnjevati zahteve v zvezi s kapitalom ali finančnimi vzvodi;
regulirane pokojninske sklade;
priznane klirinške družbe.
Člen 228
Izračunavanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem za izpostavljenosti, obravnavane po standardiziranem pristopu
Po standardiziranem pristopu institucija uporabi E * , kakor je izračunan v skladu s členom 223(5), kot vrednost izpostavljenosti za namene člena 113. V primeru zunajbilančnih postavk iz Priloge I institucija uporabi E * kot vrednost, ki se pomnoži z odstotki, navedenimi v členu 111(2), da se pridobi vrednost izpostavljenosti.
Člen 229
Načela vrednotenja za primerno zavarovanje s premoženjem razen zavarovanja s finančnim premoženjem
Vrednotenje nepremičnin izpolnjuje vse naslednje zahteve:
vrednost oceni neodvisni cenilec, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje, in izkušnje za izvedbo vrednotenja, in sicer neodvisno od postopka institucije za pridobitev hipoteke, obdelavo kreditov in odločanje o kreditu;
vrednost se oceni na podlagi preudarno konservativnih meril vrednotenja, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
vrednost ne vključuje pričakovanj o zvišanju cen;
vrednost se prilagodi tako, da se upošteva možnost, da bi bila trenutna tržna cena znatno višja od vrednosti, ki bi bila vzdržna v času trajanja kredita;
vrednost se pregledno in jasno dokumentira;
vrednost ni višja od tržne vrednosti nepremičnine, če je takšno tržno vrednost mogoče določiti;
kadar se nepremičnina prevrednoti, njena vrednost ne presega povprečne vrednosti, izmerjene zanjo ali za primerljivo nepremičnino v zadnjih šestih letih za stanovanjsko nepremičnino ali zadnjih osmih letih za poslovno nepremičnino, ali vrednosti ob odobritvi kredita, kar od tega je višje.
Za namen izračuna povprečne vrednosti institucije uporabijo povprečje vrednosti nepremičnin, ugotovljenih v enakih intervalih, referenčno obdobje pa vključuje vsaj tri podatkovne točke.
Za namen izračuna povprečne vrednosti lahko institucije uporabijo rezultate spremljanja vrednosti nepremičnin v skladu s členom 208(3). Vrednost nepremičnine lahko preseže to povprečno vrednost ali vrednost ob odobritvi kredita, kot je ustrezno, v primeru sprememb nepremičnine, ki nedvoumno povečajo njeno vrednost, kot so izboljšanje energetske učinkovitosti ali izboljšanje odpornosti na, zaščite pred in prilagajanja fizičnim tveganjem stavbe ali stanovanjske enote. Vrednost nepremičnine se ne prevrednoti navzgor, če institucije nimajo dovolj podatkov za izračun povprečne vrednosti, razen če se vrednost poveča na podlagi sprememb, ki nedvoumno povečajo vrednost nepremičnine.
Pri vrednotenju nepremičnine se upoštevajo kakršne koli predhodne terjatve iz naslova lastništva nepremičnine, razen če je katera od teh terjatev upoštevana pri izračunu bruto zneska izpostavljenosti na podlagi člena 124(6), točka (c), ali zmanjšanju zneska 55 % vrednosti nepremičnine na podlagi člena 125(1) ali člena 126(1), in, kadar je ustrezno, rezultati spremljanja, zahtevanega na podlagi člena 208(3).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. julija 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 230
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za izpostavljenosti s primernim stvarnim kreditnim zavarovanjem po pristopu IRB
Po pristopu IRB institucije, razen za izpostavljenosti, ki spadajo na področje uporabe člena 220, uporabijo efektivno LGD (LGD*) kot LGD za namene poglavja 3 za priznanje stvarnega kreditnega zavarovanja, primernega na podlagi tega poglavja. Institucije izračunajo LGD * , kakor sledi:
pri čemer:
|
E |
= vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka stvarnega kreditnega zavarovanja; za izpostavljenost, zavarovano s finančnim premoženjem, ki je primerno v skladu s tem poglavjem, se ta znesek izračuna v skladu s členom 223(3); v primeru posojenih ali danih vrednostnih papirjev je ta znesek enak posojenim denarnim sredstvom ali posojenim ali danim vrednostnim papirjem; za posojene ali dane vrednostne papirje se vrednost izpostavljenosti poveča z uporabo prilagoditve za nestanovitnost (HE) v skladu s členi 223 do 227; |
|
ES |
= trenutna vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja, prejetega po uporabi prilagoditve za nestanovitnost, ki se uporablja za to vrsto stvarnega kreditnega zavarovanja (HC), in uporabi prilagoditve za nestanovitnost za valutne neusklajenosti (Hfx) med izpostavljenostjo in stvarnim kreditnim zavarovanjem v skladu z odstavkoma 2 in 3; ES se navzgor omeji pri naslednji vrednosti: E·(1 + HE); |
|
EU |
= E·(1 + HE) – ES; |
|
LGDU |
= veljavna LGD za nezavarovano izpostavljenost, kot je določeno v členu 161(1); |
|
LGDS |
= veljavna LGD za izpostavljenosti, zavarovane z vrsto primernega FCP, ki se uporablja v poslu, kot je določeno v odstavku 2, razpredelnica 1. |
V razpredelnici 1 so določene vrednosti LGDS in Hc, ki se uporabljajo v formuli iz odstavka 1.
Razpredelnica 1
|
Vrsta FCP |
LGDS |
Prilagoditev za nestanovitnost (Hc) |
|
Zavarovanje s finančnim premoženjem |
0 % |
Prilagoditev za nestanovitnost Hc, določena v členih 224 do 227 |
|
Denarne terjatve |
20 % |
40 % |
|
Stanovanjske in poslovne nepremičnine |
20 % |
40 % |
|
Zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem |
25 % |
40 % |
|
FCP, ki ni primerno zavarovanje |
ni relevantno |
100 % |
Člen 231
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru skupin primernega stvarnega kreditnega zavarovanja za izpostavljenost, ki se obravnava po pristopu IRB
Institucije, ki so pridobile več vrst stvarnega kreditnega zavarovanja, lahko za izpostavljenosti, obravnavane po pristopu IRB, postopno uporabijo formulo iz člena 230 za vsako posamezno vrsto zavarovanja s premoženjem. V ta namen navedene institucije po vsakem koraku priznanja posamezne vrste FCP preostalo vrednost nezavarovane izpostavljenosti (EU) zmanjšajo za prilagojeno vrednost zavarovanja s premoženjem (ES), priznanega v tem koraku. V skladu s členom 230(1) se skupna ES po vseh vrstah stvarnega kreditnega zavarovanja omeji na vrednost E·(1 + HE), kar privede do naslednje formule:
pri čemer:
|
LGDS,i |
= LGD, ki se uporablja za FCP i, kot je določeno v členu 230(2); |
|
ES,i |
= trenutna vrednost FCP i, prejetega po uporabi prilagoditve za nestanovitnost, ki se uporablja za vrsto FCP (Hc) na podlagi člena 230(2). |
Člen 232
Drugo stvarno kreditno zavarovanje
Če so izpolnjeni pogoji iz člena 212(2), institucije obravnavajo delež izpostavljenosti, zavarovan s tekočo odkupno vrednostjo polic življenjskega zavarovanja, zastavljenih posojilni instituciji, na naslednji način:
če je izpostavljenost predmet standardiziranega pristopa, se tveganju prilagodi z uporabo uteži tveganja iz odstavka 3;
če je izpostavljenost predmet pristopa IRB, vendar brez lastnih ocen LGD, se ji dodeli LGD 40 %.
V primeru valutne neusklajenosti institucije zmanjšajo tekočo odkupno vrednost v skladu s členom 233(3), pri čemer je vrednost kreditnega zavarovanja tekoča odkupna vrednost police življenjskega zavarovanja.
Za namene točke (a) odstavka 2 dodelijo institucije na podlagi uteži tveganja, dodeljene nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, naslednje uteži tveganja:
utež tveganja 20 %, če je nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do podjetja, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 20 %;
utež tveganja 35 %, če je nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do podjetja, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 50 %;
utež tveganja 52,5 %, če je nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do podjetja, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 75 %;
utež tveganja 70 %, če je nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do podjetja, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 100 %;
utež tveganja 150 %, če je nadrejeni nezavarovani izpostavljenosti do podjetja, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 150 %.
Institucije lahko na zahtevo odkupljene instrumente, ki se štejejo za primerne v skladu s členom 200(c), obravnavajo kot jamstvo institucije, ki jih je izdala. Vrednost primernega kreditnega zavarovanja je naslednja:
če bo instrument odkupljen po svoji nominalni vrednosti, je vrednost zavarovanja ta znesek;
če bo instrument odkupljen po tržni ceni, je vrednost zavarovanja vrednost instrumenta, vrednotenega na enak način, kot se vrednotijo dolžniški vrednostni papirji, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 197(4).
Člen 233
Vrednotenje
V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki kot kreditni dogodek ne vključujejo prestrukturiranja osnovne obveznosti z odpisom ali odlogom plačila glavnice, obresti ali nadomestil, katerih posledica je dogodek kreditne izgube, velja naslednje:
če znesek, za katerega se je dajalec zavarovanja zavezal, da ga bo plačal, ne presega vrednosti izpostavljenosti, institucije znižajo vrednost kreditnega zavarovanja, izračunanega v skladu z odstavkom 1, za 40 %;
če znesek, za katerega se je dajalec zavarovanja zavezal, da ga bo plačal, presega vrednost izpostavljenosti, sme vrednost kreditnega zavarovanja znašati največ 60 % vrednosti izpostavljenosti.
Če je osebno kreditno zavarovanje denominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v kateri je denominirana izpostavljenost, institucije vrednost kreditnega zavarovanja znižajo z uporabo prilagoditve za nestanovitnost na naslednji način:
pri čemer je:
|
G* |
= |
znesek kreditnega zavarovanja, prilagojen za valutno tveganje, |
|
G |
= |
nominalni znesek kreditnega zavarovanja, |
|
Hfx |
= |
prilagoditev za nestanovitnost zaradi kakršnekoli valutne neusklajenosti med kreditnim zavarovanjem in osnovno obveznostjo, določeno v skladu z odstavkom 4. |
Če valutne neusklajenosti ni, je Hfx enak nič.
Člen 234
Izračun tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru delnega zavarovanja in tranširanja
Če institucija delež tveganja kredita prenese v eni tranši ali več tranšah, se uporabijo pravila, določena v poglavju 5. Institucije lahko štejejo, da so pragi bistvenosti, pod katerimi se v primeru izgube ne opravi nikakršno plačilo, enakovredni zadržanim pozicijam prve izgube in da povzročijo nastanek tranširanega prenosa tveganja.
Člen 235
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti po pristopu substitucije, kadar se izpostavljenost, zavarovana z jamstvom obravnava po standardiziranem pristopu
Institucije za namene člena 113(3) izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, zavarovane z osebnim kreditnim zavarovanjem, za katere te institucije uporabljajo standardizirani pristop, ne glede na obravnavo primerljive neposredne izpostavljenosti do dajalca zavarovanja, v skladu z naslednjo formulo:
max{0, E – GA} · r + GA · g
pri čemer velja:
|
E |
= vrednost izpostavljenosti, izračunana v skladu s členom 111; v ta namen je vrednost izpostavljenosti zunajbilančne postavke iz Priloge I 100 % vrednosti take izpostavljenosti in ne vrednost izpostavljenosti iz člena 111(2); |
|
GA |
= vrednost kreditnega zavarovanja, prilagojena za valutno tveganje (G*), izračunana na podlagi člena 233(3), in dodatno prilagojena za morebitno neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v oddelku 5 tega poglavja; |
|
r |
= utež tveganja za izpostavljenosti do dolžnika, kakor je določeno v poglavju 2; |
|
g |
= utež tveganja, ki se uporablja za neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja, kot je določeno v poglavju 2. |
Člen 235a
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub po pristopu substitucije, kadar se izpostavljenost, zavarovana z jamstvom, obravnava po pristopu IRB in se primerljiva neposredna izpostavljenost do dajalca zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu
Za izpostavljenosti, zavarovane z osebnim kreditnim zavarovanjem, za katere institucija uporablja pristop IRB iz poglavja 3, in kadar se primerljive neposredne izpostavljenosti do dajalca zavarovanja obravnavajo po standardiziranem pristopu, institucije izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z naslednjo formulo:
max{0, E – GA} · r + GA · g
pri čemer velja:
|
E |
= vrednost izpostavljenosti, določena v skladu s poglavjem 3, oddelek 5; v ta namen institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti za zunajbilančne postavke, ki niso izvedeni finančni instrumenti in se obravnavajo po pristopu IRB, z uporabo CCF v višini 100 % in ne z uporabo SA-CCF ali IRB-CCF iz člena 166(8), (8a) in (8b); |
|
GA |
= vrednost kreditnega zavarovanja, prilagojena za valutno tveganje (G*), izračunana v skladu s členom 233(3), in dodatno prilagojena za morebitno neusklajenost zapadlosti, kakor je določeno v oddelku 5 tega poglavja; |
|
r |
= utež tveganja za izpostavljenosti do dolžnika, kakor je določeno v poglavju 3; |
|
g |
= utež tveganja, ki se uporablja za neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja, kot je določeno v poglavju 2. |
Člen 236
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub po pristopu substitucije, kadar se izpostavljenost, zavarovana z jamstvom, obravnava po pristopu IRB brez uporabe lastnih ocen LGD in se primerljiva neposredna izpostavljenost do dajalca zavarovanja obravnava po pristopu IRB
Člen 236a
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub po pristopu substitucije, kjer se zajamčena izpostavljenost obravnava po pristopu IRB z uporabo lastnih ocen LGD in se primerljiva neposredna izpostavljenost do dajalca zavarovanja obravnava po pristopu IRB
Člen 237
Neusklajenost zapadlosti
V primeru neusklajenosti zapadlosti se kreditno zavarovanje ne šteje za primerno, če je izpolnjena katera koli od naslednjih zahtev:
prvotna zapadlost zavarovanja je krajša od 1 leta;
izpostavljenost je kratkoročna izpostavljenost, za katero pristojni organi določijo, da zanjo namesto enoletne spodnje meje velja enodnevna spodnja meja vrednosti zapadlosti (M) v skladu s členom 162(3).
Člen 238
Zapadlost kreditnega zavarovanja
Člen 239
Vrednotenje zavarovanja
Pri poslih s stvarnim kreditnim zavarovanjem v skladu z razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim zavarovanjem institucije upoštevajo zapadlost kreditnega zavarovanja ◄ s finančnim zavarovanjem institucije izrazijo zapadlost kreditnega zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti v prilagojeni vrednosti zavarovanja s premoženjem v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
CVA |
= |
nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s premoženjem, kakor je določena v členu 223(2), ali znesek izpostavljenosti, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; |
|
T |
= |
število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega zavarovanja, izračunano v skladu s členom 238, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; |
|
T |
= |
število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti, izračunano v skladu s členom 238, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; |
|
t* |
= |
0,25. |
Institucije uporabljajo CVAM kot CVA, dodatno prilagojen za neusklajenost zapadlosti v formuli za izračun popolnoma prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*), določene v členu 223(5).
Pri poslih z osebnim kreditnim zavarovanjem institucije upoštevajo zapadlost kreditnega zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti v prilagojeni vrednosti kreditnega zavarovanja v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
GA |
= |
G*, prilagojen za morebitno neusklajenost zapadlosti; |
|
G* |
= |
znesek zavarovanja, prilagojen za morebitno valutno neusklajenost; |
|
T |
= |
število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega zavarovanja, izračunano v skladu s členom 238, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; |
|
T |
= |
število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti, izračunano v skladu s členom 238, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja; |
|
t* |
= |
0,25. |
Za namene členov od 233 do 236 institucije kot vrednost zavarovanja uporabijo GA.
▼M17 —————
POGLAVJE 5
Listinjenje
Člen 242
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„vgrajena nakupna opcija“ pomeni pogodbeno možnost, ki originatorju daje pravico, da odpokliče pozicije v listinjenju pred odplačilom vseh listinjenih izpostavljenosti, bodisi s ponovnim odkupom osnovnih izpostavljenosti, ki ostanejo v skupini v primeru tradicionalnih listinjenj, ali s prekinitvijo kreditnega zavarovanja v primeru sintetičnih listinjenj, v obeh primerih pa, če znesek neporavnanih izpostavljenosti pade na ali pod vnaprej določeno raven;
„kupon za obresti, ki izboljšuje kreditno kakovost“ pomeni aktivno bilančno postavko, ki predstavlja vrednotenje denarnih tokov, povezanih s prihodki iz naslova prihodnjih marž, in je podrejena tranša v listinjenju;
„okvirni likvidnostni kredit“ pomeni okvirni likvidnostni kredit, kot je opredeljen v točki (14) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„neocenjena pozicija“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki nima primerne bonitetne ocene v skladu z oddelkom 4;
„ocenjena pozicija“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki ima primerno bonitetno oceno v skladu z oddelkom 4;
„nadrejena pozicija v listinjenju“ pomeni pozicijo, krito ali zavarovano s prvo terjatvijo do vseh osnovnih izpostavljenosti, pri čemer se v ta namen ne upoštevajo zneski, nastali na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, nadomestil ali drugih podobnih plačil, in ne glede na morebitne razlike v zapadlosti v primerjavi z eno ali več nadrejenimi tranšami, s katerimi ta pozicija sorazmerno deli izgube;
„skupina, za katero se uporablja pristop IRB“ pomeni skupino osnovnih izpostavljenosti, ki spada v kategorijo, za katero ima institucija dovoljenje za uporabo pristopa IRB in lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 za vse navedene izpostavljenosti;
„mešana skupina“ pomeni skupino osnovnih izpostavljenosti, ki spada v kategorijo, za katero ima institucija dovoljenje za uporabo pristopa IRB in lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 za nekatere izpostavljenosti, vendar ne za vse;
„presežno zavarovanje s premoženjem“ pomeni kakršno koli obliko kreditne izboljšave, na podlagi katere je upoštevana vrednost osnovnih izpostavljenosti višja od vrednosti pozicij v listinjenju;
„enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje“ ali „listinjenje STS“ pomeni listinjenje, ki izpolnjuje zahteve iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/2402;
„program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „program ABCP“ pomeni program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali program ABCP, kot je opredeljen v točki (7) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„posel v programu komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „posel ABCP“ pomeni posel komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali posel ABCP, kot je opredeljen v točki (8) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„tradicionalno listinjenje“ pomeni tradicionalno listinjenje, kot je opredeljeno v točki (9) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„sintetično listinjenje“ pomeni sintetično listinjenje, kot je opredeljeno v točki (10) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„obnavljajoča se izpostavljenost“ pomeni obnavljajočo se izpostavljenost, kot je opredeljena v točki (15) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„določba o predčasnem odplačilu“ pomeni določbo o predčasnem odplačilu, kot je opredeljena v točki (17) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„tranša prve izgube“ pomeni tranšo prve izgube kot je opredeljena v točki (18) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„vmesna pozicija v listinjenju“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki je podrejena nadrejeni poziciji v listinjenju in nadrejena tranši prve izgube, zanjo pa se v skladu s pododdelkoma 2 in 3 oddelka 3 uporablja utež tveganja, nižja od 1 250 % in višja od 25 %;
„promocijski subjekt“ pomeni vsako podjetje ali subjekt, ustanovljen s strani enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države članice, ki odobri promocijska posojila ali promocijska jamstva in katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobička ali čim večje povečanje tržnega deleža, temveč spodbujanje ciljev javne politike teh enot, pod pogojem, da slednje v skladu s pravili o državni pomoči ščitijo ekonomske temelje podjetja ali subjekta in ohranjajo njegovo sposobnost delovanja v času njegovega obstoja oziroma da za vsaj 90 % prvotnega kapitala ali sredstev ali za promocijsko posojilo, ki ga podjetje ali subjekt odobri, neposredno ali posredno jamči zadevna enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države članice;
„sintetični presežni razmik“ pomeni sintetični presežni razmik, kot je opredeljen v točki (29) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402.
Člen 243
Merila za listinjenje STS, ki izpolnjuje pogoje za diferencirano kapitalsko obravnavo
Pozicije v programu ABCP ali posli ABCP, ki štejejo za pozicije v listinjenju STS, so primerni za obravnavo iz členov 260, 262 in 264, kadar so izpolnjene naslednje zahteve:
osnovne izpostavljenosti v času, ko so bile vključene v program ABCP, po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca izpolnjujejo pogoje za to, da se jim v skladu s standardiziranim pristopom in ob upoštevanju morebitnega primernega zmanjšanja kreditnega tveganja dodeli utež tveganja, ki je enaka ali manjša od 75 %, izračunano na osnovi posamične izpostavljenosti, kjer gre za izpostavljenost na drobno, in 100 % za vse druge izpostavljenosti; in
skupna vrednost vseh izpostavljenosti do enega dolžnika na ravni programa ABCP ne presega 2 % skupne vrednosti vseh izpostavljenosti v okviru programa ABCP v času, ko so bile izpostavljenosti dodane v program ABCP. Za namene tega izračuna se krediti ali zakupi, zagotovljeni skupini povezanih strank, po najboljši vednosti sponzorja, obravnavajo kot izpostavljenosti do enega dolžnika.
V primeru denarnih terjatev iz trgovanja se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja, kadar je kreditno tveganje navedenih denarnih terjatev iz trgovanja v celoti zavarovano z ustreznim kreditnim zavarovanjem v skladu s poglavjem 4, pod pogojem, da je v takem primeru dajalec zavarovanja institucija, investicijsko podjetje, zavarovalnica ali pozavarovalnica.
Pri listinjenju preostalih vrednosti zakupa se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja za tiste vrednosti, ki niso izpostavljene tveganju refinanciranja ali ponovne prodaje zaradi pravno izvršljive zaveze tretje osebe, ki šteje za primerno na podlagi člena 201(1), da pri vnaprej določenem znesku ponovno odkupi ali refinancira izpostavljenost.
Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka je v primeru, ko institucija uporabi člen 248(3) ali je pridobila dovoljenje za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja v skladu s členom 265, utež tveganja, ki bi jo institucija dodelila okvirnemu likvidnostnemu kreditu, ki v celoti krije ABCP, izdan v okviru programa, enaka ali manjša od 100 %;
Pozicije v listinjenju, pri katerih ne gre za program ABCP ali posel ABCP, ki štejejo za pozicije v listinjenju STS, so primerne za obravnavo iz členov 260, 262 in 264, kadar so izpolnjene naslednje zahteve:
ob vključitvi v listinjenje skupna vrednost vseh izpostavljenosti do enega dolžnika v skupini ne presega 2 % vrednosti skupnih neporavnanih izpostavljenosti skupine osnovnih izpostavljenosti. Za namene tega izračuna se krediti ali zakupi, zagotovljeni skupini povezanih strank, obravnavajo kot izpostavljenosti do enega dolžnika;
Pri listinjenju preostalih vrednosti zakupa se prvi pododstavek te točke ne uporablja, kadar te vrednosti niso izpostavljene tveganju refinanciranja ali ponovne prodaje zaradi pravno izvršljive zaveze tretje osebe, ki šteje za primerno na podlagi člena 201(1), da pri vnaprej določenem znesku ponovno odkupi ali refinancira izpostavljenost;
osnovne izpostavljenosti ob vključitvi v listinjenje izpolnjujejo pogoje za to, da se jim v skladu s standardiziranim pristopom in ob upoštevanju morebitnega primernega zmanjšanja kreditnega tveganja dodeli utež tveganja, ki je enaka ali manjša od:
40 %, izračunano na osnovi povprečja, tehtanega z vrednostjo izpostavljenosti, za portfelj, pri čemer so izpostavljenosti krediti, zavarovani s hipoteko na stanovanjske nepremičnine, ali v celoti zajamčeni stanovanjski krediti iz točke (e) člena 129(1);
50 %, izračunano na osnovi posamične izpostavljenosti, pri čemer je izpostavljenost kredit, zavarovan s hipoteko na poslovno nepremičnino;
75 %, izračunano na osnovi posamične izpostavljenosti, pri čemer gre za izpostavljenost na drobno;
za vse druge izpostavljenosti, 100 %, izračunano na osnovi posamične izpostavljenosti;
kadar se uporabljata točki (b)(i) in (b)(ii), se krediti, zavarovani z nižje rangiranimi zastavnimi pravicami na posameznem sredstvu, vključijo v listinjenje le, kadar so v listinjenje vključeni tudi vsi krediti, zavarovani s prednostnimi zastavnimi pravicami na navedenem sredstvu;
kadar se uporablja točka (b)(i) tega odstavka, razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin pri nobenem kreditu v skupini osnovnih izpostavljenosti ob vključitvi v listinjenje ne sme biti višje od 100 %, merjeno v skladu s točko (d)(i) člena 129(1) in členom 229(1).
Člen 244
Tradicionalno listinjenje
Institucija v vlogi originatorja v tradicionalnem listinjenju lahko iz izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, kadar je ustrezno, zneskov pričakovanih izgub izključi osnovne izpostavljenosti, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
pomemben delež kreditnega tveganja iz naslova osnovnih izpostavljenosti je bil prenesen na tretje osebe;
institucija v vlogi originatorja uporablja za vse pozicije, ki jih ima v listinjenju, utež tveganja 1 250 % ali v skladu s točko (k) člena 36(1) te pozicije v listinjenju odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Da je prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja, se šteje v katerem koli od naslednjih primerov:
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti vmesnih pozicij v listinjenju, ki jih ima institucija v vlogi originatorja v listinjenju, ne presegajo 50 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju;
institucija v vlogi originatorja nima več kot 20 % vrednosti izpostavljenosti tranše prve izgube v listinjenju, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
originator lahko dokaže, da vrednost izpostavljenosti tranše prve izgube znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri osnovnih izpostavljenostih;
ni vmesnih pozicij v listinjenju.
Kadar morebitno zmanjšanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi jih institucija v vlogi originatorja dosegla z listinjenjem iz točke (a) ali (b), ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe, lahko pristojni organi glede na posamezen primer odločijo, da se ne šteje, da je pomemben delež kreditnega tveganja prenesen na tretje osebe.
Z odstopanjem od odstavka 2 pristojni organi lahko dovolijo institucijam v vlogi originatorja, da priznajo prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenjem, kadar institucija v vlogi originatorja v vsakem primeru dokaže, da je zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki jih originator doseže z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Dovoljenje se lahko izda le, kadar institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
institucija ima vzpostavljene primerne politike notranjega upravljanja tveganj in metodologije za ocenjevanje prenosa kreditnega tveganja;
institucija je tudi priznala prenos kreditnega tveganja na tretje osebe v vsakem primeru za namene svojega notranjega upravljanja tveganj in razporeditve notranjega kapitala.
Poleg zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
dokumentacija o poslu odraža ekonomsko vsebino listinjenja;
pozicije v listinjenju ne predstavljajo plačilnih obveznosti institucije v vlogi originatorja;
osnovne izpostavljenosti so zunaj dosega institucije v vlogi originatorja in njenih upnikov, na način, ki izpolnjuje zahteve iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2017/2402;
institucija v vlogi originatorja ne ohrani nadzora nad osnovnimi izpostavljenostmi. Šteje se, da je nadzor nad osnovnimi izpostavljenostmi ohranjen, če ima originator pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom, da pridobi določene koristi, ali če je dolžan na drug način ponovno prevzeti preneseno tveganje. Ohranitev pravic ali obveznosti servisiranja s strani institucije v vlogi originatorja v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi samo po sebi ne pomeni nadzora nad izpostavljenostmi;
dokumentacija o listinjenju ne vsebuje zahtev ali pogojev, ki:
zahtevajo, da institucija v vlogi originatorja spremeni osnovne izpostavljenosti, da bi se izboljšala povprečna kakovost skupine, ali
povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju, ali drugače izboljšujejo pozicije v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;
kadar je primerno, dokumentacija o poslu pojasnjuje, da originator ali sponzor lahko kupi ali ponovno odkupi pozicije v listinjenju oziroma ponovno odkupi, prestrukturira ali nadomesti osnovne izpostavljenosti v obsegu, ki presega njegove pogodbene obveznosti, le, kadar se takšni posli izvajajo v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji in stranki delujeta v lastnem interesu kot svobodni in neodvisni osebi (na podlagi običajnih tržnih pogojev);
kadar obstaja vgrajena nakupna opcija, mora ta opcija izpolnjevati tudi vse naslednje pogoje:
institucija v vlogi originatorja jo lahko uveljavi po svoji lastni presoji;
uveljavi se lahko šele, ko 10 % ali manj prvotne vrednosti osnovnih izpostavljenosti ostane neodplačane;
ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev v listinjenju, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo;
institucija v vlogi originatorja je prejela mnenje od usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje, da listinjenje izpolnjuje pogoje iz točke (c) tega odstavka.
EBA spremlja razpon nadzorniških praks v zvezi s priznavanjem prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri tradicionalnem listinjenju v skladu s tem členom. EBA izvede zlasti pregled:
pogojev za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe v skladu z odstavki 2, 3 in 4;
razlage „sorazmernega prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe“ za namene ocene pristojnih organov, določene v drugem pododstavku odstavka 2 in v odstavku 3;
zahtev za oceno pristojnih organov glede poslov listinjenja, v zvezi s katerimi originator zaprosi za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe v skladu z odstavkom 2 ali 3.
EBA do 2. januarja 2021 o svojih ugotovitvah poroča Komisiji. Komisija lahko ob upoštevanju poročila EBA v skladu s členom 462 sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe z nadaljnjo določitvijo elementov iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka.
Člen 245
Sintetično listinjenje
Institucija v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, kadar je ustrezno, pa tudi zneske pričakovanih izgub glede na osnovne izpostavljenosti v skladu s členoma 251 in 252, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
pomemben delež kreditnega tveganja je bil prenesen na tretje osebe s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem;
institucija v vlogi originatorja uporablja za vse pozicije, ki jih ohrani v listinjenju, utež tveganja 1 250 % ali v skladu s točko (k) člena 36(1) te pozicije v listinjenju odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Da je prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja, se šteje v katerem koli od naslednjih primerov:
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti vmesnih pozicij v listinjenju, ki jih ima institucija v vlogi originatorja v listinjenju, ne presegajo 50 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju;
institucija v vlogi originatorja nima več kot 20 % vrednosti izpostavljenosti tranše prve izgube v listinjenju, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
originator lahko dokaže, da vrednost izpostavljenosti tranše prve izgube znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri osnovnih izpostavljenostih;
ni vmesnih pozicij v listinjenju.
Kadar morebitno zmanjšanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi jih institucija v vlogi originatorja dosegla z listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe, lahko pristojni organi glede na posamezen primer odločijo, da se ne šteje, da je pomemben delež kreditnega tveganja prenesen na tretje osebe.
Z odstopanjem od odstavka 2 pristojni organi lahko dovolijo institucijam v vlogi originatorjev, da priznajo prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenjem, če institucija v vlogi originatorja v vsakem primeru dokaže, da je zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki jih originator doseže z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Dovoljenje se lahko izda le, kadar institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
institucija ima vzpostavljene primerne politike notranjega upravljanja tveganj in metodologije za ocenjevanje prenosa tveganja;
institucija je tudi priznala prenos kreditnega tveganja na tretje osebe v vsakem primeru za namene svojega notranjega upravljanja tveganj in razporeditve notranjega kapitala.
Poleg zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
dokumentacija o poslu odraža ekonomsko vsebino listinjenja;
kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, je skladno s členom 249;
dokumentacija o listinjenju ne vsebuje zahtev ali pogojev, ki:
določajo bistvene pragove pomembnosti, za katere velja, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka ne sproži, če niso doseženi;
dopuščajo prekinitev zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;
zahtevajo, da institucija v vlogi originatorja spremeni sestavo osnovnih izpostavljenosti, da bi se izboljšala povprečna kakovost skupine; ali
povečujejo stroške institucij za kreditno zavarovanje ali donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju, zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovne skupine;
kreditno zavarovanje je izvršljivo v vseh zadevnih jurisdikcijah;
kadar je primerno, dokumentacija o poslu pojasnjuje, da originator ali sponzor lahko kupi ali ponovno odkupi pozicije v listinjenju oziroma ponovno odkupi, prestrukturira ali nadomesti osnovne izpostavljenosti v obsegu, ki presega njegove pogodbene obveznosti, le, kadar se takšni posli izvajajo v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji in stranki delujeta v lastnem interesu kot svobodni in neodvisni osebi (na podlagi običajnih tržnih pogojev);
kadar obstaja vgrajena nakupna opcija, mora ta opcija izpolnjevati vse naslednje pogoje:
institucija v vlogi originatorja jo lahko uveljavi po svoji lastni presoji;
uveljavi se lahko šele, ko 10 % ali manj prvotne vrednosti osnovnih izpostavljenosti ostane neodplačane;
ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam, ki jih imajo investitorji v listinjenju, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo;
institucija v vlogi originatorja je prejela mnenje od usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje, da listinjenje izpolnjuje pogoje iz točke (d) tega odstavka.
EBA spremlja razpon nadzorniških praks v zvezi s priznavanjem prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri sintetičnem listinjenju v skladu s tem členom. EBA izvede zlasti pregled:
pogojev za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe v skladu z odstavki 2, 3 in 4;
razlage „sorazmernega prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe“ za namene ocene pristojnih organov, določene v drugem pododstavku odstavka 2 in v odstavku 3, ter
zahtev za oceno pristojnih organov glede poslov listinjenja, v zvezi s katerimi originator zaprosi za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe v skladu z odstavkom 2 ali 3.
EBA do 2. januarja 2021 o svojih ugotovitvah poroča Komisiji. Komisija lahko ob upoštevanju poročila EBA v skladu s členom 462 sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe z nadaljnjo določitvijo elementov iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka.
Člen 246
Operativne zahteve za določbe o predčasnem odplačilu
Kadar listinjenje vključuje obnavljajoče se izpostavljenosti in določbe o predčasnem odplačilu ali podobne določbe, se šteje, da je institucija v vlogi originatorja prenesla pomemben delež kreditnega tveganja le, kadar so izpolnjene zahteve iz členov 244 in 245 ter sprožitev določbe o predčasnem odplačilu ne povzroči:
da bi nadrejena ali pari passu uvrščena terjatev institucije do osnovnih izpostavljenosti postala podrejena glede na druge terjatve investitorjev;
da bi terjatev institucije do osnovnih izpostavljenosti postala še bolj podrejena glede na druge terjatve strank, ali
da bi se kako drugače povečala izpostavljenost institucije izgubam, povezanim z obnavljajočimi se osnovnimi izpostavljenostmi.
Člen 247
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
Kadar institucija v vlogi originatorja prenese pomemben delež kreditnega tveganja, povezanega z osnovnimi izpostavljenostmi v listinjenju, v skladu z oddelkom 2, lahko ta institucija:
v primeru tradicionalnega listinjenja iz svojega izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, kot je to ustrezno, tudi iz izračuna zneskov pričakovanih izgub izključi osnovne izpostavljenosti;
v primeru sintetičnega listinjenja za osnovne izpostavljenosti izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, kadar je to ustrezno, tudi zneske pričakovanih izgub v skladu s členoma 251 in 252.
Kadar institucija v vlogi originatorja ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja ali se ne odloči za uporabo odstavka 1, se od nje ne zahteva, da izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako pozicijo, ki jo lahko ima v listinjenju, temveč osnovne izpostavljenosti še naprej vključuje v izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, kadar je to ustrezno, zneskov pričakovanih izgub, kot da ne bi bile listinjene.
Člen 248
Vrednost izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti pozicije v listinjenju se izračuna na naslednji način:
vrednost izpostavljenosti bilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni knjigovodski vrednosti, preostali po upoštevanju ustreznih posebnih popravkov pozicije v listinjenju zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110;
vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za ustrezne posebne popravke pozicije v listinjenju zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110, pomnoženi z ustreznim konverzijskim faktorjem, kakor je določeno v tej točki. Konverzijski faktor znaša 100 %, razen v primeru okvirnih likvidnostnih kreditov kot predujemov. Za določitev vrednosti izpostavljenosti nečrpanega dela okvirnega likvidnostnega kredita kot predujema, se lahko uporabi konverzijski faktor 0 % za nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita, ki se lahko brezpogojno prekliče, pod pogojem, da je odplačilo črpanj iz naslova kredita nadrejeno kakršnim koli drugim terjatvam iz naslova denarnih tokov, ki izhajajo iz osnovnih izpostavljenosti, in je institucija po mnenju pristojnega organa dokazala, da uporablja ustrezno konzervativno metodo za merjenje zneska nečrpanega dela;
vrednost izpostavljenosti kreditnega tveganja pozicije v listinjenju nasprotne stranke, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge II, se določi v skladu s poglavjem 6;
institucija v vlogi originatorja lahko od vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju, za katero se v skladu s pododdelkom 3 uporablja utež tveganja 1 250 % ali ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (k) člena 36(1), odbije znesek posebnih popravkov osnovnih izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 in morebitne nevračljive popuste pri odkupni ceni, povezane s takimi osnovnimi izpostavljenostmi, v obsegu v katerem so ti popusti zmanjšali kapital;
vrednost izpostavljenosti sintetičnega presežnega razmika vključuje naslednje postavke, kot je ustrezno:
vse prihodke iz listinjenih izpostavljenosti, ki jih je institucija v vlogi originatorja že priznala v svojem izkazu poslovnega izida v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ter jih je za zadevni posel pogodbeno določila kot sintetični presežni razmik, ki je še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;
vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila v katerem koli preteklem obdobju in so še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;
vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila za tekoče obdobje in so še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;
vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila za prihodnja obdobja.
Za namene te točke se znesek, ki se zagotovi kot zavarovanje s premoženjem ali kot kreditna izboljšava v zvezi s sintetičnim listinjenjem in se zanj že uporablja kapitalska zahteva v skladu s tem poglavjem, ne vključi v vrednost izpostavljenosti.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli ustrezno konzervativno metodo za merjenje zneska nečrpanega dela iz točke (b) prvega pododstavka.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Kadar se pozicije deloma prekrivajo, lahko institucija pozicijo razdeli na dva dela in prizna prekrivanje v skladu s prvim pododstavkom le za en del. Alternativno lahko institucija obravnava pozicije, kot če bi se v celoti prekrivale, tako da za namene izračuna kapitala poveča pozicijo, ki prispeva k višjim zneskom tveganju prilagojenih izpostavljenosti.
Institucija lahko prekrivanje prizna tudi med kapitalskimi zahtevami za posebno tveganje pozicij v trgovalni knjigi in kapitalskimi zahtevami za pozicije v listinjenju v netrgovalni knjigi, pod pogojem, da je institucija sposobna izračunati in primerjati kapitalske zahteve za zadevne pozicije.
Za namene tega odstavka se šteje, da se poziciji prekrivata, kadar se medsebojno pobotata na tak način, da lahko institucija prepreči izgube, ki izhajajo iz ene pozicije, z izpolnjevanjem obveznosti, ki se zahtevajo v skladu z drugo pozicijo.
EBA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 249
Priznanje zmanjševanja kreditnega tveganja pri pozicijah v listinjenju
Primerno osebno kreditno zavarovanje in primerni dajalci osebnega kreditnega zavarovanja so omejeni na tiste, ki so primerni v skladu s poglavjem 4, pri čemer se zmanjševanje kreditnega tveganja prizna na podlagi izpolnjevanja ustreznih zahtev, določenih v poglavju 4.
Institucije, ki se jim dovoli uporaba pristopa IRB za neposredno izpostavljenost do dajalca zavarovanja, lahko primernost ocenijo v skladu s prvim pododstavkom, ki temelji na enakovrednosti PD za dajalca zavarovanja s PD, povezanim s stopnjami kreditne kakovosti iz člena 136.
Z odstopanjem od odstavka 2 so SSPE primerni dajalci zavarovanja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
SSPE je lastnik sredstev, ki štejejo kot primerna za zavarovanje s finančnim premoženjem v skladu s poglavjem 4;
sredstva iz točke (a) niso predmet terjatev ali pogojnih terjatev, ki bi bile nadrejene terjatvi ali pogojni terjatvi institucije prejemnice osebnega kreditnega zavarovanja ali uvrščene pari passu tem terjatvam, in
izpolnjene so vse zahteve za priznanje zavarovanja s finančnim premoženjem iz poglavja 4.
Kadar se za pozicijo v listinjenju uporablja polno kreditno zavarovanje ali delno kreditno zavarovanje po načelu sorazmernosti, veljajo naslednje zahteve:
institucija, ki nastopa kot dajalec kreditnega zavarovanja, zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za del pozicije v listinjenju, za katerega se uporablja kreditno zavarovanje, izračuna v skladu s pododdelkom 3, kot če bi imela ta del pozicije neposredno v lasti;
institucija, ki kreditno zavarovanje kupi, izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 4 za zavarovani del.
V vseh primerih, ki niso zajeti v odstavku 6, veljajo naslednje zahteve:
institucija, ki nastopa kot dajalec kreditnega zavarovanja, obravnava del pozicije, za katerega se uporablja kreditno zavarovanje, kot pozicijo v listinjenju in zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračuna, kot če bi imela to pozicijo neposredno v lasti, v skladu s pododdelkom 3, ob upoštevanju odstavkov 8, 9 in 10;
institucija, ki kreditno zavarovanje kupi, izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zavarovani del pozicije iz točke (a) v skladu s poglavjem 4. Institucija obravnava del pozicije v listinjenju, za katerega se kreditno zavarovanje ne uporablja, kot ločeno pozicijo v listinjenju in zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti izračuna v skladu s pododdelkom 3, ob upoštevanju odstavkov 8, 9 in 10.
Institucije, ki uporabljajo pristop za listinjenje na osnovi zunanjih bonitetnih ocen (SEC-ERBA) v skladu z pododdelkom 3 za prvotno pozicijo v listinjenju, izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije, izvedene v skladu z odstavkom 7, na naslednji način:
kadar je izvedena pozicija nadrejena, se ji dodeli utež tveganja prvotne pozicije v listinjenju;
kadar izvedena pozicija ni nadrejena, se ji lahko dodeli povzeta bonitetna ocena v skladu s členom 263(7). V tem primeru se velikost tranše T izračuna le na podlagi izvedene pozicije. Kadar bonitetne ocene ni mogoče povzeti, institucija uporabi višjo od uteži tveganja, izhajajočih iz:
uporabe SEC-SA v skladu z odstavkom 8 in pododdelkom 3 ali
uteži tveganja prvotne pozicije v listinjenju v skladu s SEC-ERBA.
Člen 250
Posredna podpora
Posel ne šteje kot podpora za namene odstavka 1, kadar je bil ustrezno upoštevan pri ocenjevanju prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja ter sta ga obe stranki izvedli v lastnem interesu kot svobodni in neodvisni osebi (na podlagi običajnih tržnih pogojev). V ta namen institucija izvede celovit kreditni pregled posla, pri čemer upošteva vsaj vse naslednje elemente:
ceno ponovnega odkupa;
kapitalski in likvidnostni položaj institucije pred ponovnim odkupom in po njem;
uspešnost osnovnih izpostavljenosti;
uspešnost pozicij v listinjenju;
učinek podpore na izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale na strani originatorja v odnosu do investitorjev.
Če institucija v vlogi originatorja ali sponzorja v zvezi z listinjenjem ne izpolnjuje odstavka 1, institucija vključi vse osnovne izpostavljenosti v zadevnem listinjenju v svoj izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, in razkrije:
da je zagotovila podporo za listinjenje v nasprotju z določbami odstavka 1 in
učinek zagotovljene podpore v smislu kapitalskih zahtev.
Člen 251
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, listinjenih v sintetičnem listinjenju, s strani institucije v vlogi originatorja
Člen 252
Obravnava neusklajenosti zapadlosti v sintetičnih listinjenjih
Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 251 se upošteva vsaka morebitna neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je dosežen prenos tveganja, ter osnovnimi izpostavljenostmi, in sicer na naslednji način:
za zapadlost osnovnih izpostavljenosti se upošteva najdaljša zapadlost katere koli izmed teh izpostavljenosti, ki pa ne sme presegati pet let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s poglavjem 4;
institucija v vlogi originatorja zanemari morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, za katere se uporablja utež tveganja 1 250 % v skladu s tem oddelkom. Za vse druge pozicije se uporablja obravnava neusklajenosti zapadlosti, določena v poglavju 4, in sicer v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
RW * |
= |
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 92(4), točka (a); |
|
RWAss |
= |
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, izračunani sorazmerno; |
|
RWSP |
= |
zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunani v skladu s členom 251, kot da ne bi bilo nobene neusklajenosti zapadlosti; |
|
T |
= |
zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih; |
|
t |
= |
zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih; |
|
t* |
= |
0,25. |
Člen 253
Zmanjšanje zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
Člen 254
Hierarhija metod
Institucije za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti uporabijo eno od metod iz pododdelka 3 v skladu z naslednjo hierarhijo:
kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 258, institucija uporabi SEC-IRBA v skladu s členoma 259 in 260;
kadar se SEC-IRBA ne sme uporabiti, institucija uporabi SEC-SA v skladu s členoma 261 in 262;
kadar se SEC-SA ne sme uporabiti, institucija za ocenjene pozicije ali pozicije, pri katerih se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, uporabi SEC-ERBA v skladu s členoma 263 in 264.
Institucija za ocenjene pozicije ali pozicije, pri katerih se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, namesto SEC-SA uporabi SEC-ERBA, in sicer v naslednjih primerih:
kadar bi bila utež tveganja za pozicije, ki štejejo za pozicije v listinjenju STS, zaradi uporabe SEC-SA višja od 25 %;
kadar bi bila utež tveganja za pozicije, ki ne štejejo za pozicije v listinjenju STS, zaradi uporabe SEC-SA višja od 25 %, zaradi uporabe SEC-ERBA pa višja od 75 %;
za posle listinjenja, zavarovane s skupinami kreditov za nakup avtomobilov, zakup avtomobilov in zakup opreme.
Za namene prvega pododstavka institucija najpozneje 17. novembra 2018 uradno obvesti pristojni organ o svoji odločitvi.
Institucija o vsaki naknadni odločitvi za nadaljnjo spremembo pristopa, uporabljenega za vse njene ocenjene pozicije v listinjenju, uradno obvesti svoj pristojni organ do prvega 15. novembra, ki sledi odločitvi.
Če pristojni organ do prvega 15. decembra, ki sledi roku iz drugega ali tretjega pododstavka, kot je ustrezno, odločitvi ne nasprotuje, začne priglašena odločitev institucije veljati od 1. januarja sledečega leta do takrat, ko začne veljati naslednja priglašena odločitev. Institucija v istem letu ne uporablja različnih pristopov.
Člen 255
Določitev KIRB in KSA
Za namene izračuna KIRB zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi se izračunali v skladu s poglavjem 3 v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, vključujejo:
znesek pričakovanih izgub, povezanih z vsemi osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja, vključno z neplačanimi osnovnimi izpostavljenostmi, ki so še vedno del skupine v skladu s poglavjem 3, in
znesek nepričakovanih izgub, povezanih z vsemi osnovnimi izpostavljenostmi, vključno z neplačanimi osnovnimi izpostavljenostmi v skupini v skladu s poglavjem 3.
Kadar se izgube zaradi tveganja zmanjšanja vrednosti in kreditnega tveganja v okviru listinjenja obravnavajo skupaj, institucije združijo zadevne KIRB za tveganje zmanjšanja vrednosti in kreditno tveganje v en sam KIRB za namene pododdelka 3. Prisotnost enotnega rezervnega sklada ali presežnega zavarovanja s premoženjem, ki je na voljo za kritje izgub zaradi kreditnega tveganja ali tveganja zmanjšanja vrednosti, se lahko šteje kot pokazatelj, da se ta tveganja obravnavajo skupaj.
Kadar se tveganje zmanjšanja vrednosti in kreditno tveganje v okviru listinjenja ne obravnavata skupaj, institucije spremenijo obravnavo, določeno v drugem pododstavku, da se zadevne KIRB za tveganje zmanjšanja vrednosti in kreditno tveganje združijo na preudaren način.
Za namene tega odstavka institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti brez pobota morebitnih posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 110 ter drugih zmanjšanj kapitala.
V primeru stvarnih sintetičnih listinjenj se vsi pomembni prihodki od izdaje kreditnih zapisov ali drugih finančnih obveznosti SSPE, ki služijo kot zavarovanje s premoženjem za odplačilo pozicij v listinjenju, vključijo v izračun KIRB ali KSA, če se za kreditno tveganje zavarovanja s premoženjem uporablja tranširano razporejanje izgub.
EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo pogoje, na podlagi katerih lahko institucije izračunajo KIRB za skupine osnovnih izpostavljenosti v skladu z odstavkom 4, zlasti glede:
notranje kreditne politike in modelov za izračun KIRB za listinjenja;
uporabe različnih faktorjev tveganja v zvezi s skupino osnovnih izpostavljenosti ter, kadar točni ali zanesljivi podatki o tej skupini niso na voljo, približnih podatkov za določitev ocen PD in LGD in
zahtev v zvezi s skrbnim pregledom za spremljanje ukrepov in politik prodajalcev denarnih terjatev ali drugih originatorjev.
EBA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 256
Določitev točke vključitve (A) in točke izločitve (D)
Točka vključitve (A) se izrazi kot decimalna vrednost med nič in ena ter je enaka višji od naslednjih dveh vrednosti: nič ali razmerju med neporavnanimi zneski skupine osnovnih izpostavljenosti v listinjenju, od katerih se odštejejo neporavnani zneski vseh tranš, ki so nadrejene ali uvrščene pari passu tranši, ki vsebuje zadevno pozicijo v listinjenju, vključno z izpostavljenostjo, in neporavnanimi zneski vseh osnovnih izpostavljenosti v listinjenju.
Točka izločitve (D) se izrazi kot decimalna vrednost med nič in ena ter je enaka višji od naslednjih dveh vrednosti: nič ali razmerju med neporavnanimi zneski skupine osnovnih izpostavljenosti v listinjenju, od katerih se odštejejo neporavnani zneski vseh tranš, ki so nadrejene tranši, ki vsebuje zadevno pozicijo v listinjenju, in neporavnanimi zneski vseh osnovnih izpostavljenosti v listinjenju.
Člen 257
Določitev zapadlosti tranše (MT)
Za namene pododdelka 3 in ob upoštevanju odstavka 2 lahko institucije zapadlost tranše (MT) merijo kot:
tehtano povprečno zapadlost pogodbenih plačil v okviru tranše v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer CFt označuje vsa pogodbena plačila (plačila glavnice, obresti in opravnin), ki jih plača kreditojemalec v obdobju t, ali
končni zakonski rok zapadlosti tranše v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je ML končni zakonski rok zapadlosti tranše.
Člen 258
Pogoji za uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (SEC-IRBA)
Institucije uporabijo SEC-IRBA za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi s pozicijo v listinjenju, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
pozicija je krita s skupino, za katero se uporablja pristop IRB, ali mešano skupino, pod pogojem, da lahko v slednjem primeru institucija izračuna KIRB v skladu z oddelkom 3 za najmanj 95 % osnovnega zneska izpostavljenosti;
na voljo je dovolj informacij v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja, da lahko institucija izračuna KIRB, in
instituciji ni bila prepovedana uporaba SEC-IRBA v zvezi z določeno pozicijo v listinjenju v skladu z odstavkom 2.
Pristojni organi lahko za posamezne primere prepovejo uporabo SEC-IRBA, kadar imajo listinjenja zelo zapletene ali tvegane lastnosti. Za te namene lahko kot zelo zapletene in tvegane lastnosti štejejo:
kreditna izboljšava, ki se lahko poslabša zaradi drugih razlogov razen izgub iz portfelja;
skupine osnovnih izpostavljenosti z visoko stopnjo notranje korelacije zaradi koncentracije izpostavljenosti do posameznih sektorjev ali geografskih območij;
posli, pri katerih je odplačilo pozicij v listinjenju močno odvisno od dejavnikov tveganja, ki se ne upoštevajo v KIRB, ali
zelo zapletena razporeditev izgub med tranšami.
Člen 259
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s SEC-IRBA
V skladu s SEC-IRBA se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pozicije, izračunana v skladu s členom 248, pomnoži z ustrezno utežjo tveganja, določeno na naslednji način, v vseh primerih ob upoštevanju spodnje meje 15 %:
|
RW = 1 250 % |
ko je D ≤ KIRB |
|
|
ko je A ≥ KIRB |
|
|
ko A < KIRB < D |
pri čemer je:
|
KIRB |
kapitalska zahteva za skupino osnovnih izpostavljenosti, kakor je opredeljeno v členu 255 |
|
D |
točka izločitve, kakor je določeno v skladu s členom 256 |
|
A |
točka vključitve, kakor je določeno v skladu s členom 256 |
pri čemer je:
|
a |
= |
– (1/(p * KIRB)) |
|
u |
= |
D – KIRB |
|
l |
= |
max (A – KIRB; 0) |
pri čemer je:
pri čemer je:
|
N |
dejansko število izpostavljenosti v skupini osnovnih izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavkom 4; |
|
LGD |
z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu za skupino osnovnih izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavkom 5; |
|
MT |
zapadlost tranše, kakor je določeno v skladu s členom 257. |
Parametri A, B, C, D in E se določijo v skladu z naslednjo razpredelnico:
|
|
A |
B |
C |
D |
E |
|
|
Podjetja |
Nadrejene, posamično (N ≥ 25) |
0 |
3,56 |
-1,85 |
0,55 |
0,07 |
|
Nadrejene, skupaj (N < 25) |
0,11 |
2,61 |
-2,91 |
0,68 |
0,07 |
|
|
Nenadrejene, posamično (N ≥ 25) |
0,16 |
2,87 |
-1,03 |
0,21 |
0,07 |
|
|
Nenadrejene, skupaj (N < 25) |
0,22 |
2,35 |
-2,46 |
0,48 |
0,07 |
|
|
Na drobno |
Nadrejene |
0 |
0 |
-7,48 |
0,71 |
0,24 |
|
Nenadrejene |
0 |
0 |
-5,78 |
0,55 |
0,27 |
|
Dejansko število izpostavljenosti (N) se izračuna na naslednji način:
pri čemer EADi predstavlja vrednost izpostavljenosti, povezano z i-to izpostavljenostjo v skupini.
Več izpostavljenosti do istega dolžnika se konsolidira in obravnava kot ena izpostavljenost.
Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD se izračuna na naslednji način:
pri čemer LGDi predstavlja povprečni LGD, povezan z vsemi izpostavljenostmi do i-tega dolžnika.
Kadar se kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v okviru listinjenja upravljata skupaj, se vhodni parameter LGD, ki se upošteva, izračuna kot tehtano povprečje LGD za kreditno tveganje in 100 % LGD za tveganje zmanjšanja vrednosti. Uteži so ločene za pristop IRB za kapitalske zahteve za kreditno tveganje oziroma tveganje zmanjšanja vrednosti. Za te namene lahko prisotnost enotnega rezervnega sklada ali presežnega zavarovanja s premoženjem, ki je na voljo za kritje izgub zaradi kreditnega tveganja ali tveganja zmanjšanja vrednosti, šteje za pokazatelja, da se ta tveganja upravljajo skupaj.
Kadar delež največje osnovne izpostavljenosti v skupini (C1) ni večji od 3 %, lahko institucije uporabijo naslednjo poenostavljeno metodo za izračun N in z izpostavljenostjo tehtanih povprečij LGD:
LGD = 0,50
pri čemer:
|
Cm |
označuje delež skupine, ki ustreza vsoti največjih izpostavljenosti m, in |
|
m |
določi institucija. |
Če je na voljo le C1 in ta ne presega 0,03, potem lahko institucija določi LGD v višini 0,50 in N kot 1/C1.
Kadar je pozicija krita z mešano skupino in je institucija sposobna izračunati KIRB za vsaj 95 % zneskov osnovnih izpostavljenosti v skladu s točko (a) člena 258(1), institucija izračuna kapitalsko zahtevo za skupino osnovnih izpostavljenosti kot:
pri čemer:
je delež zneska izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti, za katere lahko institucija izračuna KIRB za znesek izpostavljenosti vseh osnovnih izpostavljenosti.
Za namene prvega pododstavka je referenčna pozicija tista pozicija, ki je v vseh pogledih uvrščena pari passu izvedenemu finančnemu instrumentu ali, če takšna pari passu uvrščena pozicija ne obstaja, pozicija, ki je neposredno podrejena izvedenemu finančnemu instrumentu.
Člen 260
Obravnava listinjenj STS v skladu s SEC-IRBA
V okviru SEC-IRBA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS izračuna v skladu s členom 259, ob upoštevanju naslednjih sprememb:
spodnja meja uteži tveganja za nadrejene pozicije v listinjenju = 10 %
Člen 261
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom (SEC-SA)
V skladu s SEC-SA se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pozicije, izračunana v skladu s členom 248, pomnoži z ustrezno utežjo tveganja, določeno na naslednji način, v vseh primerih ob upoštevanju spodnje meje 15 %:
|
RW = 1 250 % |
ko je D ≤ KA |
|
|
ko je A ≥ KA |
|
|
ko A < KA < D |
pri čemer je:
|
D |
točka izločitve, kakor je določeno v skladu s členom 256; |
|
A |
točka vključitve, kakor je določeno v skladu s členom 256; |
|
KA |
parameter, izračunan v skladu z odstavkom 2; |
pri čemer je:
|
a |
= |
– (1/(p · KA)) |
|
u |
= |
D – KA |
|
l |
= |
max (A – KA; 0) |
|
p |
= |
1 za izpostavljenost v listinjenju, ki ni izpostavljenost v relistinjenju |
Za namene odstavka 1 se KA izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
KSA kapitalska zahteva za osnovno skupino, kakor je opredeljeno v členu 255;
W = razmerje med:
vsoto nominalnega zneska neplačanih osnovnih izpostavljenosti in
vsoto nominalnega zneska vseh osnovnih izpostavljenosti.
Za te namene neplačana izpostavljenost pomeni osnovno izpostavljenost, za katero velja kar koli od naslednjega: (i) zamuda pri plačilu je 90 dni ali več; (ii) je v stečajnem postopku ali postopku zaradi insolventnosti; (iii) je predmet izvršbe ali podobnega postopka ali (iv) je neplačana v skladu z dokumentacijo o listinjenju.
Kadar institucija ne pozna statusa nerednosti plačil za 5 % ali manj osnovnih izpostavljenosti v skupini, institucija lahko uporabi SEC-SA, ob upoštevanju naslednje prilagoditve pri izračunu KA:
Kadar institucija ne pozna statusa nerednosti plačil za več kot 5 % osnovnih izpostavljenosti v skupini, mora za pozicijo v listinjenju uporabiti utež tveganja v višini 1 250 %.
Za namene tega odstavka je referenčna pozicija tista pozicija, ki je v vseh pogledih uvrščena pari passu izvedenemu finančnemu instrumentu ali, če takšna pari passu uvrščena pozicija ne obstaja, pozicija, ki je neposredno podrejena izvedenemu finančnemu instrumentu.
Člen 262
Obravnava listinjenj STS v skladu s SEC-SA
V okviru SEC-SA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS izračuna v skladu s členom 261, ob upoštevanju naslednjih sprememb:
Člen 263
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom za listinjenje na osnovi zunanjih bonitetnih ocen (SEC-ERBA)
Za izpostavljenosti s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami ali če se lahko bonitetna ocena, ki temelji na kratkoročni bonitetni oceni, povzame v skladu z odstavkom 7, se uporabljajo naslednje uteži tveganja:
Razpredelnica 1
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
Vse druge bonitetne ocene |
|
Utež tveganja |
15 % |
50 % |
100 % |
1 250 % |
Za izpostavljenosti z dolgoročnimi bonitetnimi ocenami ali če se lahko bonitetna ocena, ki temelji na dolgoročni bonitetni oceni, povzame v skladu z odstavkom 7 tega člena, se uporabljajo uteži tveganja iz razpredelnice 2, ustrezno prilagojene za zapadlost tranše (MT) v skladu s členom 257 in odstavkom 4 tega člena ter za velikost tranše v primeru nenadrejenih tranš v skladu z odstavkom 5 tega člena:
Razpredelnica 2
|
Stopnja kreditne kakovosti |
Nadrejena tranša |
Nenadrejena (majhna) tranša |
||
|
Zapadlost tranše (MT) |
Zapadlost tranše (MT) |
|||
|
1 leto |
5 let |
1 leto |
5 let |
|
|
1 |
15 % |
20 % |
15 % |
70 % |
|
2 |
15 % |
30 % |
15 % |
90 % |
|
3 |
25 % |
40 % |
30 % |
120 % |
|
4 |
30 % |
45 % |
40 % |
140 % |
|
5 |
40 % |
50 % |
60 % |
160 % |
|
6 |
50 % |
65 % |
80 % |
180 % |
|
7 |
60 % |
70 % |
120 % |
210 % |
|
8 |
75 % |
90 % |
170 % |
260 % |
|
9 |
90 % |
105 % |
220 % |
310 % |
|
10 |
120 % |
140 % |
330 % |
420 % |
|
11 |
140 % |
160 % |
470 % |
580 % |
|
12 |
160 % |
180 % |
620 % |
760 % |
|
13 |
200 % |
225 % |
750 % |
860 % |
|
14 |
250 % |
280 % |
900 % |
950 % |
|
15 |
310 % |
340 % |
1 050 % |
1 050 % |
|
16 |
380 % |
420 % |
1 130 % |
1 130 % |
|
17 |
460 % |
505 % |
1 250 % |
1 250 % |
|
Vse druge |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
Da se upošteva velikost tranše, institucije izračunajo utež tveganja za nenadrejene tranše na naslednji način:
pri čemer je:
T = velikost tranše, merjena kot D – A
pri čemer je:
|
D |
točka izločitve, kakor je določeno v skladu s členom 256 |
|
A |
točka vključitve, kakor je določeno v skladu s členom 256 |
Za namene uporabe povzetih bonitetnih ocen dodelijo institucije neocenjeni poziciji povzeto bonitetno oceno, ki je enakovredna bonitetni oceni ocenjene referenčne pozicije, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
referenčna pozicija je v vseh pogledih uvrščena pari passu neocenjeni poziciji v listinjenju ali, če pari passu uvrščena pozicija ne obstaja, je referenčna pozicija neposredno podrejena neocenjeni poziciji;
za referenčno pozicijo ne obstajajo nobena jamstva tretjih oseb ali druge kreditne izboljšave, ki niso na voljo za neocenjeno pozicijo;
zapadlost referenčne pozicije je enaka ali daljša kot zapadlost zadevne neocenjene pozicije;
vse povzete bonitetne ocene se redno posodabljajo, tako da odražajo vse morebitne spremembe bonitetne ocene referenčne pozicije.
Za namene prvega pododstavka je referenčna pozicija tista pozicija, ki je v vseh pogledih uvrščena pari passu izvedenemu finančnemu instrumentu ali, če takšna pari passu uvrščena pozicija ne obstaja, pozicija, ki je neposredno podrejena izvedenemu finančnemu instrumentu.
Člen 264
Obravnava listinjenj STS v skladu s SEC-ERBA
Za izpostavljenosti s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami ali če se lahko bonitetna ocena, ki temelji na kratkoročni bonitetni oceni, povzame v skladu s členom 263(7), se uporabljajo naslednje uteži tveganja:
Razpredelnica 3
|
Stopnja kreditne kakovosti |
1 |
2 |
3 |
Vse druge bonitetne ocene |
|
Utež tveganja |
10 % |
30 % |
60 % |
1 250 % |
Za izpostavljenosti z dolgoročnimi bonitetnimi ocenami ali če se lahko bonitetna ocena, ki temelji na dolgoročni bonitetni oceni, povzame v skladu s členom 263(7), se uteži tveganja določijo v skladu z razpredelnico 4, pri čemer se prilagodijo za zapadlost tranše (MT) v skladu s členom 257 in členom 263(4) ter za velikost tranše v primeru nenadrejenih tranš v skladu s členom 263(5):
Razpredelnica 4
|
Stopnja kreditne kakovosti |
Nadrejena tranša |
Nenadrejena (majhna) tranša |
||
|
Zapadlost tranše (MT) |
Zapadlost tranše (MT) |
|||
|
1 leto |
5 let |
1 leto |
5 let |
|
|
1 |
10 % |
10 % |
15 % |
40 % |
|
2 |
10 % |
15 % |
15 % |
55 % |
|
3 |
15 % |
20 % |
15 % |
70 % |
|
4 |
15 % |
25 % |
25 % |
80 % |
|
5 |
20 % |
30 % |
35 % |
95 % |
|
6 |
30 % |
40 % |
60 % |
135 % |
|
7 |
35 % |
40 % |
95 % |
170 % |
|
8 |
45 % |
55 % |
150 % |
225 % |
|
9 |
55 % |
65 % |
180 % |
255 % |
|
10 |
70 % |
85 % |
270 % |
345 % |
|
11 |
120 % |
135 % |
405 % |
500 % |
|
12 |
135 % |
155 % |
535 % |
655 % |
|
13 |
170 % |
195 % |
645 % |
740 % |
|
14 |
225 % |
250 % |
810 % |
855 % |
|
15 |
280 % |
305 % |
945 % |
945 % |
|
16 |
340 % |
380 % |
1 015 % |
1 015 % |
|
17 |
415 % |
455 % |
1 250 % |
1 250 % |
|
Vse druge |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
1 250 % |
Člen 265
Področje uporabe in operativne zahteve za pristop notranjega ocenjevanja
Kadar je institucija dobila dovoljenje, da uporabi pristop notranjega ocenjevanja v skladu z odstavkom 2 tega člena in posebna pozicija v okviru programa ABCP ali posla ABCP spada na področje uporabe, ki ga pokriva to dovoljenje, institucija uporabi ta pristop za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti te pozicije.
Pristojni organi institucijam izdajo dovoljenje za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja v okviru jasno opredeljenega področja uporabe, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
vse pozicije v komercialnem zapisu, izdanem v programu ABCP, so ocenjene pozicije;
notranja ocena kreditne kakovosti pozicije odraža javno dostopno metodologijo ocenjevanja ene ali več ECAI za ocenjevanje pozicij v listinjenju, kritih z isto vrsto izpostavljenosti kot so bile listinjene;
komercialni zapis, izdan v programu ABCP, je večinoma izdan tretjim investitorjem;
postopek notranjega ocenjevanja v instituciji je konzervativen vsaj toliko, kot so konzervativne javno dostopne ocene tistih ECAI, ki so podale zunanjo bonitetno oceno za komercialni zapis, izdan v programu ABCP, zlasti kar zadeva stresne dejavnike in druge ustrezne kvantitativne elemente;
metodologija institucije za notranje ocenjevanje upošteva vse ustrezne javno dostopne metodologije ocenjevanja ECAI, ki ocenjujejo komercialni zapis v programu ABCP, in vključuje razrede bonitetnih ocen, ki ustrezajo bonitetnim ocenam ECAI. Institucija v svojih notranjih evidencah dokumentira poročilo s pojasnili, ki opisuje, kako so bile zahteve iz te točke izpolnjene, pri čemer to obrazložitev redno posodablja;
institucija uporablja metodologijo notranjega ocenjevanja za namene notranjega upravljanja tveganja, vključno pri svojih postopkih odločanja, upravljanja informacij in razporejanja notranjega kapitala;
notranji ali zunanji revizorji, ECAI, ali služba institucije za notranje kreditno pregledovanje ali upravljanje tveganj opravljajo redne preglede postopka notranjega ocenjevanja in kakovosti notranjih ocen kreditne kakovosti izpostavljenosti institucije do programa ABCP ali posla ABCP;
institucija spremlja uspešnost svojih notranjih bonitetnih ocen, da ovrednoti učinkovitost svoje metodologije notranjega ocenjevanja, ki jo po potrebi prilagodi, če uspešnost izpostavljenosti redno odstopa od uspešnosti, ki jo opredeljujejo notranje bonitetne ocene;
program ABCP vključuje standarde za izdajo komercialnih zapisov in upravljanje obveznosti v obliki smernic za upravitelja programa vsaj v zvezi z naslednjim:
merili primernosti sredstev, ob upoštevanju točke (j);
vrstami in denarno vrednostjo izpostavljenosti iz naslova zagotovitve okvirnih likvidnostnih kreditov in kreditnih izboljšav;
porazdelitvijo izgub med pozicijami v listinjenju v programu ABCP ali poslu ABCP;
pravno in ekonomsko izločitvijo sredstev, prenesenih s subjekta, ki prodaja sredstva;
merila primernosti sredstev v programu ABCP določajo vsaj naslednje:
izključitev nakupa sredstev, ki so dalj časa zapadla ali neplačana;
omejitev presežne koncentracije do posameznega dolžnika ali geografskega območja; in
omejitev ročnosti sredstev, ki se jih kupuje;
opravi se analiza kreditnega tveganja in poslovnega profila prodajalca sredstev, ki vključuje vsaj oceno prodajalčevih:
pretekle in pričakovane prihodnje finančne uspešnosti;
trenutnega tržnega položaja in pričakovane prihodnje konkurenčnosti;
stopnje finančnega vzvoda, denarnega toka, pokritosti obresti in bonitetne ocene dolga; in
standardov za izdajo komercialnih zapisov, sposobnosti servisiranja in procesov izterjave;
program ABCP ima politike in procese izterjave, ki upoštevajo operativno sposobnost in kreditno kakovost serviserja ter vsebuje lastnosti, ki zmanjšujejo tveganja v zvezi z uspešnostjo prodajalca in serviserja. Za namene te točke se lahko tveganja v zvezi z uspešnostjo zmanjšujejo s sprožilci, zasnovanimi na trenutni kreditni kakovosti prodajalca ali serviserja, ki preprečujejo združevanje denarnih sredstev v primeru neplačila s strani prodajalca ali serviserja;
skupna ocena izgube skupine sredstev, ki se lahko kupijo v skladu s programom ABCP, upošteva vse vire možnega tveganja, kot sta kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti;
kadar je obseg kreditne izboljšave, ki jo zagotovi prodajalec, zasnovan le na izgubah iz naslova kredita in je tveganje zmanjšanja vrednosti za določeno skupino sredstev pomembno, program ABCP vsebuje ločeno rezervo za tveganje zmanjšanja vrednosti;
obseg zahtevane stopnje izboljšave v okviru programa ABCP se izračuna ob upoštevanju večletnih preteklih informacij, ki vključujejo izgube, neredna plačila, zmanjšanja vrednosti in stopnjo realizacije denarnih terjatev;
program ABCP vsebuje strukturne lastnosti pri nakupu izpostavljenosti, da se zmanjša morebitno kreditno poslabšanje osnovnega portfelja. Take lastnosti lahko vključujejo likvidacijske sprožilce za posamezno skupino izpostavljenosti;
institucija oceni značilnosti skupine osnovnih sredstev, kot je njena tehtana povprečna kreditna ocena, ter opredeli morebitne koncentracije do posameznega dolžnika ali geografskega območja in razdrobljenost skupine sredstev.
Institucije, ki so dobile dovoljenje za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja, se ne vrnejo k uporabi drugih metod za pozicije, ki spadajo na področje uporabe pristopa notranjega ocenjevanja, razen če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
institucija je po mnenju pristojnega organa dokazala, da za to obstajajo utemeljeni razlogi;
institucija je dobila predhodno dovoljenje pristojnega organa.
Člen 266
Izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom notranjega ocenjevanja
Člen 267
Najvišja utež tveganja za nadrejene pozicije v listinjenju: pristop vpogleda
V primeru mešanih skupin se najvišja utež tveganja izračuna na naslednji način:
kadar institucija uporablja SEC-IRBA, se delu osnovne skupine, za katerega se uporablja standardizirani pristop, dodeli ustrezna utež tveganja standardiziranega pristopa, delu osnovne skupine, za katerega se uporablja pristop IRB, pa ustrezna utež tveganja pristopa IRB;
kadar institucija uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, je najvišja utež tveganja za nadrejene pozicije v listinjenju enaka tehtanemu povprečju uteži tveganja za osnovne izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom.
Za namene tega člena vključuje utež tveganja, ki bi se uporabljala pri pristopu IRB v skladu s poglavjem 3, razmerje med:
pričakovanimi izgubami, pomnoženimi z 12,5, in
vrednostjo izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti.
Člen 268
Najvišje kapitalske zahteve
Najvišja kapitalska zahteva je rezultat zmnožka zneska, izračunanega v skladu z odstavkoma 1 ali 2, in največjega dela udeležbe, ki ga ima institucija v zadevnih tranšah (V), izraženega kot odstotek in izračunanega na naslednji način:
za institucijo, ki ima eno ali več pozicij v listinjenju v eni tranši, je V enak razmerju med nominalnim zneskom pozicij v listinjenju, ki jih ima institucija v zadevni tranši, in nominalnim zneskom tranše;
za institucijo, ki ima pozicije v listinjenju v različnih tranšah, je V enak največjemu delu udeležbe v vseh tranšah. Za te namene se del udeležbe za vsako od različnih tranš izračuna, kakor je določeno v točki (a).
Člen 269
Relistinjenje
Za pozicijo v relistinjenju institucije uporabijo SEC-SA v skladu s členom 261, in sicer z naslednjimi spremembami:
W = 0 za vsako izpostavljenost do tranše listinjenja v skupini osnovnih izpostavljenosti;
p = 1,5;
za dobljeno utež tveganja se uporablja spodnja meja uteži tveganja 100 %.
Člen 269a
Obravnava listinjenj nedonosnih izpostavljenosti
Za namene tega člena:
„listinjenje nedonosnih izpostavljenosti“ pomeni listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, kot je opredeljeno v točki (25) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
„kvalificirano tradicionalno listinjenje nedonosnih izpostavljenosti“ pomeni tradicionalno listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, pri katerem nevračljivi popust pri odkupni ceni znaša vsaj 50 % neporavnanega zneska osnovnih izpostavljenosti v trenutku, ko so bile prenesene na SSPE.
Institucije opravijo izračun v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
CRmax |
= |
najvišja kapitalska zahteva v primeru kvalificiranega tradicionalnega listinjenja nedonosnih izpostavljenosti; |
|
RWEAIRB |
= |
vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
ELIRB |
= |
vsota zneskov pričakovanih izgub za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
NRPPD |
= |
nevračljivi popust pri odkupni ceni; |
|
EVIRB |
= |
vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
EVPool |
= |
vsota vrednosti izpostavljenosti za vse osnovne izpostavljenosti v skupini; |
|
SCRAIRB |
= |
za institucije v vlogi originatorja, posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, ki jih institucija izvede v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop IRB, le če in kolikor te prilagoditve presegajo nevračljivi popust pri odkupni ceni (NRPPD); za institucije v vlogi investitorja je ta znesek enak nič; |
|
RWEASA |
= |
vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop; |
Za namene prvega pododstavka institucije v vlogi originatorja, ki za pozicijo uporabljajo SEC-IRBA in ki jim je dovoljena uporaba lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za vse osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB v skladu s poglavjem 3, nevračljivi popust pri odkupni ceni in po potrebi vse morebitne dodatne posebne popravke zaradi kreditnega tveganja odštejejo od pričakovanih izgub in vrednosti izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti, povezanih z nadrejeno pozicijo v kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
RWmax |
= |
utež tveganja pred uporabo spodnje meje, ki se uporablja za nadrejeno pozicijo v kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, kadar se uporablja pristop vpogleda; |
|
RWEAIRB |
= |
vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
RWEASA |
= |
vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop; |
|
ELIRB |
= |
vsota zneskov pričakovanih izgub za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
NRPPD |
= |
nevračljivi popust pri odkupni ceni; |
|
EVIRB |
= |
vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB; |
|
EVpool |
= |
vsota vrednosti izpostavljenosti za vse osnovne izpostavljenosti v skupini; |
|
EVSA |
= |
vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop; |
|
SCRAIRB |
= |
posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, ki jih institucija v vlogi originatorja izvede v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop IRB, le če in kolikor te prilagoditve presegajo NRPPD. |
Za namene tega člena se nevračljivi popust pri odkupni ceni izračuna tako, da se znesek iz točke (b) odšteje od zneska iz točke (a):
neporavnani znesek osnovnih izpostavljenosti listinjenja nedonosnih izpostavljenosti v trenutku, ko so bile te izpostavljenosti prenesene na SSPE;
vsota naslednjega:
začetna prodajna cena tranš ali, kjer je to potrebno, delov tranš listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, prodanih tretjim investitorjem, ter
neporavnani znesek tranš ali po potrebi delov tranš tega listinjenja v lasti originatorja merjen v trenutku, ko so bile osnovne izpostavljenosti prenesene na SSPE.
Za namene odstavkov 5 in 6 se v času trajanja posla izračun nevračljivega popusta pri odkupni ceni prilagodi navzdol ob upoštevanju realiziranih izgub. Vsako zmanjšanje neporavnanega zneska osnovnih izpostavljenosti, ki izhaja iz realiziranih izgub, zmanjša tudi nevračljivi popust pri odkupni ceni, pri čemer je spodnja meja nič.
Popust, ki je strukturiran tako, da se lahko v celoti ali delno povrne originatorju, se za namene tega člena ne šteje kot nevračljivi popust pri odkupni ceni.
Člen 270
Nadrejene pozicije v bilančnem listinjenju STS
Institucija v vlogi originatorja lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicije v listinjenju za bilančno listinjenje STS iz člena 26a(1) Uredbe (EU) 2017/2402 v skladu s členom 260, 262 ali 264 te uredbe, če je primerno, če ta pozicija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
listinjenje izpolnjuje zahteve iz člena 243(2);
pozicija se šteje za nadrejeno pozicijo v listinjenju.
EBA spremlja uporabo odstavka 1, predvsem kar zadeva:
tržni obseg in tržni delež bilančnih listinjenj STS, v zvezi s katerimi institucija v vlogi originatorja uporablja odstavek 1, za različne razrede sredstev;
ugotovljeno razporeditev izgub med nadrejeno tranšo in druge tranše bilančnih listinjenj STS, kadar institucija v vlogi originatorja v zvezi z nadrejenimi pozicijami pri takih listinjenjih uporablja odstavek 1;
učinek uporabe odstavka 1 na finančni vzvod institucij;
učinek uporabe bilančnega listinjenja STS, v zvezi s katerim institucija v vlogi originatorja uporablja odstavek 1 za izdajo kapitalskih instrumentov s strani zadevnih institucij v vlogi originatorja.
Člen 270a
Dodatna utež tveganja
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 270b
Uporaba bonitetnih ocen ECAI
Institucije lahko za določanje uteži tveganja za pozicijo v listinjenju v skladu s tem poglavjem uporabijo bonitetne ocene le, kadar je bonitetno oceno izdala ali potrdila ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.
Člen 270c
Zahteve, ki jih morajo izpolniti bonitetne ocene ECAI
Za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z oddelkom 3 lahko institucije uporabijo bonitetno oceno ECAI le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
med vrstami plačil, ki se odražajo v bonitetni oceni, in vrstami plačil, do katerih je institucija upravičena v skladu s pogodbo, iz katere izhaja zadevna pozicija v listinjenju, ni nobene neskladnosti;
ECAI objavi bonitetne ocene ter analizo izgub in denarnih tokov, občutljivost ocen na spremembe v osnovnih predpostavkah glede ocen, vključno z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, pa tudi postopke, metodologije, predpostavke in ključne elemente, na katerih temeljijo bonitetne ocene, v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Za namene te točke se šteje, da so informacije javno dostopne, kadar so objavljene v dostopni obliki. Informacije, ki so dostopne le omejenemu številu subjektov, ne štejejo kot javno dostopne;
bonitetne ocene so vključene v matriko prehodov ECAI;
bonitetne ocene niti v celoti niti delno ne temeljijo na osebni podpori, ki jo zagotavlja sama institucija. Kadar pozicija v celoti ali delno temelji na osebni podpori, institucija to pozicijo za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z oddelkom 3 obravnava, kot da je neocenjena;
ECAI je zavezana k objavi obrazložitev o tem, kako uspešnost osnovnih izpostavljenosti vpliva na bonitetno oceno.
Člen 270d
Uporaba bonitetnih ocen
Institucija uporablja bonitetne ocene svojih pozicij v listinjenju dosledno in neselektivno, za te namene pa mora izpolnjevati naslednje zahteve:
institucija za svoje pozicije v nekaterih tranšah ne uporabi bonitetnih ocen ene ECAI, za svoje pozicije v drugih tranšah v okviru istega listinjenja, ki jih je ali jih ni ocenila prva ECAI, pa bonitetnih ocen druge ECAI;
kadar ima pozicija dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, institucija uporabi manj ugodno bonitetno oceno;
kadar ima pozicija tri ali več bonitetnih ocen imenovanih ECAI, se uporabita dve najugodnejši bonitetni oceni. Kadar sta dve najugodnejši bonitetni oceni različni, se uporabi manj ugodna bonitetna ocena;
institucija na lastno pobudo ne zaprosi za umik manj ugodnih bonitetnih ocen.
Člen 270e
Vzporejanje listinjenj
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za objektivno in dosledno vzporejanje stopenj kreditne kakovosti iz tega poglavja glede na zadevne bonitetne ocene vseh ECAI. Za namene tega člena EBA zlasti:
razlikuje med relativnimi stopnjami tveganja, ki jih odraža posamezna bonitetna ocena;
upošteva kvantitativne dejavnike, kot so stopnje neplačil ali izgub, ter preteklo kakovost bonitetnih ocen vsake ECAI pri različnih kategorijah sredstev;
upošteva kvalitativne dejavnike, kot je razpon poslov, ki jih oceni ECAI, ter metodologijo in pomen njenih bonitetnih ocen, zlasti v zvezi s tem, ali takšne ocene upoštevajo pričakovano izgubo ali prvo izgubo v eurih, ter pravočasno plačilo obresti ali plačilo obresti ob zapadlosti;
si prizadeva zagotoviti, da za pozicije v listinjenju, za katere se na podlagi bonitetnih ocen ECAI uporabi enaka utež tveganja, veljajo enakovredne stopnje kreditnega tveganja.
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. julija 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 6
Kreditno tveganje nasprotne stranke
Člen 271
Določanje vrednosti izpostavljenosti
Člen 272
Opredelitev pojmov
Za namene tega poglavja in naslova VI tega dela se uporablja naslednja opredelitev pojmov:
"kreditno tveganje nasprotne stranke" ali "CCR" je tveganje, da nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov posla;
"posli z dolgim rokom poravnave" so posli, pri katerih nasprotna stranka prevzame obveznost, da bo izročila vrednostni papir, blago ali tujo valuto za gotovino, druge finančne instrumente ali blago, ali obratno, na datum poravnave ali izročitve, ki je naveden v pogodbi in je kasnejši od običajnega tržnega standardnega roka za to vrsto posla ali pet delovnih dni po datumu, na katerega je institucija sklenila posel, pri čemer se upošteva zgodnejši datum;
"posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja" so posli, s katerimi institucija odobri kredit v povezavi z nakupom, prodajo, pokrivanjem stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanjem z njimi. Posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih posojil, ki so zavarovana s premoženjem v obliki vrednostnih papirjev.
"niz pobotov" je skupina poslov med institucijo in eno samo nasprotno stranko, ki je predmet pravno izvršljive dvostranske pogodbe o pobotu, priznane na podlagi oddelka 7 in poglavja 4.
Vsak posel, za katerega se ne uporablja pravno izvršljiva dvostranska pogodba o pobotu, priznana na podlagi oddelka 7, se za namen tega poglavja obravnava kot samostojni niz pobotov.
Po metodi notranjih modelov, določeni v oddelku 6, se vsi nizi pobotov z eno samo nasprotno stranko lahko obravnavajo kot en sam niz pobotov, če so modelirane negativne tržne vrednosti posameznih nizov pobotov v oceni pričakovane izpostavljenosti (v nadaljnjem besedilu: EE) enake 0.
"tveganost pozicije" je vrednost tveganja, ki je dodeljena poslu na podlagi standardizirane metode iz oddelka 5 po vnaprej določenem algoritmu;
"niz varovanj" pomeni skupino poslov v enem samem nizu pobotov, pri katerih je dovoljen popoln ali delen pobot za določanje potencialne prihodnje izpostavljenosti na podlagi metod iz oddelka 3 ali 4 tega poglavja;
"dogovor o vzdrževanju kritja" je dogovor ali določba v dogovoru, na podlagi katerega mora ena nasprotna stranka drugi nasprotni stranki zagotoviti zavarovanje s premoženjem, kadar izpostavljenost druge nasprotne stranke do prve nasprotne stranke preseže določeno raven;
"dogovor o enosmernem vzdrževanju kritja" pomeni dogovor o vzdrževanju kritja, na podlagi katerega mora institucija predložiti gibljivo kritje nasprotni stranki, vendar ni upravičena do prejema gibljivega kritja s strani te nasprotne stranke, ali obratno;
"prag kritja" je največji znesek izpostavljenosti, ki ostaja neporavnan, preden ima ena stranka pravico zahtevati zavarovanje s premoženjem;
"obdobje kritja za tveganje" je čas od zadnje zagotovitve zavarovanja s premoženjem, ki krije niz pobotov poslov, z nasprotno stranko, ki je postala neplačnik, do trenutka, ko so posli zaključeniin je nastalo tržno tveganje ponovno varovano;
►C2 "efektivna zapadlost" niza pobotov z zapadlostjo več kakor eno leto na podlagi metode notranjih modelov je razmerje med vsoto ◄ pričakovane izpostavljenosti v času trajanja poslov v nizu pobotov, ki je diskontirana z netvegano stopnjo donosa in deljena z vsoto pričakovane izpostavljenosti v enem letu v nizu pobotov, ki je diskontirana z netvegano stopnjo donosa;
Ta efektivna zapadlost se lahko prilagodi tako, da odrazi tveganje obnovitve, ki nastane zaradi nadomestitve pričakovane izpostavljenosti z efektivno pričakovano izpostavljenostjo za obdobja predvidevanja, ki trajajo manj kakor eno leto;
"pobot med različnimi kategorijami produktov" pomeni vključitev poslov z različnimi kategorijami produktov v isti niz pobotov na podlagi pravil za pobot med različnimi kategorijami produktov iz tega poglavja;
"tekoča tržna vrednost" ali "CMV" pomeni neto tržno vrednost vseh poslov v nizu pobotov, kar vključuje vse prejeto ali dano zavarovanje s premoženjem, pri čemer se pobotajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;
"neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem" ali "NICA" pomeni vsoto nestanovitnosti prilagojenih neto vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega oziroma danega v zvezi z nizom pobotov, razen gibljivega kritja;
"porazdelitev tržnih vrednosti" je napovedovanje verjetnostne porazdelitve neto tržnih vrednosti poslov v nizu pobotov za prihodnji datum (obdobje predvidevanja) glede na realizirano tržno vrednost navedenih poslov na datum napovedi;
"porazdelitev izpostavljenosti" je napovedovanje verjetnostne porazdelitve tržnih vrednosti poslov tako, da se za negativne neto tržne vrednosti določi vrednost nič;
"na tveganje neobčutljiva porazdelitev" je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna z uporabo tržnih vgrajenih vrednosti, kakršne so vgrajene nestanovitnosti;
"dejanska porazdelitev" je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna s preteklimi ali realiziranimi vrednostmi, kakršne so nestanovitnosti, izračunane z uporabo preteklih sprememb cen ali tečajev tujih valut in obrestnih mer;
"tekoča izpostavljenost" pomeni večjo izmed vrednosti nič in tržne vrednosti posla ali portfelja poslov v okviru niza pobotov z nasprotno stranko, ki bi predstavljala izgubo ob neplačilu nasprotne stranke, ob predpostavki, da v primeru insolventnosti ali likvidacijevrednost navedenih poslov ne bo poplačana;
"konična oziroma največja izpostavljenost" je visok percentil porazdelitve izpostavljenosti na določen prihodnji datum pred datumom zapadlosti posla v nizu pobotov ki ima najdaljšo zapadlost;
"pričakovana izpostavljenost" (v nadaljnjem besedilu: EE) je povprečje porazdelitve izpostavljenosti na določen prihodnji datum pred datumom zapadlosti posla v nizu pobotov, ki ima najdaljšo zapadlostjo;
"efektivna pričakovana izpostavljenost na poseben datum (v nadaljnjem besedilu: efektivna EE)" pomeni največjo pričakovano izpostavljenost, ki nastopi na ta datum ali kateri koli predhodni datum. Alternativno se lahko na poseben datum opredeli tudi kot večja od pričakovane izpostavljenost, ki nastopi na ta datum, ali efektivne pričakovane izpostavljenost na kateri koli predhodni datum,;
"pričakovana pozitivna izpostavljenost"(v nadaljnjem besedilu: EPE) je tehtano povprečje pričakovanih izpostavljenosti v določenem časovnem obdobju, pri čemer je utež razmerje, ki ga posamezna pričakovana izpostavljenost predstavlja v celotnem časovnem obdobju;
Pri izračunavanju kapitalskih zahtev institucije vzamejo povprečje prvega leta ali, če vse pogodbe v okviru niza pobotov zapadejo prej kakor v enem letu, povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov;
"efektivna pričakovana pozitivna izpostavljenost" (v nadaljnjem besedilu efektivna EPE)" je tehtano povprečje efektivne pričakovane izpostavljenosti niza pobotov v prvem letu, ali, če vse pogodbe v nizu pobotov zapadejo prej kakor v enem letu, povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov, pri čemer je utež delež, ki ga posamezna pričakovana izpostavljenost predstavlja v celotnem časovnem obdobju;
"tveganje obnovitve" je vrednost, za katero je EPE podcenjena, kadar se pričakuje, da bodo prihodnji posli z nasprotno stranko potekali redno;
Dodatna izpostavljenost, ustvarjena z navedenimi prihodnjimi posli, ni vključena v izračun EPE;
"nasprotna stranka" za namene oddelka 7 pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki sklene pogodbo o pobotu in je sposobna veljavno skleniti ta posel;
"pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov" pomeni dvostranski pogodbeni dogovor med institucijo in nasprotno stranko, ki (na podlagi pobota poslov, ki so predmet pogodbe) vzpostavi eno samo pravno obveznost, ki zajema vse dvostranske okvirne pogodbe in posle, razvrščene v različne kategorije produktov, ki so vključene v sporazum.
Za namene te opredelitve "različne kategorije produktov" pomenijo:
repo posle in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev in blaga,
posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
pogodbe, naštete v Prilogi II;
"plačilna stran" pomeni dogovorjeno plačilo v poslu z izvedenim finančnim instrumentom OTC z linearnim profilom tveganja, ki določa izmenjavo finančnega instrumenta za plačilo.
V primeru poslov, ki določajo izmenjavo plačila za plačilo, sta ti dve plačilni strani sestavljeni iz pogodbeno dogovorjenih bruto plačil, vključno s hipotetičnim zneskom posla.
Člen 273
Metode za izračun vrednosti izpostavljenosti
Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(1), ne uporablja metode iz oddelka 4. Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(2), ne uporablja metode iz oddelka 5.
Institucije lahko znotraj skupine trajno uporabljajo kombinacijo metod iz oddelkov 3 do 6. Posamezna institucija ne sme trajno uporabljati kombinacije metod iz oddelkov 3 do 6.
Če institucija pridobi dovoljenje pristojnih nadzornih organov v skladu s členom 283(1) in (2), lahko institucija na podlagi metode notranjih modelov iz oddelka 6 določi vrednost izpostavljenosti za naslednje postavke:
pogodbe, naštete v Prilogi II;
repo posle;
posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga;
posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
posle z dolgim rokom poravnave.
Ko institucija za izpostavljenosti iz netrgovalne knjige ali za izpostavljenosti tveganju nasprotne stranke kupi zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, lahko kapitalsko zahtevo za zavarovane izpostavljenosti izračuna na podlagi enega od naslednjega:
členov 233 do 236;
v skladu s členom 183, če je bilo dano dovoljenje v skladu s členom 143.
Če institucija ne uporabi pristopa (ii) iz točke (h) člena 299(2), je vrednost izpostavljenosti CCR za te kreditne izvedene finančne instrumente enaka nič.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se, kadar se eden od dogovorov o vzdrževanju kritja uporablja za več nizov pobotov s to nasprotno stranko in institucija za izračun vrednosti izpostavljenosti teh nizov pobotov uporablja eno od metod iz oddelkov 3 do 6, vrednost izpostavljenosti izračuna v skladu z zadevnim oddelkom.
Za dano nasprotno stranko je vrednost izpostavljenosti za dani niz pobotov izvedenih finančnih instrumentov OTC, navedenih v Prilogi II, izračunana v skladu s tem poglavjem, enaka nič ali, če je ta višja, razliki med vsoto vrednosti izpostavljenosti za vse nize pobotov z nasprotno stranko ter vsoto prilagoditev kreditnega vrednotenja za to nasprotno stranko, ki jih je institucija pripoznala kot odpis. Prilagoditve kreditnega vrednotenja se izračunajo brez upoštevanja izravnavajoče prilagoditve vrednosti obremenitev, pripisane lastnemu kreditnemu tveganju podjetja, ki je že bila izključena iz kapitala v skladu s točko (c) člena 33(1).
Za namene prvega pododstavka se pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC popolnoma ujemata, kadar izpolnjujeta vse naslednje pogoje:
imata nasprotni poziciji tveganja;
njune značilnosti, z izjemo datuma trgovanja, so identične;
njuni denarni tokovi se v celoti pobotajo.
Člen 273a
Pogoji za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti
Institucija lahko izračuna vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 4, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
10 % bilančne vsote institucije;
300 milijonov EUR.
Institucija lahko izračuna vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 5, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
5 % bilančne vsote institucije;
100 milijonov EUR.
Institucije za namene odstavkov 1 in 2 izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
pozicije v izvedenih finančnih instrumentih se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost pozicije na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
absolutna vrednost združene dolge pozicije se sešteje z absolutno vrednostjo združene kratke pozicije;
vključijo se vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige.
Za namene prvega pododstavka je pomen dolgih in kratkih pozicij enak kot v členu 94(3).
Za namene prvega pododstavka je vrednost združene dolge (kratke) pozicije enaka vsoti vrednosti posameznih dolgih (kratkih) pozicij, vključenih v izračun v skladu s točko (c).
Člen 273b
Neizpolnjevanje pogojev za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov in poenostavljenega pristopa za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA
►M17 Institucije prenehajo izračunavati vrednosti izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z oddelkom 4 ali 5 in kapitalske zahteve za tveganje CVA v skladu s členom 385, kot je ustrezno, v roku treh mesecev od tega, ko nastopi nekaj od naslednjega: ◄
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno;
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno.
Člen 274
Vrednost izpostavljenosti
Institucija lahko izračuna eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov za vse posle, ki jih zajema pogodba o pobotu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogodba o pobotu spada v eno od vrst pogodbenih pobotov iz člena 295;
pogodbo o pobotu so priznali pristojni organi v skladu s členom 296;
institucija je izpolnila obveznosti iz člena 297 v zvezi s pogodbo o pobotu.
Če kateri koli od pogojev iz prvega pododstavka ni izpolnjen, institucija vsak posel obravnava, kot da je samostojen niz pobotov.
Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti niza pobotov v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje nasprotne stranke, kot sledi:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški, izračunani v skladu s členom 275, in |
|
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost, izračunana v skladu s členom 278; |
|
α |
= |
1,4. |
Kadar se za isti niz pobotov uporablja več dogovorov o vzdrževanju kritja ali kadar isti niz pobotov vključuje posle, ki so predmet dogovora o vzdrževanju kritja, in posle, ki niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, institucija izračuna svojo vrednost izpostavljenosti na naslednji način:
institucija določi zadevne hipotetične nize podpobotov, sestavljene iz poslov, vključenih v niz pobotov, kot sledi:
vsi posli, ki so predmet dogovora o vzdrževanju kritja in za katere velja enako obdobje kritja za tveganje, kot je določeno v skladu s členom 285(2) do (5), se razporedijo v isti niz podpobotov;
vsi posli, ki niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, se dodelijo istemu nizu podpobotov, ki se razlikuje od niza podpobotov, določenega v skladu s točko (i) tega odstavka;
institucija izračuna nadomestitvene stroške niza pobotov v skladu s členom 275(2), pri čemer upošteva vse posle v nizu pobotov, ne glede na to, ali so ali niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, in uporabi vse naslednje:
CMV se izračuna za vse posle v nizu pobotov, kar vključuje vse prejeto ali dano zavarovanje s premoženjem, pri čemer se pri izračunu CMV pobotajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;
NICA, VM, TH in MTA, kadar je ustrezno, se izračunajo ločeno kot vsota med istimi vhodnimi podatki, ki se uporabljajo za vsak posamezen dogovor o vzdrževanju kritja v nizu pobotov;
institucija izračuna potencialno prihodnjo izpostavljenost niza pobotov iz člena 278 z uporabo vsega naslednjega:
multiplikator iz člena 278(1) temelji na vhodnih podatkih CMV, NICA in VM, kot je primerno, v skladu s točko (b) tega odstavka;
se izračuna v skladu s členom 278, in sicer ločeno za vsak hipotetični niz podpobotov iz točke (a) tega odstavka.
Institucije lahko določijo vrednost izpostavljenosti nič za niz pobotov, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
niz pobotov sestavljajo izključno prodane opcije;
tekoča tržna vrednost niza pobotov je vedno negativna;
institucija je za vse opcije, vključene v niz pobotov, prejela premijo vnaprej, da se je zajamčila izvršitev pogodb;
niz pobotov ni predmet nobenega dogovora o vzdrževanju kritja.
Z odstopanjem od prvega pododstavka institucije nadomestijo navadno digitalno opcijo, katere izvršilna cena je enaka K, z ustrezno kombinacijo ovratnice dveh prodanih in kupljenih navadnih nakupnih ali prodajnih opcij, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
obe opciji v kombinaciji ovratnice imata:
enak datum zapadlosti in enako promptno ali terminsko ceno osnovnega instrumenta kot navadna digitalna opcija;
izvršilno ceno, ki je enaka 0,95 ·K oziroma 1,05 ·K;
kombinacija ovratnice natančno posnema izplačilo navadne digitalne opcije zunaj razpona med izvršilnima cenama iz točke (a).
Tveganost pozicije obeh opcij v kombinaciji ovratnice iz drugega pododstavka se izračuna ločeno v skladu s členom 279.
Člen 275
Nadomestitveni stroški
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške RC za nize pobotov, ki niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za posamične nize pobotov, ki so predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
|
VM |
= |
nestanovitnosti prilagojena vrednost neto gibljivega kritja, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z nizom pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb CMV niza pobotov; |
|
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more zahtevati zavarovanja s premoženjem, in |
|
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov. |
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za več nizov pobotov, ki so predmet istega dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje nize pobotov, ki so predmet posameznega dogovora o vzdrževanju kritja; |
|
CMVi |
= |
CMV niza pobotov i; |
|
VMMA |
= |
vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb njihovih CMV in |
|
NICAMA |
= |
vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov, razen VMMA. |
Za namene prvega pododstavka se lahko NICAMA izračuna na ravni posla, na ravni niza pobotov ali na ravni vseh nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, odvisno od ravni, na kateri se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja.
Člen 276
Pripoznavanje in obravnava zavarovanja s premoženjem
Institucije za namene tega oddelka izračunajo zneske zavarovanja s premoženjem VM, VMMA, NICA in NICAMA ob uporabi vseh naslednjih zahtev:
če vsi posli, vključeni v niz pobotov, spadajo v trgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členoma 197 in 299;
če niz pobotov vsebuje vsaj en posel, ki spada v netrgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členom 197;
zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, se pripozna s pozitivnim predznakom, zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, pa se pripozna z negativnim predznakom;
nestanovitnosti prilagojena vrednost katere koli vrste prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem se izračuna v skladu s členom 223;
ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VM kot v NICA;
ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VMMA kot v NICAMA;
vsako zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, ki je ločeno od sredstev te nasprotne stranke in je zaradi te ločitve izvzeto iz stečaja v primeru neplačila ali insolventnosti navedene nasprotne stranke, se ne pripozna pri izračunu NICA in NICAMA.
Institucije za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti danega zavarovanja s premoženjem iz točke (d) odstavka 1 tega člena formulo iz člena 223(2) nadomestijo z naslednjo formulo:
Institucije za namene točke (d) odstavka 1 določijo obdobje unovčenja, ki je relevantno za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti vsakega prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem, v skladu z enim od naslednjih obdobij:
eno leto za nize pobotov iz člena 275(1);
obdobje kritja za tveganje, določeno v skladu s točko (b) člena 279c(1), za nize pobotov iz člena 275(2) in (3).
Člen 277
Razporeditev poslov v kategorije tveganja
Institucije razporedijo vsak posel niza pobotov v eno od naslednjih kategorij tveganja, da določijo potencialno prihodnjo izpostavljenost niza pobotov iz člena 278:
obrestno tveganje;
valutno tveganje;
kreditno tveganje;
tveganje lastniških finančnih instrumentov;
blagovno tveganje;
druga tveganja.
Institucije ne glede na odstavke 1, 2 in 3 pri razporejanju poslov v kategorije tveganja iz odstavka 1 uporabljajo naslednji zahtevi:
če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka inflacije, institucije razporedijo posel v kategorijo obrestnega tveganja;
če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka podnebnih razmer, institucije razporedijo posel v kategorijo blagovnega tveganja.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
metodo za opredelitev poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja;
metodo za opredelitev poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja in za določitev najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja za namene odstavka 3.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 277a
Nizi varovanj
Institucije določijo ustrezne nize varovanj za vsako kategorijo tveganja niza pobotov in uvrstijo vsak posel v te nize varovanj, kot sledi:
posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti;
posli, razporejeni v kategorijo valutnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), temelji na istem valutnem paru;
vsi posli, razporejeni v kategorijo kreditnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj;
vsi posli, uvrščeni v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, se uvrstijo v isti niz varovanj;
posli, razporejeni v kategorijo blagovnega tveganja, se uvrstijo v enega od naslednjih nizov varovanj glede na naravo njihovega primarnega povzročitelja tveganja ali najpomembnejšega povzročitelja tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3):
energija;
kovine;
kmetijski proizvodi;
drugo blago
podnebne razmere;
posli, razporejeni v kategorijo drugih tveganj, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.
Za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, ki imajo za primarnega povzročitelja tveganja spremenljivko inflacije, uvrstijo v ločene nize varovanj, ki niso isti kot nizi varovanj, vzpostavljeni za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja, ki za primarnega povzročitelja tveganja nimajo spremenljivke inflacije. Ti posli se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti.
Institucije z odstopanjem od odstavka 1 tega člena vzpostavijo ločene posamezne nize varovanj v vsaki kategoriji tveganja za naslednje posle:
posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), vgrajena tržna nestanovitnost ali realizirana nestanovitnost povzročitelja tveganja ali pa korelacija med dvema povzročiteljema tveganja;
posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), razlika med dvema povzročiteljema tveganja, razporejenima v isto kategorijo tveganja, ali posle, sestavljene iz dveh plačilnih strani, denominiranih v isti valuti, pri katerih je povzročitelj tveganja, ki spada v isto kategorijo tveganja kot primarni povzročitelj tveganja, vsebovan v drugi plačilni strani od tiste, ki vsebuje primarnega povzročitelja tveganja.
Institucije za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.
Institucije za namene točke (b) prvega pododstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je par povzročiteljev tveganja v teh poslih, kot je opisan v navedeni točki, identičen in med obema povzročiteljema tveganja v tem paru obstaja pozitivna korelacija. V nasprotnem primeru institucije uvrstijo posle iz točke (b) prvega pododstavka v enega od nizov varovanj, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, na podlagi samo enega od obeh povzročiteljev tveganja iz točke (b) prvega pododstavka.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka institucije uvrstijo posle v ločen niz varovanj ustrezne kategorije tveganja na podlagi iste strukture niza varovanj, kot je določena v odstavku 1.
Člen 278
Potencialna prihodnja izpostavljenost
Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost (PFE) niza pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost; |
|
a |
= |
indeks, ki označuje kategorije tveganja, vključene v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov; |
|
AddOn(a) |
= |
pribitek za kategorijo tveganja „a“, izračunan v skladu s členi 280a do 280f, kot je ustrezno, in |
|
multiplikator |
= |
multiplikacijski faktor, izračunan v skladu s formulo iz odstavka 3. |
Institucije za namene tega izračuna v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov vključijo pribitek za dano kategorijo tveganja, če je bil vsaj en posel niza pobotov razporejen v to kategorijo tveganja.
Za namene odstavka 1 se multiplikator izračuna na naslednji način:
|
multiplikator = |
|
1 if z≥0 |
|
|
if
|
pri čemer je:
|
z = |
|
CMV – NICA za nize pobotov iz člena 275(1) |
|
|
CMV – VM – NICA za nize pobotov iz člena 275(2) |
|||
|
CMVi – NICAi za nize pobotov iz člena 275(3); |
|
NICAi |
= |
neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem, izračunan samo za posle, vključene v niz pobotov „i“. NICAi se izračuna na ravni posla ali na ravni niza pobotov, odvisno od dogovora o vzdrževanju kritja. |
Člen 279
Izračun pozicije tveganja
Institucije za namen izračuna pribitkov za kategorije tveganja iz členov 280a do 280f izračunajo pozicije tveganja za vsak posel iz niza pobotov, kot sledi:
|
δ |
= |
nadzorniška delta posla, izračunana v skladu s formulo, določeno v členu 279a; |
|
AdjNot |
= |
prilagojeni hipotetični znesek posla, izračunan v skladu s členom 279b, in |
|
MF |
= |
faktor zapadlosti posla, izračunan v skladu s formulo, določeno v členu 279c. |
Člen 279a
Nadzorniška delta
Institucije izračunajo nadzorniško delto na naslednji način:
za nakupne in prodajne opcije, ki dajejo kupcu pravico, da kupi ali proda osnovni instrument po pozitivni ceni na določen datum ali več datumov v prihodnosti, razen če so te opcije razporejene v kategorijo obrestnega tveganja ali blagovnega tveganja, institucije uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
δ |
= |
nadzorniška delta; |
|
predznak |
= |
– 1, kadar je posel prodana nakupna opcija ali kupljena prodajna opcija; |
|
predznak |
= |
+ 1, kadar je posel kupljena nakupna ali prodana prodajna opcija; |
|
vrsta |
= |
– 1, kadar je posel prodajna opcija; |
|
vrsta |
= |
+ 1, kadar je posel nakupna opcija; |
|
N(x) |
= |
kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, kar pomeni, da je verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka „x“; |
|
P |
= |
promptna ali terminska cena osnovnega instrumenta opcije; za opcije, katerih denarni tokovi so odvisni od povprečne vrednosti cene osnovnega instrumenta, je P enak povprečni vrednosti na dan izračuna; |
|
K |
= |
izvršilna cena opcije; |
|
T |
= |
obdobje med datumom izteka opcije (Texp) in datumom poročanja; za opcije, ki se jih lahko izvrši le na en datum v prihodnosti, je Texp enak temu datumu; za opcije, ki se jih lahko izvrši na več datumov v prihodnosti, je Texp enak najpoznejšemu od teh datumov; T se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh in |
|
σ |
= |
nadzorniška nestanovitnost opcije, določena v skladu z razpredelnico 1 na podlagi kategorije tveganja posla in narave osnovnega instrumenta opcije. |
Razpredelnica 1
|
Kategorija tveganja |
Osnovni instrument |
Nadzorniška nestanovitnost |
|
Valutno tveganje |
Vsi |
15 % |
|
Kreditno tveganje |
instrument za eno samo izpostavljenost |
100 % |
|
instrument za več izpostavljenosti |
80 % |
|
|
Tveganje lastniških finančnih instrumentov |
instrument za eno samo izpostavljenost |
120 % |
|
instrument za več izpostavljenosti |
75 % |
|
|
Blagovno tveganje |
električna energija |
150 % |
|
drugo blago (razen električne energije) |
70 % |
|
|
Druga tveganja |
Vsi |
150 % |
Institucije, ki uporabljajo terminsko ceno osnovnega instrumenta opcije, zagotovijo, da:
je terminska cena skladna z značilnostmi opcije;
se terminska cena izračuna z uporabo zadevne obrestne mere, ki velja na datum poročanja;
terminska cena vključuje pričakovane denarne tokove osnovnega instrumenta pred iztekom opcije;
institucije za tranše sintetičnega listinjenja in kreditnega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi n-tega neplačila uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
predznak = |
|
+ 1,kjer je bilo kreditno varovanje s poslom pridobljeno |
|
|
– 1,kjer je bilo kreditno varovanje s poslom zagotovljeno |
|
A |
= |
točka vključitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih „k“, velja A = (n-1)/k“, in |
|
D |
= |
točka izločitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih „k“, velja D = n/k; |
za posle, ki niso navedeni v točki (a) ali (b), institucije uporabijo naslednjo nadzorniško delto:
|
δ = |
|
+ 1,če je posel dolga pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja |
|
|
– 1,če je posel kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
formule, skladne z mednarodnim regulativnim razvojem, ki jih institucije uporabljajo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja ali blagovnega tveganja, ob upoštevanju tržnih pogojev, v katerih so lahko obrestne mere ali cene blaga negativne, ter nadzorniške nestanovitnosti, ki je primerna za te formule;
metodo za določitev, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja iz člena 277(3).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 279b
Prilagojeni hipotetični znesek
Institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja ali kategorijo kreditnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek hipotetičnega zneska pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu in nadzorniškega faktorja trajanja, ki se izračuna, kot sledi:
pri čemer je:
|
R |
= |
nadzorniška diskontna stopnja; E = 5 % |
|
S |
= |
obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; |
|
E |
= |
obdobje med datumom konca posla in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; in |
|
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, ki se izrazi v delovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh. |
Datum začetka posla je najzgodnejši datum, na katerega je v okviru posla določeno ali izvedeno vsaj pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije, razen plačil, povezanih z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja. Če so se v poslu na datum poročanja že določala ali izplačevala plačila, je datum začetka posla enak 0.
Če posel zajema enega ali več pogodbenih prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odloči odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo, je datum začetka posla najzgodnejši od naslednjih:
datum ali najzgodnejši od več prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odločita odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo;
datum, na katerega se v poslu začnejo določati ali izplačevati plačila, ki niso plačila, povezana z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja.
Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum začetka posla določi na podlagi najzgodnejšega datuma, na katerega se v osnovnem instrumentu začnejo določati ali izplačevati plačila.
Datum konca posla je najpoznejši datum, na katerega se v okviru posla izmenja ali lahko izmenja pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije.
Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum konca posla določi na podlagi zadnjega pogodbenega plačila osnovnega instrumenta posla.
Kadar je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno določeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, veljajo poravnave neporavnanih izpostavljenosti na te določene datume kot pogodbeno plačilo v okviru istega posla;
za posle, razporejene v kategorijo valutnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
če je posel sestavljen iz ene plačilne strani, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu;
če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek ene plačilne strani denominiran v valuti poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku druge plačilne strani;
če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek obeh plačilnih strani denominiran v valuti, ki je drugačna od valute poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek višji od hipotetičnih zneskov obeh plačilnih strani, potem ko se ta zneska pretvorita v valuto poročanja institucije po veljavnem promptnem menjalnem tečaju;
za posle, razporejene v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek tržne cene ene enote osnovnega instrumenta posla in števila enot osnovnega instrumenta, na katerem posel temelji;
če je posel, razporejen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, pogodbeno izražen kot hipotetični znesek, institucije kot prilagojeni hipotetični znesek uporabljajo hipotetični znesek posla, ne pa število enot osnovnega instrumenta;
za posle, razporejene v kategorijo drugih tveganj, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na podlagi najustreznejše metode izmed metod iz točk (a), (b) in (c), in sicer odvisno od narave in značilnosti osnovnega instrumenta posla.
Institucije za namene izračuna prilagojenega hipotetičnega zneska posla iz odstavka 1 določijo hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta na naslednji način:
če hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta posla nista fiksno določena do pogodbene zapadlosti:
za deterministično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek tehtano povprečje vseh deterministično določenih vrednosti hipotetičnih zneskov oziroma števila enot osnovnega instrumenta do pogodbene zapadlosti posla, pri čemer so uteži deli obdobja, v katerih veljajo posamezne vrednosti hipotetičnega zneska;
za stohastično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek enak znesku, ki se določi s fiksiranjem tekočih tržnih vrednosti v formuli za izračun prihodnjih tržnih vrednosti;
pri pogodbah, pri katerih se hipotetični znesek večkrat zamenja, se hipotetični znesek pomnoži s številom preostalih plačil, ki se še morajo opraviti po pogodbi;
pri pogodbah, ki določajo multiplikacijo izplačil denarnih tokov ali multiplikacijo osnovnega instrumenta pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, institucija prilagodi hipotetični znesek, tako da upošteva učinke multiplikacije na strukturo tveganja teh pogodb.
Člen 279c
Faktor zapadlosti
Institucije izračunajo faktor zapadlosti na naslednji način:
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), institucije uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
MF |
= |
faktor zapadlosti; |
|
M |
= |
preostala zapadlost posla, ki je enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti posla; za ta namen se kakršna koli opcionalnost pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih obravnava kot pogodbena obveznost; preostala zapadlost se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; če ima posel za osnovni instrument drugo pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki lahko poleg tistih iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, je preostala zapadlost posla enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti osnovnega instrumenta; če je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno opredeljeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, je preostala zapadlost posla enaka času do naslednjega datuma ponovne določitve pogojev. |
|
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; |
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), se faktor zapadlosti določi kot:
pri čemer je:
|
MF |
= |
faktor zapadlosti; |
|
MPOR |
= |
obdobje kritja za tveganje pri nizu pobotov, določeno v skladu s členom 285(2) do (5) in |
|
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh. |
Pri določanju obdobja kritja za tveganje pri poslih med stranko in klirinškim članom institucija, ki deluje kot stranka ali kot klirinški član, nadomesti najkrajše obdobje iz točke (b) člena 285(2) s petimi delovnimi dnevi.
Člen 280
Koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj
Za namene izračuna pribitka za niz varovanj iz členov od 280a do 280f je koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ,є„enak:
|
є = |
|
1 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s členom 277a(1) |
|
|
5 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s točko (a) člena 277a(2) |
|||
|
0,5 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s točko (b) člena 277a(2) |
Člen 280a
Pribitek za kategorijo obrestnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo obrestnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnIR |
= |
pribitek za kategorijo obrestnega tveganja; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi z obrestnim tveganjem, določene v skladu s točko (a) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za niz varovanj,j“ kategorije obrestnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj „j“ kategorije obrestnega tveganja na naslednji način:
pri čemer je:
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj „j“, določen v skladu z relevantno vrednostjo iz člena 280; |
|
SFIR |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo obrestnega tveganja z vrednostjo 0,5 % in |
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije za namene izračuna efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj „j“ vsak posel iz niza varovanj najprej razporedijo v ustrezno skupino iz razpredelnice 2. To storijo na podlagi datuma konca vsakega posla, kot se določi v skladu s točko (a) člena 279b(1):
Razpredelnica 2
|
Skupina |
Datum konca (v letih) |
|
1 |
> 0 in <= 1 |
|
2 |
> 1 in <= 5 |
|
3 |
> 5 |
Institucije nato izračunajo efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“ v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“; |
|
Dj,k |
= |
efektivni hipotetični znesek skupine „k“ niza varovanj „j“, ki se izračuna na naslednji način:
|
pri čemer je:
|
l |
= |
indeks, ki označuje pozicijo tveganja. |
Člen 280b
Pribitek za kategorijo valutnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo valutnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnFX |
= |
pribitek za kategorijo valutnega tveganja; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z valutnim tveganjem, določene v skladu s točko (b) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije valutnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj „j“ kategorije valutnega tveganja na naslednji način:
pri čemer je:
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj „j“, določen v skladu s členom 280; |
|
SFFX |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo valutnega tveganja z vrednostjo 4 %; |
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“, ki se izračuna na naslednji način: |
pri čemer je:
|
l |
= |
indeks, ki označuje pozicijo tveganja. |
Člen 280c
Pribitek za kategorijo kreditnega tveganja
Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne kreditne referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni dolžniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
za vsako skupino referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnCredit |
= |
pribitek za kategorijo kreditnega tveganja; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s kreditnim tveganjem, določene v skladu s točko (c) členom 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije kreditnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja niza varovanj „j“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije kreditnega tveganja |
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj „j“, določen v skladu s členom 280; |
|
k |
= |
indeks, ki označuje kreditne referenčne subjekte niza pobotov, določene v skladu z odstavkom 1; |
|
|
= |
korelacijski faktor kreditnega referenčnega subjekta „k“; če je bil kreditni referenčni subjekt „k“ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je . Če je bil kreditni referenčni subjekt „k“ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je ; in |
|
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt „k“, določen v skladu z odstavkom 4, in |
Institucije izračunajo pribitek za kreditni referenčni subjekt „k“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek kreditnega referenčnega subjekta „k“, izračunan na naslednji način:
pri čemer je:
|
Institucije izračunajo nadzorniški faktor, ki se uporablja za kreditni referenčni subjekt „k“, na naslednji način:
razporedi v enega od šestih nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 3 tega odstavka na podlagi zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI ustreznega posameznega izdajatelja; za posameznega izdajatelja, za katerega bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo:
institucija, ki uporablja pristop iz poglavja 3, razporedi notranjo bonitetno oceno posameznega izdajatelja v eno od zunanjih bonitetnih ocen;
v višini 0,54 %; če pa institucija za določanje uteži tveganja v zvezi z izpostavljenostmi kreditnemu tveganju nasprotne stranke za tega posameznega izdajatelja uporablja člen 128, se temu kreditnemu referenčnemu subjektu dodeli
v višini 1,6 %;
za kreditni referenčni subjekt „k“, določen v skladu s točko (b) odstavka 1:
razporedi v enega od dveh nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 4 tega odstavka na podlagi kreditne kakovosti večine njegovih posameznih sestavin;
tehtano povprečje nadzorniških faktorjev, razporejenih na vsako sestavino v skladu z metodo iz točke (a), če se uteži določijo z deležem hipotetičnega zneska sestavin v tej poziciji.
Razpredelnica 3
|
Stopnja kreditne kakovosti |
Nadzorniški faktor za posle z eno samo izpostavljenostjo |
|
1 |
0,38 % |
|
2 |
0,42 % |
|
3 |
0,54 % |
|
4 |
1,06 % |
|
5 |
1,6 % |
|
6 |
6,0 % |
Razpredelnica 4
|
Prevladujoča kreditna kakovost |
Nadzorniški faktor za indekse, ki kotirajo na borzi |
|
Naložbeni razred |
0,38 % |
|
Zunaj naložbenega razreda |
1,06 % |
Člen 280d
Pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov
Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne lastniške referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
za vsakega izdajatelja referenčnega lastniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni lastniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
za vsako skupino referenčnih lastniških instrumentov ali lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih lastniških instrumentov oziroma lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnEquity |
= |
pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s tveganjem lastniških finančnih instrumentov, določene v skladu s točko (d) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov niza varovanj „j“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov; |
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj „j“, določen v skladu s členom 280; |
|
k |
= |
indeks, ki označuje lastniške referenčne subjekte pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 1; |
|
|
= |
korelacijski faktor lastniškega referenčnega subjekta „k“; če je bil lastniški referenčni subjekt „k“ določen v skladu z odstavkom 1(a), je ; če je bil lastniški referenčni subjekt „k“ določen v skladu z odstavkom 1(b), je ; in |
|
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za lastniški referenčni subjekt „k“, določen v skladu z odstavkom 4. |
Institucije izračunajo pribitek za lastniški referenčni subjekt „k“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za lastniški referenčni subjekt „k“; |
|
|
= |
nadzorniški faktor, ki se uporablja za lastniški referenčni subjekt „k“. Če je bil lastniški referenčni subjekt „k“ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je ; če je bil lastniški referenčni subjekt „k“ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je ; in |
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek lastniškega referenčnega subjekta „k“, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 280e
Pribitek za kategorijo blagovnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnCom |
= |
pribitek za kategorijo blagovnega tveganja; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z blagovnim tveganjem, določene v skladu s točko (e) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za niz varovanj „j“ kategorije blagovnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 4. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja niza varovanj „j“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj „j“; |
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj „j“, določen v skladu s členom 280; |
|
ρCom |
= |
korelacijski faktor za kategorijo blagovnega tveganja z vrednostjo 40 %; |
|
k |
= |
indeks, ki označuje vrste blagovne reference pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 2 in |
|
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference „k“, izračunan v skladu z odstavkom 5. |
Institucije izračunajo pribitek za vrsto blagovne reference „k“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference „k“; |
|
|
= |
nadzorniški faktor, ki se uporablja za vrsto blagovne reference „k“. Če vrsta blagovne reference „k“ ustreza poslom, dodeljenim v niz varovanj iz točke (e) člena 277a(1), je – razen pri poslih, povezanih z električno energijo, – enak 18 %; pri poslih, povezanih z električno energijo, je enak 40 %; in |
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek vrste blagovne reference „k“, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 280f
Pribitek za kategorijo drugih tveganj
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
|
AddOnOther |
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z drugimi tveganji, določene v skladu s točko (f) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
|
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj „j“, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj „j“ na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj „j“; |
|
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj „j“, določen v skladu s členom 280; |
|
SFOther |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo drugih tveganj z vrednostjo 8 %; |
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 281
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti niza pobotov se izračuna v skladu z naslednjimi zahtevami:
institucije ne uporabijo obravnave iz člena 274(6);
z odstopanjem od člena 275(1) za nize pobotov, ki niso navedeni v členu 275(2), institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:
RC = max{CMV, 0}
pri čemer je:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; in |
|
CMV |
= |
tekoča tržna vrednost. |
z odstopanjem od člena 275(2) te uredbe za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:
RC = TH + MTA
pri čemer je:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
|
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem; in |
|
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov; |
z odstopanjem od člena 275(3) za več nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, institucije izračunajo nadomestitvene stroške kot vsoto nadomestitvenih stroškov vsakega posameznega niza pobotov, izračunanega v skladu z odstavkom 1, kot da se zanje ne bi vzdrževalo kritje;
vsi nizi varovanj se določijo v skladu s členom 277a(1);
institucije nastavijo na vrednost 1 multiplikator v formuli, ki se uporablja za izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti iz člena 278(1) na naslednji način:
pri čemer je:
|
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost; in |
|
AddOn(a) |
= |
pribitek za kategorijo tveganja „a“; |
institucije z odstopanjem od člena 279a(1) za vse posle nadzorniško delto izračunajo, kot sledi:
|
δ = |
|
+ 1,če je posel dolga pozicija v primarnem povzročitelju tveganja |
|
|
– 1,če je posel kratka pozicija v primernem povzročitelju tveganja |
pri čemer je:
|
δ |
= |
nadzorniška delta; |
formula iz točke (a) člena 279b(1), ki se uporabi za izračun nadzorniškega faktorja trajanja, je naslednja:
nadzorniški faktor trajanja = E – S
pri čemer je:
|
E |
= |
obdobje med datumom konca posla in datumom poročanja in |
|
S |
= |
obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja; |
faktor zapadlosti iz člena 279c(1) se izračuna na naslednji način:
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), je faktor zapadlosti enak 1;
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), je faktor zapadlosti enak 0,42;
formula iz člena 280a(3), ki se uporabi za izračun efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj „j“,, je naslednja:
pri čemer je:
|
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj „j“ in |
|
Djk |
= |
efektivni hipotetični znesek skupine k niza varovanj „j“; |
formula iz člena 280c(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj „j“, je naslednja:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj „j“ in |
|
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt „k“; |
formula iz člena 280d(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj „j“, je naslednja:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj „j“; in |
|
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt „k“; |
formula iz člena 280e(4), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj „j“, je naslednja:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj „j“; in |
|
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference |
Člen 282
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Trenutni nadomestitveni stroški iz odstavka 2 se izračunajo na naslednji način:
za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije uporabijo naslednjo formulo:
RC = TH + MTA
pri čemer je:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
|
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem in |
|
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov; |
institucije za vse druge nize pobotov uporabijo naslednjo formulo:
RC = max{CMV, 0}
pri čemer je:
|
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
|
CMV |
= |
tekoča tržna vrednost. |
Institucije za potrebe izračuna trenutnih nadomestitvenih stroškov vsaj mesečno posodobijo tekoče tržne vrednosti.
Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost iz odstavka 2 na naslednji način:
potencialna prihodnja izpostavljenost niza pobotov je vsota potencialnih prihodnjih izpostavljenosti vseh poslov, vključenih v niz pobotov, izračunanih v skladu s točko (b);
potencialna prihodnja izpostavljenost posameznega posla je njegov hipotetični znesek, pomnožen z:
zmnožkom 0,5 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih;
zmnožkom 6 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih;
4 % za valutne izvedene finančne instrumente;
18 % za izvedene finančne instrumente na zlato in blago, razen izvedenih finančnih instrumentov na električno energijo;
40 % za izvedene finančne instrumente na električno energijo;
32 % za lastniške izvedene finančne instrumente;
hipotetični znesek iz točke (b) tega odstavka se določi v skladu s členom 279b(2) in (3) za vse izvedene finančne instrumente, navedene v navedeni točki; poleg tega se hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov iz točke b(iii) do (b)(vi) tega odstavka določi v skladu s točkama (b) in (c) člena 279b(1);
potencialna prihodnja izpostavljenost nizov pobotov iz točke (a) odstavka 3 se pomnoži z 0,42.
Institucija lahko za izračun potencialne izpostavljenosti obrestnih izvedenih finančnih instrumentov in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s točko (b)(i) in (ii) izbere originalno zapadlost pogodb namesto njihove preostale zapadlosti.
Člen 283
Dovoljenje za uporabo metode notranjih modelov
Če pristojni organi potrdijo, da institucija na zadovoljiv način izpolnjuje zahtevo iz odstavka 2, tej instituciji dovolijo uporabo metode notranjih modelov (Internal Model Method – IMM) za izračun vrednosti izpostavljenosti za naslednje posle:
posle iz člena 273(2)(a);
posle iz člena 273(2)(b), (c) in (d);
posle iz člena 273(2)(a) do (d).
Če je institucija dobila dovoljenje za uporabo IMM za izračun vrednosti izpostavljenosti za kateri koli posel iz točk (a) do (c) prvega pododstavka, lahko uporablja IMM tudi za posle iz člena 273(2)(e).
Ne glede na tretji pododstavek člena 273(1) se lahko institucija odloči, da ne bo uporabljala te metode za izpostavljenosti, ki so nepomembne po velikosti in tveganju. V tem primeru institucija za te izpostavljenosti uporabi eno od metod iz oddelkov 3 do 5, če so izpolnjene ustrezne zahteve za posamezen pristop.
Če institucija preneha izpolnjevati zahteve iz tega oddelka, o tem uradno obvesti pristojni organ in ravna v skladu z eno od naslednjih možnosti:
pristojnemu organu predstavi načrt za pravočasno ponovno uskladitev z zahtevami;
pristojnemu organu dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben.
Člen 284
Vrednost izpostavljenosti
Model, ki ga v ta namen uporablja institucija:
podrobno določa porazdelitev napovedi sprememb tržnih vrednosti niza pobotov, ki se lahko pripišejo skupnim spremembam zadevnih tržnih spremenljivk, kakršne so obrestne mere in menjalni tečaji;
izračuna vrednost izpostavljenosti niza pobotov na vsak prihodnji datum na podlagi skupnih sprememb tržnih spremenljivk.
Kapitalska zahteva za tveganje nasprotne stranke v zvezi z izpostavljenostmi CCR, za katere institucija uporablja IMM, mora biti višja izmed vrednosti:
kapitalska zahteva za navedene izpostavljenosti, izračunana na podlagi efektivne EPE ob uporabi trenutnih tržnih podatkov;
kapitalska zahteva za te izpostavljenosti, izračunana na podlagi efektivne EPE ob uporabi enotne dosledne stresne umeritve za vse izpostavljenosti CCR, za katere uporablja IMM.
Razen za nasprotne stranke, za katere je bilo ugotovljeno posebno tveganje neugodnega gibanja, ki spada v področje uporabe člena 291(4) in (5), institucije vrednost izpostavljenosti izračunajo kot zmnožek alfe (α) in efektivne EPE, kakor sledi:
pri čemer je:
|
α |
= |
1,4, razen če pristojni organi zahtevajo višji α ali institucijam dovolijo uporabo njihovih lastnih ocen v skladu z odstavkom 9; |
Efektivna EPE se izračuna z oceno pričakovane izpostavljenosti (EEt) kot povprečne izpostavljenosti na prihodnji datum t, pri čemer je povprečje vzeto iz možnih prihodnjih vrednosti ustreznih dejavnikov tržnega tveganja.
Model ocenjuje EE na časovni vrsti več prihodnjih datumov t1, t2, t3 itd.
Efektivna EE se rekurzivno izračunava kot:
pri čemer je:
Efektivna EPE je povprečje efektivne EE v prvem letu prihodnje izpostavljenosti. Če vse pogodbe v nizu pobotov zapadejo prej kakor v enem letu, je EPE povprečje pričakovane izpostavljenosti do zapadlosti vseh pogodb v nizu pobotov. Efektivna EPE se izračuna kot tehtano povprečje efektivne EE:
pri čemer uteži
dopuščajo izračun prihodnjih izpostavljenosti na datume, ki niso enakomerno časovno porazdeljeni.
Ne glede na odstavek 4 lahko pristojni organi institucijam dovolijo uporabo njihovih lastnih ocen alfe, pri čemer:
je alfa enaka razmerju med notranjim kapitalom, ki izhaja iz popolne simulacije izpostavljenosti CCR do vseh nasprotnih strank (števec), in notranjim kapitalom, izračunanim na podlagi EPE (imenovalec);
se v imenovalcu EPE uporabi, kakor da je fiksen neporavnan znesek.
Če se izračuna v skladu s tem odstavkom, alfa ni manjši od 1,2.
Člen 285
Vrednost izpostavljenosti za nize pobotov, za katere velja dogovor o vzdrževanju kritja
Če se za niz pobotov uporablja dogovor o vzdrževanju kritja in dnevno vrednotenje po tržnih cenah, institucija izračuna efektivno EPE v skladu s tem odstavkom. Če model pri ocenjevanju EE zajame učinke vzdrževanja kritja, lahko institucija, če pridobi dovoljenje pristojnega organa uporabi z modelom izračunano mero EE, neposredno v enačbi iz člena 284(5). Pristojni organi to dovolijo, samo če potrdijo, da model ustrezno zajame učinke vzdrževanja kritja pri ocenjevanju EE. Institucija, ki ni pridobila takšnega dovoljenja uporabi eno od naslednjih mer efektivne EPE:
efektivno EPE, izračunano brez upoštevanja danega ali prejetega zavarovanja s premoženjem iz naslova kritja plus zavarovanje, ki je bilo dano nasprotni stranki, ne glede na dnevno vrednotenje in proces vzdrževanja kritja ali tekočo izpostavljenost;
efektivno EPE, izračunano kot potencialno povečanje izpostavljenosti v obdobju kritja za tveganje, plus večja od naslednjih vrednosti:
tekoča izpostavljenost, vključno z vsem prejetim ali danim zavarovanjem s premoženjem, razen zavarovanja s premoženjem, ki je vplačano na podlagi poziva ali o katerem poteka spor;
največja neto izpostavljenost, vključno z zavarovanjem s premoženjem, ki je predmet dogovor o vzdrževanju kritja, ki ne bi sprožila poziva po vplačilu zavarovanja s premoženjem. Ta znesek odraža vse veljavne pragove, najnižje zneske prenosa, neodvisne zneske in začetna kritja v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja.
Institucije za namene točke (b) izračunajo pribitek kot pričakovano pozitivno spremembo tekočih tržnih vrednosti poslov v obdobju kritja za tveganje. Spremembe vrednosti zavarovanja s premoženjem se odražajo z uporabo nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost v skladu z oddelkom 4 poglavja 4 ali lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, vendar se v obdobju kritja za tveganje ne predvidevajo nobena plačila zavarovanja s premoženjem. Za obdobje kritja za tveganje veljajo minimalna časovna obdobja, določena v odstavkih 2 do 5.
Za posle, za katere velja dnevno vzdrževanje kritja in dnevno vrednotenje po tržnih cenah, obdobje kritja za tveganje, ki se uporablja za namen modeliranja vrednosti izpostavljenosti z dogovori o vzdrževanju kritja, ni krajše od:
5 delovnih dni za nize pobotov, ki zajemajo samo repo posle ali posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
10 delovnih dni za vse druge nize pobotov.
Za točki (a) in (b) veljata naslednji izjemi:
za vse nize pobotov, kjer število poslov kadar koli v četrtletju presega 5 000 , obdobje kritja za tveganje za naslednje četrtletje ni krajše od 20 delovnih dni. Ta izjema se ne uporablja za trgovalne izpostavljenosti institucij;
za nize pobotov, ki zajemajo enega ali več poslov, ki vključujejo nelikvidno zavarovanje s premoženjem ali izvedeni finančni instrument OTC, ki ga ni mogoče enostavno zamenjati, obdobje kritja za tveganje ni krajše od 20 delovnih dni.
Institucija določi, ali je zavarovanje s premoženjem nelikvidno in ali izvedenih finančnih instrumentov OTC ni mogoče enostavno nadomestiti v stresnih tržnih pogojih, za katere je značilna odsotnost trajno aktivnih trgov, kjer bi nasprotna stranka v največ dveh dneh pridobila več cenovnih ponudb, ki ne bi vplivale na trg ali predstavljale cene, ki odraža popust na trgu (v primeru zavarovanja s premoženjem) ali premijo (v primeru izvedenih finančnih instrumentov OTC).
Institucija preuči, ali so posli ali vrednostni papirji, ki jih je prejela kot zavarovanje s premoženjem, koncentrirani v določeni nasprotni stranki in ali bi lahko te posle ali vrednostne papirje institucija nadomestila, če bi ta nasprotna stranka nenadoma zapustila trg.
Za določanje kritja s periodičnostjo N dni je obdobje kritja za tveganje vsaj enako obdobju F, določenem v odstavkih 2 in 3, kateremu se doda N dni in odvzame en dan. To je:
Člen 286
Upravljanje CCR – politike, postopki in sistemi
Institucija vzpostavi in ohranja okvir upravljanja CCR, ki zajema:
politike, procese in sisteme za prepoznavanje, merjenje, upravljanje, odobritev in notranje poročanje o CCR;
postopke za zagotavljanje, da se te politike, procesi in sistemi upoštevajo.
Te politike, procesi in sistemi so konceptualno zanesljivi, se izvajajo celovito in so dokumentirani. Dokumentacija vključuje razlago empiričnih tehnik, ki se uporabljajo za merjenje CCR.
Okvir upravljanja CCR iz odstavka 1 upošteva tržna, likvidnostna ter pravna in operativna tveganja, ki so povezana s CCR. Okvir zlasti zagotavlja, da institucija izpolnjuje naslednja načela:
ne posluje z nasprotno stranko, ne da bi ocenila njeno kreditno sposobnost;
primerno upošteva kreditno tveganje pri poravnavi in pred poravnavo posla;
upravlja takšna tveganja čim bolj celovito na ravni nasprotne stranke (s seštevanjem izpostavljenosti CCR z drugimi kreditnimi izpostavljenostmi) in na ravni celotnega podjetja.
Institucija, ki uporablja IMM, zagotovi, da njen okvir upravljanja CCR do ravni, ki jo zahteva pristojni organ, upošteva likvidnostna tveganja glede naslednjega:
potencialnih pozivov k vplačilu kritja v okviru izmenjav gibljivega ali drugih vrst kritja, kot je začetno ali neodvisno kritje, pri neugodnih razmerah na trgu;
potencialnih pozivov k vračilu čezmernega zavarovanja s premoženjem, ki so ga dale nasprotne stranke;
pozivov, ki so posledica potencialnega poslabšanja lastnih ocen zunanje kreditne kakovosti.
Institucija zagotovi, da sta narava in časovno obdobje ponovne uporabe zavarovanja s premoženjem skladna z njenimi potrebami glede likvidnosti in ne ogrozita njene sposobnosti pravočasne predložitve ali vrnitve zavarovanja s premoženjem.
Člen 287
Organizacijske strukture za upravljanje CCR
Institucija, ki uporablja IMM, vzpostavi in ohranja:
enoto za nadzor tveganja, ki je v skladu z odstavkom 2;
enoto za upravljanje zavarovanja s premoženjem, ki je v skladu z odstavkom 3.
Enota za nadzor tveganja je odgovorna za oblikovanje in izvajanje upravljanja CCR, vključno z ►C2 začetno in sprotno validacijo ◄ modela, ter izvaja naslednje funkcije in izpolnjuje naslednje zahteve:
odgovorna je za oblikovanje in izvajanje sistema upravljanja CCR institucije;
pripravlja dnevna poročila o rezultatih modela za merjenje tveganj institucije in jih analizira. Ta analiza vključuje oceno odnosa med meritvami vrednosti izpostavljenosti CCR in limiti trgovanja;
nadzira celovitost vhodnih podatkov ter izdeluje in analizira poročila o rezultatih modela za merjenje tveganj institucije, vključno z ovrednotenjem odnosa med merami izpostavljenosti tveganjem ter kreditnimi limiti in trgovalnimi limiti;
je neodvisna od enot za odobritev izpostavljenosti ali njeno obnavljanje ali za izpostavljenosti iz trgovanja in nanjo ni neprimernih vplivov;
ima ustrezno osebje;
poroča neposredno višjemu vodstvu institucije;
njeno delo je tesno vključeno v postopke vsakodnevnega upravljanja kreditnih tveganj institucije;
njeni rezultati so sestavni del postopka načrtovanja, spremljanja in nadzorovanja kreditnega tveganja in splošnega profila tveganja institucije.
Enota za upravljanje zavarovanja s premoženjem izvaja naslednje naloge in funkcije:
poziva k vplačilu kritja in ga izračunava, ureja spore glede poziva k vplačilu kritja in vsakodnevno natančno poroča o neodvisnih zneskih, začetnem kritju in gibljivem kritju;
nadzoruje celovitost podatkov, uporabljenih za določanje pozivov k vplačilu kritja in zagotavlja, da se ujemajo ter redno usklajujejo z vsemi zadevnimi viri podatkov znotraj institucije;
spremlja obseg ponovne uporabe zavarovanja s premoženjem in vse spremembe pravic institucije do premoženja, danega v zavarovanje, ali v zvezi z njim;
ustrezni ravni vodstva poroča o vrstah zavarovanja s premoženjem, ki se ponovno uporabi, ter o pogojih takšne ponovne uporabe, vključno z instrumentom, kreditno kakovostjo in zapadlostjo;
spremlja koncentracijo na posamezne vrste sredstev zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejme institucija;
redno in vsaj na četrtletni osnovi sporoča višjemu vodstvu informacije o upravljanju zavarovanja s premoženjem, ki vključujejo informacije o vrsti zavarovanja s premoženjem, ki se prejme in da, velikosti, zastaranju in vzroku za spore glede pozivov k vplačilu kritja. To notranje poročanje odraža tudi trende pri teh podatkih.
Člen 288
Pregled sistema za upravljanje CCR
Institucija v okviru notranje revizijskegapostopka redno opravlja neodvisen pregled sistema za upravljanje CCR. Ta pregled vključuje dejavnosti enote za nadzor in enote za upravljanje zavarovanja s premoženjem, ki jih zahteva člen 287, in posebej obravnava vsaj:
primernost dokumentacije sistema in procesa upravljanja CCR, ki jo zahteva člen 286;
organizacijo kontrolne enote CCR, ki jo zahteva člen 287(1)(a);
organizacijo enote za upravljanje zavarovanja s premoženjem, ki jo zahteva člen 287(1)(b);
vključevanje stopenj CCR v dnevno upravljanje tveganj;
proces odobritve modelov za ocenjevanje tveganj in sisteme vrednotenja, ki jih uporabljajo zaposleni v enoti za trgovanje in zaledni službi;
►C2 validacija ◄ vsake pomembne spremembe v postopku merjenja CCR;
obseg CCR, ki ga zajema model za merjenje tveganja;
celovitost sistema obveščanja vodstva;
natančnost in popolnost podatkov CCR;
natančno uporabo pravnih terminov iz dogovorov o zavarovanju s premoženjem in o pobotu pri meritvah vrednosti izpostavljenosti;
preverjanje doslednosti, pravočasnosti in zanesljivosti virov podatkov, na katerih temeljijo notranji modeli, vključno z neodvisnostjo takih virov podatkov;
natančnost in ustreznost predpostavk v zvezi z nestanovitnostjo in korelacijo;
natančnost izračunov vrednotenja in pretvorbe tveganja;
preverjanje natančnosti modela s pogostim testiranjem za nazaj, kakor je navedeno v točkah (b) do (e) člena 293(1);
skladnost kontrolne enote CCR in enote za upravljanje zavarovanja s premoženjem z zadevnimi regulativnimi zahtevami.
Člen 289
Test uporabnosti
Člen 290
Stresno testiranje
Uporablja vsaj četrtletne scenarije stresnega testiranja z več dejavniki in ocenjuje pomembna neusmerjevalna tveganja, vključno z izpostavljenostjo krivulje donosa in osnovnimi tveganji. Stresni testi z več dejavniki obravnavajo vsaj naslednje scenarije:
prišlo je do resnih dogodkov v gospodarstvu ali na trgu;
splošna tržna likvidnost se je znatno zmanjšala;
velik finančni posrednik zapira pozicije.
Člen 291
Tveganje neugodnih gibanj
Za namene tega člena:
"splošno tveganje neugodnih gibanj" nastopi, ko obstaja pozitivna korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti nasprotnih strank in splošnimi dejavniki tržnega tveganja;
"posebno tveganje neugodnih gibanj" nastopi, ko obstaja pozitivna korelacija med prihodnjo izpostavljenostjo do določene nasprotne stranke in PD te nasprotne stranke zaradi narave posla s to stranko. Šteje se, da je institucija izpostavljena posebnemu tveganju neugodnih gibanj, če se pričakuje, da bo prihodnja izpostavljenost do določene nasprotne stranke visoka, hkrati pa bo visoka tudi verjetnost neplačila nasprotne stranke.
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za CCR v zvezi s posli, kadar je bilo ugotovljeno posebno tveganje neugodnih gibanj in obstaja pravna povezava med nasprotno stranko in izdajateljem osnovnega instrumenta izvedenega finančnega instrumenta OTC in osnovnimi posli iz člena 273(2)(b), (c) in (d) v skladu z naslednjimi načeli:
instrumenti, pri katerih obstaja posebno tveganje neugodnih gibanj, se ne vključijo v isti niz pobotov kot drugi posli z nasprotno stranko in se vsak obravnava kot ločen niz pobotov;
znotraj vsakega takšnega ločenega niza pobotov je za kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost vrednost izpostavljenosti enaka celotni pričakovani izgubi vrednosti preostale poštene vrednosti osnovnih instrumentov ob predpostavki, da je osnovni izdajatelj v stečajnem postopku;
LGD za institucijo, ki uporablja pristop iz poglavja 3, znaša za takšne posle zamenjave 100 %;
za institucijo, ki uporablja pristop iz poglavja 2, je veljavna utež tveganja tista iz nezavarovanega posla;
za vse druge posle v zvezi z eno samo izpostavljenostjo v takšnem ločenem nizu pobotov je izračun vrednosti izpostavljenosti v skladu s predpostavko skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila tistih osnovnih obveznosti, pri katerih je izdajatelj pravno povezan z nasprotno stranko. Za posle v zvezi s košarico imen) in indeksom se uporabi, če je bistveno, skokovito naraščanje verjetnosti neplačila ustreznih osnovnih obveznosti, pri katerih je izdajatelj pravno povezan z nasprotno stranko;
v kolikor izračun uporablja obstoječe izračune tržnega tveganja za kapitalske zahteve za tveganje neplačila, kakor je določeno v naslovu IV, poglavje 1a, oddelek 4 ali 5, ali za tveganje neplačila z uporabo notranjega modela za izračun tveganja neplačila, kakor je določeno v naslovu IV, poglavje 1b, oddelek 3, ki že zajemajo predpostavko LGD, se v formuli uporabi LGD 100 %.
Člen 292
Celovitost procesa modeliranja
Institucija zagotavlja celovitost procesa modeliranja, kakor je določen v členu 284, tako da sprejme vsaj naslednje ukrepe:
model odraža pogoje in lastnosti posla pravočasno, celovito in na konzervativen način;
ti pogoji vključujejo vsaj hipotetične zneske iz pogodbe, zapadlost, referenčna sredstva, dogovore o vzdrževanju kritja in pogodbe o pobotu;
ti pogoji in lastnosti posla se hranijo v bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira;
proces za priznavanje pogodb o pobotu, v skladu s katerim mora pravna služba potrditi, da je pobot v skladu s temi pogodbami pravno izvršljiv;
potrditev iz točke (d) neodvisna enota vnese v bazo podatkov iz točke (c);
prenos podatkov o pogojih in lastnostih o posl v model EPE je predmet notranjega revidiranja;
med modelom in sistemom izvornih podatkov obstajajo uradni procesi usklajevanja za stalno preverjanje, ali so pogoji in lastnosti posla pravilno ali vsaj konzervativno izraženi v EPE.
Za izračun efektivne EPE z uporabo stresne umeritve institucija umeri efektivno EPE z uporabo podatkov za tri pretekla leta, ki vključujejo stresno obdobje za kreditne razmike njenih nasprotnih strank, ali podatke, ki izvirajo iz trga iz takšnega stresnega obdobja.
V ta namen institucija uporablja zahteve iz odstavkov 3, 4 in 5.
Pristojni organi zahtevajo od institucije, da prilagodi umeritve glede na stresne situacije, če izpostavljenosti teh referenčnih portfeljev znatno odstopajo ena od druge.
Institucija za model izvaja postopek ►C2 validacije ◄ , ki je jasno določen v politikah in postopkih institucije. Ta postopek ►C2 validacije ◄ :
določi vrsto testiranja, potrebnega za zagotovitev celovitosti modela in za opredelitev pogojev, pod katerimi so predpostavke modela neustrezne in lahko zato povzročijo podcenjevanje vrednosti EPE modela;
vključuje pregled celovitosti modela.
Institucija spremlja ustrezna tveganja in ima vzpostavljene postopke za prilagajanje svojih ocen EEPE, ko postanejo navedena tveganja bistvena. Institucija pri upoštevanju tega odstavka:
opredeli in upravlja svoje izpostavljenosti posebnemu tveganju neugodnih gibanj, ki nastane, kot je določeno v členu 291(1)(b), in izpostavljenosti splošnemu tveganju neugodnih gibanj, ki nastane, kot je določeno v členu 291(1)(a);
za izpostavljenosti s povečanim profilom tveganja po enem letu redno primerja oceno zadevne mere izpostavljenosti za eno leto z enako mero izpostavljenosti za celotno trajanje izpostavljenosti;
za izpostavljenosti s preostalo zapadlostjo, ki znaša manj kakor eno leto, redno primerja nadomestitvene vrednosti (tekočo izpostavljenost) in realizirani profil izpostavljenosti ter hrani podatke, ki omogočajo tako primerjavo.
Člen 293
Zahteve za sistem upravljanja tveganj
Institucija izpolnjuje naslednje zahteve:
izpolnjuje kvalitativne zahteve iz dela tri, naslova IV, poglavja 5;
vodi reden program testiranja za nazaj, v katerem primerja mere tveganja iz modela z realiziranimi merami tveganja ter hipotetične spremembe, ki temeljijo na statičnih pozicijah z realiziranimi merami;
upravljalni organ in višje vodstvo sta vključena v proces nadzora tveganja in zagotavljata, da so za nadzor kreditnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke namenjena ustrezna sredstva. Raven vodstva z dovolj veliko pristojnostjo za izvajanje tako znižanj pozicij, ki jih odobrijo posamezni trgovci, kot znižanj celotne izpostavljenosti institucije tveganju, v zvezi s tem pregleduje dnevna poročila, ki jih pripravi neodvisna enota za kontrolo tveganj, ustanovljena v skladu s členom 287(1)(a);
notranji model merjenja izpostavljenosti tveganju se vključi v postopek vsakodnevnega upravljanja tveganj institucije;
sistem merjenja tveganja se uporablja v povezavi z notranjimi limiti za trgovanje in izpostavljenost. V zvezi s tem so limiti izpostavljenosti povezani z modelom merjenja tveganja institucije na način, ki je skozi čas nespremenljiv in ga trgovci, kreditna funkcija in višje vodstvo dobro razumejo;
institucija zagotovi, da je njen sistem za upravljanje tveganj dobro dokumentiran. Zlasti ohranja dokumentirane notranje politike, kontrole in postopke v zvezi z delovanjem sistema za merjenje tveganja ter ureditve, ki zagotavljajo, da se te politike upoštevajo;
v okviru notranjega revizijskega postopka institucije se redno izvaja neodvisni pregled sistema za merjenje tveganj. Ta pregled zajema dejavnosti enot, ki se ukvarjajo s trgovanjem, in neodvisne enote za upravljanje tveganj. Pregled celotnega procesa upravljanja tveganj poteka redno (in najmanj enkrat na leto) in posebej obravnava vsaj zadeve iz člena 288;
►C2 sprotna validacija ◄ modelov kreditnega tveganja nasprotne stranke, vključno s testiranjem za nazaj, redno pregleduje raven vodstva, ki ima dovolj pristojnosti za odločanje o ukrepanju za odpravo pomanjkljivosti modelov.
Article 294
Zahteve za ►C2 validacijo ◄
Institucija kot del ►C2 začetne in sprotne validacije ◄ svojega modela izpostavljenosti CCR in merjenja tveganja zagotovi, da so izpolnjene naslednje zahteve:
preden pristojni organi izdajo dovoljenje v skladu s členom 283(1), institucija izvede testiranje za nazaj z uporabo zgodovinskih podatkov o gibanjih dejavnikov tržnega tveganja. To testiranje za nazaj upošteva številna različna časovna obdobja napovedi za vsaj eno leto, ki zajemajo vrsto različnih začetnih datumov in široko vrsto tržnih pogojev;
institucija, ki uporablja pristop iz člena 285(1)(b), redno izvaja ►C2 validacijo ◄ svojega modela, da bi preskusila, ali so realizirane tekoče izpostavljenosti skladne z napovedjo za vsa obdobja kritja znotraj enega leta. Če je zapadlost nekaterih poslov v nizu pobotov krajša od enega leta in je niz pobotov bolj občutljiv za tveganje brez teh poslov, ►C2 validacija ◄ to upošteva;
za nazaj preskusi delovanje modela izpostavljenosti CCR in ključne mere tveganja modela ter predvidevanja glede dejavnikov tržnega tveganja. Zadevna časovna obdobja napovedi za posle, zavarovane s premoženjem, vključujejo tista, ki odražajo tipična obdobja kritja za tveganje, ki se uporabljajo pri trgovanju, zavarovanim s premoženjem ali s kritjem.
če ►C2 validacija ◄ modela pokaže, da je efektivna EPE podcenjena, institucija sprejme potrebne ukrepe za odpravo nenatančnosti v modelu;
v okviru postopka ►C2 začetne in sprotne validacije ◄ modela testira modele za določanje cen, ki se uporabljajo za izračun izpostavljenosti CCR za dani scenarij prihodnjih šokov, ki jih povzročijo dejavniki tržnega tveganja. Modeli za določanje cen za opcije upoštevajo nelinearnost vrednosti opcije glede na dejavnike tržnih tveganj;
model izpostavljenosti CCR zajame informacije, specifične za posel, ki so potrebne za to, da se lahko seštejejo izpostavljenosti na ravni niza pobotov. Institucija preveri, ali so posli dodeljeni ustreznemu nizu pobotov znotraj modela;
model izpostavljenosti CCR vključuje tudi informacije, specifične za posamezen posel, da zajame učinke kritja. Upošteva tako tekočo vrednost kritja kakor tudi kritje, ki bi bilo izmenjano med nasprotnima strankama v prihodnosti. ►C2 Tak model upošteva naravo (enostranskih ali dvostranskih) dogovorov o vzdrževanju kritja, ◄ pogostost pozivov k vplačilu kritja, obdobje kritja za tveganje, najnižji prag nepokrite izpostavljenosti, ki ga je institucija pripravljena sprejeti, in najnižji znesek prenosa. Tak model bodisi ocenjuje spremembe tekočih tržnih vrednosti danega zavarovanja s premoženjem ali uporablja pravila iz poglavja 4;
statično testiranje preteklih podatkov za nazaj na podlagi reprezentativnih portfeljev nasprotne stranke je sestavni del postopka ►C2 validacije ◄ modela. Institucija redno izvaja tako testiranje podatkov za nazaj na več dejanskih ali hipotetičnih reprezentativnih portfeljih nasprotne stranke. Ti reprezentativni portfelji se izberejo glede na njihovo občutljivost na pomembne dejavnike tveganja in kombinacije dejavnikov tveganja, ki jim je institucija izpostavljena;
institucija izvede testiranje za nazaj, ki je oblikovano za testiranje ključnih predpostavk modela izpostavljenosti CCR in zadevnih merjenj tveganja, vključno z modeliranim odnosom med roki zapadlosti istega dejavnika tveganja in modeliranimi odnosi med dejavniki tveganja;
delovanje modela izpostavljenosti CCR in merjenja tveganja se ustrezno preveri za nazaj. S programom testiranja za nazaj je mogoče ugotoviti, da meritve tveganja modela EPE niso bile najbolj uspešne;
institucija preveri svoje modele izpostavljenosti CCR in vsa merjenja tveganj do časovnih obdobij, ki sovpadajo z zapadlostjo poslov, za katere je izpostavljenost izračunana z uporabo IMM v skladu s členom 283;
institucija redno testira modele za ocenjevanje, ki se uporabljajo za izračun izpostavljenosti nasprotne stranke, glede na ustrezna neodvisna merila kot del postopka ►C2 sprotne validacije modela ◄ ;
►C2 sprotna validacija ◄ modela izpostavljenosti CCR institucije in zadevnih merjenj tveganja vključuje oceno ustreznosti najnovejših rezultatov;
institucija kot del začetnega in sprotnega postopka ►C2 validacije ◄ oceni pogostost, s katero so posodobljeni parametri modela izpostavljenosti CCR;
z ►C2 začetno in sprotno validacijo ◄ modelov izpostavljenosti CCR se oceni, ali so raven nasprotne stranke in izračuni izpostavljenosti niza pobotov za izpostavljenosti ustrezni.
Člen 295
Priznanjepogodbenega pobota za zmanjševanje tveganja
Institucije lahko samo naslednje vrste pogodbenega pobota obravnavajo kot dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje, v skladu s členom 298, in kadar so pristojni organi v skladu s členom 296 priznali pogodbo o pobotu in kadar institucija izpolnjuje zahteve iz člena 297:
dvostranske pogodbe o novaciji med institucijo in njeno nasprotno stranko, v kateri so medsebojne terjatve in obveznosti avtomatično združene, tako da ob vsaki uporabi novacije, nastane en sam neto znesek, s čimernastane ena sama nova pogodba, ki nadomesti vse prejšnje pogodbe in vse obveznosti med strankami v skladu s temi pogodbami, ter je za stranke zavezujoča;
druge dvostranske pogodbe med institucijo in njeno nasprotno stranko;
pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov za institucije, ki jim je bila odobrena uporaba metode iz oddelka 6, za posle, za katera se metoda uporablja. Pristojni organi sporočijo EBA seznam odobrenih pogodb o pobotu med različnimi kategorijami produktov.
Pobot med posli, ki jih sklenejo različni pravni subjekti skupine, se za namene izračuna kapitalskih zahtevne priznava.
Člen 296
Priznanje pogodbenih sporazumov o pobotu
Vse pogodbe o pobotu, ki jih uporablja institucija za namene določanja vrednosti izpostavljenosti v tem delu, izpolnjujejo naslednje pogoje:
institucija je s svojo nasprotno stranko sklenila pogodbo o pobotu, s katero se vzpostavi ena pravna obveznost, ki zajema vse vključene posle, tako da je v primeru neplačila nasprotne stranke upravičena do prejetja ali zavezana k plačilu samo neto vsote pozitivne in negativnetekoče tržne vrednosti vključenih posameznih poslov;
institucija je pristojnim organom predložila pisna in obrazložena pravna mnenja, da kljub pravnemu izpodbijanju pogodbe o pobotu terjatve in obveznosti institucije ne bi presegle tistih iz točke (a). Pravno mnenje se nanaša na pravo, ki se uporablja v:
jurisdikciji, vkateri ima nasprotna stranka sedež;
če je udeležena podružnica družbe, ki se nahaja v državi, ki ni tista, v kateriima družba sedež, jurisdikciji, v kateri se nahaja podružnica;
jurisdikciji, katere zakoni urejajo posamezne posle, vključene v pogodbo o pobotu;
jurisdikciji, katere zakoni urejajo katero koli pogodbo ali dogovor, ki je potreben za učinkovanje pogodb o pobotu;
kreditno tveganje do vsake nasprotne stranke se sešteje, da se vzpostavi ena pravno zavezujoča izpostavljenost za vse posle, z vsako nasprotno stranko. Ta seštevek se vključi v kreditne limite in izračun notranjega kapitala;
pogodba ne vsebuje nobene klavzule, ki v primeru neplačila stranke dovoljuje nasprotni stranki, ki ni neplačnik, da plačuje samo omejene zneske ali sploh ne plačuje v korist stranke, ki je neplačnik, čeprav je ta neto upnik (tj. klavzule o opustitvi).
Če se kateremu koli pristojnemu organu ne dokaže, da so pogodbe o pobotu pravno veljavne in izvršljive v skladu z zakonodajo vsake posamezne jurisdikcije iz točke (b), se pogodbeni pobotne prizna, za zmanjševanje tveganja za katero koli nasprotno stranko. Pristojni organi se o tem med sabo obveščajo.
Pravna mnenja iz točke (b) se lahko pripravijo glede na vrste pogodbenega pobota. Pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov izpolnjujejo naslednje dodatne pogoje:
neto vsota iz točke (a) odstavka 2 je neto vsota pozitivnih in negativnih končnih vrednosti vseh vključenih posameznih dvostranskih okvirnih pogodb ter pozitivnih in negativnih tekočih tržnih vrednosti posameznih poslov, ("neto znesek med različnimi kategorijami produktov");
pravna mnenja iz točke (b) odstavka 2 obravnavajo veljavnost in izvršljivost celotne pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami proizvodov v skladu s pogoji pogodbe, kakor tudi vpliv sporazuma o pobotu na pomembne določbe vseh vključenih posameznih dvostranskih okvirnih pogodb.
Člen 297
Obveznosti institucij
Ob upoštevanju pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov institucija še naprej izpolnjuje zahteve za priznanje dvostranskega pobota in po potrebi tudi zahteve iz poglavja 4 za priznanje zmanjšanja kreditnega tveganja v zvezi z vsako posamezno vključeno dvostransko okvirno pogodbo in poslom.
Člen 298
Učinki priznanja pobota kot dejavnika, ki zmanjšuje tveganje
Pobot se za namene oddelkov 3 do 6 pripoznava tako, kot je navedeno v teh oddelkih.
Člen 299
Postavke v trgovalni knjigi
Institucije pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za tveganje nasprotne stranke pri postavkah trgovalne knjige upoštevajo naslednja načela:
▼M8 —————
institucije ne uporabijo enostavne metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določene v členu 222, za priznanje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem;
v primeru repo poslov in poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, vključenih v trgovalno knjigo, lahko institucije kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo vse finančne instrumente in blago, ki so primerni za vključitev v trgovalno knjigo;
za izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki so vključeni v trgovalno knjigo, lahko institucije kot primerno zavarovanje s premoženjem priznajo blago, ki je primerno za vključitev v trgovalno knjigo;
za namene izračunavanja prilagoditev za nestanovitnost, če so taki finančni instrumenti ali blago, ki ne izpolnjujejo pogojev iz poglavja 4, posojeni, prodani ali dani, ali izposojeni, kupljeni ali prejeti kot zavarovanje s premoženjem ali kako drugače v okviru takšnega posla, institucija pa uporablja pristop nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost iz oddelka 3 poglavja 4, institucije obravnavajo take instrumente in blago na enak način kot lastniške finančne instrumente, ki niso uvrščeni v glavni borzni indeks, vendar kotirajo na priznani borzi;
če institucija uporablja lastne ocene prilagoditev za nestanovitnost iz oddelka 3 poglavja 4 v zvezi s finančnimi instrumenti ali blagom, ki ne izpolnjujejo pogojev iz poglavja 4, izračuna prilagoditev za nestanovitnost za vsako posamezno postavko. Če je institucija pridobila dovoljenje za uporabo pristopa notranjih modelov iz poglavja 4, lahko ta pristop uporablja tudi v trgovalni knjigi;
v zvezi s priznanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga, institucije priznajo samo pobot po pozicijah v trgovalni in ►C2 netrgovalni knjigi ◄ , če posli, ki so predmet pobota izpolnjujejo naslednje pogoje:
vsi posli se vrednotijo dnevno z uporabo tekočih tržnih cen;
vse postavke, ki so izposojene, kupljene ali prejete v okviru poslov, se lahko priznajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem iz poglavja 4 brez uporabe točk (c) do (f) tega odstavka;
če je kreditni izvedeni finančni instrument, vključen v trgovalno knjigo, sestavni del notranjega varovanja, kreditno zavarovanje pa je priznano v skladu s členom 204 te uredbe, institucije uporabljajo enega od naslednjih pristopov:
obravnavajo ga kot da tveganje nasprotne stranke, ki bi izhajalo iz pozicije v tem kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ne obstaja;
za namene izračunavanja kapitalskih zahtev za tveganje nasprotne stranke stalno vključujejo vse kreditne izvedene finančne instrumente, vključene v trgovalno knjigo, ki so sestavni del notranjega varovanja pred tveganji ali se kupijo kot zavarovanje za izpostavljenosti CCR, če je kreditno zavarovanje priznano kot primerno v skladu s poglavjem 4.
Člen 300
Opredelitve pojmov
Za namene tega oddelka in dela 7 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"izvzetost iz stečaja" v zvezi s sredstvi stranke pomeni, da obstajajo učinkovite ureditve za zagotavljanje, da v primeru insolventnosti te CNS ali klirinškega člana, ta sredstva niso na voljo upnikom CNS oziroma klirinškega članu ali da ta sredstva niso na voljo klirinškemu članu za kritje izgube, ki je nastala zaradi neplačila stranke ali strank, ki niso tiste, ki so zagotovile ta sredstva;
"posel v povezavi s CNS" pomeni pogodbo ali posel iz člena 301(1) med stranko in klirinškim članom, ki je neposredno povezan s pogodbo ali poslom iz navedenega odstavka med tem klirinškim članom in CNS;
"klirinški član" pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;
"stranka" pomeni stranko, kot je opredeljena v točki 15 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali družbo, ki je vzpostavilo posredne ureditve kliringa s klirinškim članom v skladu s členom 4(3) navedene uredbe;
"denarni posel" pomeni posel z denarnimi sredstvi, dolžniškimi instrumenti ali lastniškimi instrumenti, promptni valutni posel ali promptni blagovni posel; vendar repo posli, posli posoje vrednostnih papirjev ali blaga in posli izposoje vrednostnih papirjev ali blaga niso denarni posli;
"posredna ureditev kliringa" pomeni ureditev, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;
"stranka višjega nivoja" pomeni subjekt, ki opravlja storitve kliringa za stranko nižjega nivoja;
"stranka nižjega nivoja" pomeni subjekt, ki dostopa do storitev CNS prek stranke višjega nivoja;
"večnivojska struktura strank" pomeni posredno ureditev kliringa, na podlagi katere za institucijo storitve kliringa opravlja subjekt, ki ni klirinški član, vendar je sam stranka klirinškega člana ali stranke višjega nivoja;
"nefinancirani prispevek v jamstveni sklad" pomeni prispevek, za katerega se je institucija, ki je v vlogi klirinškega člana, pogodbeno zavezala, da ga bo zagotovila CNS, potem ko bo CNS izčrpala svoj jamstveni sklad za kritje izgub zaradi neplačila enega ali več svojih klirinških članov;
"posel posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo" pomeni posel denarnega trga, v celoti zavarovan s premoženjem, pri katerem nasprotni stranki zamenjata vlogi, med njima pa posreduje CNS za zagotovitev, da nasprotni stranki izpolnjujeta svoje plačilne obveznosti.
Člen 301
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za naslednje pogodbe in posle, če so neporavnani pri CNS:
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, navedene v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
posle financiranja z vrednostnimi papirji in posle posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo ter
posle z dolgim rokom poravnave.
Ta oddelek se ne uporablja za izpostavljenosti, ki izhajajo iz poravnave denarnih poslov. Institucije uporabljajo obravnavo iz naslova V za trgovalne izpostavljenosti, ki izhajajo iz teh poslov, in utež tveganja 0 % za prispevke v jamstveni sklad, ki zajemajo samo te posle. Institucije uporabljajo obravnavo iz člena 307 za prispevke v jamstveni sklad, ki poleg denarnih poslov zajemajo katero koli pogodbo iz prvega pododstavka tega odstavka.
Za namene tega oddelka veljajo naslednje zahteve:
začetno kritje ne vključuje prispevkov v CNS za ureditve skupnega kritja izgub;
začetno kritje vključuje zavarovanje s premoženjem, ki ga položi institucija v vlogi klirinškega člana ali stranka in presega najnižji znesek, ki ga zahteva CNS oziroma institucija v vlogi klirinškega člana, če lahko CNS ali institucija v vlogi klirinškega člana v primernih okoliščinah prepreči instituciji v vlogi klirinškega člana oziroma stranki, da dvigne tak presežni znesek zavarovanja s premoženjem;
če CNS uporablja začetno kritje za potrebe skupnega kritja izgub med svojimi klirinškimi člani, institucije, ki nastopajo v vlogi klirinškega člana, to začetno kritje obravnavajo kot prispevek v jamstveni sklad.
Člen 302
Spremljanje izpostavljenosti do CNS
Člen 303
Obravnava izpostavljenosti klirinških članov do CNS
Institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, bodisi v svojem imenu bodisi kot finančni posrednik med stranko in CNS, izračuna kapitalske zahteve za svoje izpostavljenosti do CNS, na naslednji način:
za svoje trgovalne izpostavljenosti do CNS uporablja obravnavo iz člena 306;
za svoje prispevke v jamstveni sklad pri CNS uporablja obravnavo iz člena 307.
Člen 304
Obravnava izpostavljenosti klirinških članov do strank
Če institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, za izračun kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti uporablja metode iz oddelka 3 ali 6 tega poglavja, se uporabljajo naslednje določbe:
institucija lahko z odstopanjem od člena 285(2) za svoje izpostavljenosti do stranke uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj pet delovnih dni;
institucija za svoje izpostavljenosti do CNS uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj deset delovnih dni;
institucija lahko z odstopanjem od člena 285(3), kadar niz pobotov, vključen v izračun, izpolnjuje pogoj iz točke (a) navedenega odstavka, ignorira omejitev iz navedene točke, če niz pobotov ne izpolnjuje pogoja iz točke (b) navedenega odstavka in ne vsebuje spornih poslov ali eksotičnih opcij;
če CNS zadrži gibljivo kritje za posel in zavarovanje s premoženjem institucije ni zaščiteno pred insolventnostjo CNS, institucija uporabi obdobje kritja za tveganje, ki traja eno leto ali preostalo zapadlost posla, odvisno od tega, kaj je krajše, pri čemer je spodnja meja deset delovnih dni.
V primeru večnivojske strukture strank se lahko obravnava iz prvega pododstavka uporablja na vsakem nivoju te strukture.
Člen 305
Obravnava izpostavljenosti strank
Če je institucija v vlogi stranke, lahko brez poseganja v pristop iz odstavka 1 izračuna kapitalske zahteve za trgovalne izpostavljenosti za posle s klirinškim članom, povezane s CNS, v skladu s členom 306, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pozicije in sredstva te institucije, povezana s temi posli, se na ravni klirinškega člana in CNS razlikujejo in ločijo od pozicij in sredstev klirinškega člana in drugih strank navedenega klirinškega člana, zaradi razlikovanja in ločitve pa so te pozicije in sredstva izvzeti iz stečaja v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti klirinškega člana ali ene ali več njegovih drugih strank;
zakoni in drugi predpisi ter pogodbeni dogovori, ki se uporabljajo za to institucijo ali CNS oziroma so zanju zavezujoči, omogočajo, da se v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti prvotnega klirinškega člana pozicije stranke v zvezi s temi pogodbami in posli ter zadevno zavarovanje s premoženjem laže prenesejo na drugega klirinškega člana znotraj obdobja kritja za tveganje, ki se uporablja. V takih okoliščinah se pozicije in zavarovanje s premoženjem stranke prenesejo po tržni vrednosti, razen če stranka ne zaprosi za zapiranje pozicij po tržni vrednosti;
stranka je izvedla dovolj temeljit pravni pregled, ki ga posodablja, ki potrjuje, da so ureditve, ki zagotavljajo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen, zakonite, veljavne, zavezujoče in izvršljive v skladu z zadevnimi zakoni zadevne jurisdikcije ali jurisdikcij;
CNS je KCNS.
Institucija lahko pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz točke (b) prvega pododstavka upošteva vse jasne precedenčne primere prenosov pozicij strank in povezanega zavarovanja s premoženjem pri CNS ter vse namene panoge nadaljevati to prakso.
Člen 306
Kapitalske zahteve za trgovalne izpostavljenosti
Institucija za trgovalne izpostavljenosti s CNS uporablja naslednjo obravnavo:
uporabi utež tveganja v višini 2 % za vse trgovalne izpostavljenosti s KCNS;
uporabi utež tveganja, ki se uporablja za standardizirani pristop h kreditnemu tveganju iz člena 107(2)(b), in sicer za vse trgovalne izpostavljenosti z nekvalificiranimi CNS;
če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da institucija stranki ni dolžna povrniti morebitnih izgub, nastalih zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, lahko ta institucija nastavi vrednost izpostavljenosti za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, na nič;
če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da je institucija stranki dolžna povrniti morebitne izgube, nastale zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, ta institucija uporabi obravnavo iz točke (a) ali (b), kot je ustrezno.
Člen 307
Kapitalske zahteve za prispevke v jamstveni sklad CNS
Institucija, ki nastopa kot klirinški član, obravnava izpostavljenosti, ki izhajajo iz njenih prispevkov v jamstveni sklad CNS, na naslednji način:
kapitalsko zahtevo za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 308;
kapitalsko zahtevo za predhodno financirane in nefinancirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 309;
kapitalsko zahtevo za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu z obravnavo iz člena 310.
Člen 308
Kapitalske zahteve za predhodno financirane prispevke v ►C2 jamstveni sklad ◄ KCNS
Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za kritje izpostavljenosti, ki izhaja iz predhodno financiranega prispevka na naslednji način:
pri čemer je:
|
Ki |
= |
kapitalska zahteva; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
|
KCCP |
= |
hipotetični kapital KCNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
DFi |
= |
predhodno financirani prispevek; |
|
DFCCP |
= |
znesek predhodno financiranih finančnih virov CNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012, in |
|
DFCM |
= |
vsota predhodno financiranih prispevkov vseh klirinških članov KCNS, ki jo ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012. |
▼M8 —————
Člen 309
Kapitalske zahteve za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in za nefinancirane prispevke nekvalificirani CNS
Institucija za izračun kapitalske zahteve (K) za izpostavljenosti, ki izhajajo iz predhodno financiranih prispevkov v jamstveni sklad nekvalificirane CNS (DF) in iz nefinanciranih prispevkov (UC) taki CNS, uporabi naslednjo formulo:
|
K |
= |
kapitalska zahteva; |
|
DF |
= |
predhodno financirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in |
|
UC |
= |
nefinancirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS. |
Člen 310
Kapitalske zahteve za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS
Institucija za svoje nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS uporabi 0 % utež tveganja.
Člen 311
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do CNS, ki prenehajo izpolnjevati nekatere pogoje
Če je izpolnjen pogoj iz odstavka 1, institucije v treh mesecih potem, ko ugotovijo obstoj v njem navedenih okoliščin, ali pred tem, če tako zahtevajo pristojni organi teh institucij, v zvezi z izpostavljenostmi do zadevne CNS storijo naslednje:
trgovalne izpostavljenosti do zadevne CNS obravnavajo v skladu s točko (b) člena 306(1);
predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad zadevne CNS in nefinancirane prispevke zadevni CNS obravnavajo v skladu s členom 309;
svoje izpostavljenosti do zadevne CNS, razen za izpostavljenosti iz točk (a) in (b) tega odstavka, obravnavajo kot izpostavljenosti do podjetja v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje iz poglavja 2.
NASLOV III
KAPITALSKA ZAHTEVA ZA OPERATIVNO TVEGANJE
POGLAVJE 1
IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA OPERATIVNO TVEGANJE
Člen 311a
Opredelitve pojmov
V tem naslovu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„dogodek operativnega tveganja“ pomeni vsak dogodek, povezan z operativnim tveganjem, ki povzroči izgubo ali več izgub, v enem ali več poslovnih letih;
„skupna bruto izguba“ pomeni vsoto vseh bruto izgub, povezanih z istim dogodkom operativnega tveganja v enem ali več poslovnih letih;
„skupna neto izguba“ pomeni vsoto vseh neto izgub, povezanih z istim dogodkom operativnega tveganja v enem ali več poslovnih letih;
„združene izgube“ pomeni vse operativne izgube, ki nastanejo zaradi skupnega sprožilnega dogodka ali temeljnega vzroka in bi jih lahko združili v en dogodek operativnega tveganja.
Člen 312
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje je enaka komponenti kazalnika poslovanja, izračunana v skladu s členom 313.
Člen 313
Komponenta kazalnika poslovanja
Institucije svojo komponento kazalnika poslovanja izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer velja:
|
BIC |
= komponenta kazalnika poslovanja; |
|
BI |
= kazalnik poslovanja, izražen v milijardah EUR, izračunan v skladu s členom 314. |
Člen 314
Kazalnik poslovanja
Institucije izračunajo svoj kazalnik poslovanja v skladu z naslednjo formulo:
BI = ILDC + SC + FC
pri čemer velja:
|
BI |
= kazalnik poslovanja, izražen v milijardah EUR; |
|
ILDC |
= sestavina obresti, zakupov in dividend, izražena v milijardah EUR in izračunana v skladu z odstavkom 2; |
|
SC |
= sestavina storitev, izražena v milijardah EUR in izračunana v skladu z odstavkom 5; |
|
FC |
= finančna sestavina, izražena v milijardah EUR in izračunana v skladu z odstavkom 6. |
Za namene odstavka 1 se sestavina obresti, zakupov in dividend izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer velja:
|
ILDC |
= sestavina obresti, zakupov in dividend; |
|
IC |
= sestavina obresti, ki predstavlja prihodke institucije od obresti od vseh finančnih sredstev in druge prihodke od obresti, vključno s finančnimi prihodki iz finančnih najemov in prihodki iz poslovnih najemov ter dobički iz sredstev, ki so predmet najema, zmanjšanimi za odhodke institucije za obresti od vseh finančnih obveznosti in drugih odhodkov za obresti, vključno z odhodki za obresti iz finančnih in poslovnih najemov, amortizacijo in oslabitvijo ter izgubami iz sredstev, ki so predmet poslovnega najema izračunana kot letno povprečje absolutnih vrednosti razlik za zadnja tri poslovna leta; |
|
AC |
= sestavina sredstev, ki je vsota skupnih bruto neodplačanih kreditov, drugih finančnih sredstev, obrestovanih vrednostnih papirjev, vključno z državnimi obveznicami, in zakupljenih sredstev institucije, izračunana kot letno povprečje za zadnja tri poslovna leta na podlagi zneskov ob koncu vsakega zadevnega poslovnega leta; |
|
DC |
= sestavina dividend, ki je prihodek institucije od dividend iz naložb v delnice in sklade, ki niso konsolidirani v računovodskih izkazih institucije, vključno s prihodki od dividend iz nekonsolidiranih podrejenih družb, pridruženih podjetij in skupnih podvigov, izračunana kot letno povprečje za zadnja tri poslovna leta. |
Z odstopanjem od odstavka 2 lahko EU nadrejena institucija do 31. decembra 2027 konsolidacijskega nadzornika zaprosi za dovoljenje, da za vsako od svojih posameznih podrejenih institucij izračuna ločeno sestavino obresti, zakupov in dividend ter rezultat tega izračuna doda sestavini obresti, zakupov in dividend, izračunani na konsolidirani podlagi za druge subjekte v skupini, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
večino dejavnosti podrejenih družb predstavljajo dejavnosti bančništva na drobno ali komercialnega bančništva;
znaten delež dejavnosti bančništva na drobno ali komercialnega bančništva podrejenih družb sestavljajo krediti z visoko PD;
uporaba odstopanja zagotavlja ustrezno podlago za izračun kapitalske zahteve EU nadrejene institucije za operativno tveganje.
Ko je dovoljenje izdano, konsolidacijski nadzornik vsaki dve leti ponovno oceni dovoljenje in njegove pogoje.
Konsolidacijski nadzornik uradno obvesti EBA takoj, ko je tako dovoljenje izdano, potrjeno ali preklicano.
EBA do 31. decembra 2031 poroča Komisiji o uporabi in ustreznosti odstopanja iz prvega pododstavka, pri čemer upošteva zlasti zadevne specifične poslovne modele in ustreznost pripadajoče kapitalske zahteve za operativno tveganje. Na podlagi tega poročila in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih razvije BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2032 predloži zakonodajni predlog.
Za namene odstavka 1 se sestavina storitev izračuna v skladu z naslednjo formulo:
SC = max (OI, OE) + max (FI, FE)
pri čemer velja:
|
SC |
= sestavina storitev; |
|
OI |
= drugi poslovni prihodki, ki so letno povprečje prihodkov institucije iz rednih bančnih poslov za zadnja tri poslovna leta, ki niso vključeni v druge postavke kazalnika poslovanja, so pa podobne narave; |
|
OE |
= drugi poslovni odhodki, ki so letno povprečje odhodkov in izgub institucije iz rednih bančnih poslov za zadnja tri poslovna leta, ki niso vključeni v druge postavke kazalnika poslovanja, vendar so podobne narave, in iz dogodkov operativnega tveganja; |
|
FI |
= sestavina prihodkov iz provizij in opravnin, ki je letno povprečje prihodkov institucije iz naslova svetovanja in storitev za zadnja tri poslovna leta, vključno s prihodki, ki jih institucija prejme kot zunanji izvajalec finančnih storitev; |
|
FE |
= sestavina odhodkov za provizije in opravnine, ki je letno povprečje odhodkov institucije za zadnja tri poslovna leta, plačanih za prejemanje svetovanja in storitev, vključno s provizijami za zunanje izvajanje, ki jih institucija plača za zagotavljanje finančnih storitev, vendar brez provizij za zunanje izvajanje, plačanih za opravljanje nefinančnih storitev. |
Če ima institucionalna shema za zaščito vlog na voljo ustrezne in enotno določene sisteme za spremljanje in razvrstitev operativnih tveganj, lahko institucije, ki so članice institucionalne sheme za zaščito vlog in izpolnjujejo zahteve iz člena 113(7), na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa izračunajo sestavino storitev brez vključitve katerih koli prihodkov, prejetih od institucij, ki so članice iste institucionalne sheme za zaščito vlog, ali odhodkov, plačanih tem institucijam. Vse izgube, ki izhajajo iz povezanih operativnih tveganj, vzajemno prevzemajo članice institucionalne sheme za zaščito vlog.
Za namene odstavka 1 se finančna sestavina izračuna v skladu z naslednjo formulo:
FC = TC + BC
pri čemer velja:
|
FC |
= finančna sestavina; |
|
TC |
= sestavina trgovalne knjige, ki je letno povprečje absolutnih vrednosti čistega dobička ali izgube, kot je ustrezno, v trgovalni knjigi institucije, kot je določeno v skladu z računovodskimi standardi ali v skladu z delom 3, naslov I, poglavje 3, za zadnja tri poslovna leta, vključno s trgovalnimi sredstvi in trgovalnimi obveznostmi, iz obračunavanja varovanja pred tveganjem in iz tečajnih razlik; |
|
BC |
= sestavina bančne knjige, ki je letno povprečje absolutnih vrednosti čistega dobička ali izgube, kot je ustrezno, v netrgovalni knjigi institucije za zadnja tri poslovna leta, med drugim iz finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz obračunavanja varovanja pred tveganjem in tečajnih razlik, ter iz realiziranih dobičkov in izgub iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. |
Institucije pri izračunu kazalnika poslovanja ne upoštevajo naslednjih elementov:
prihodkov in odhodkov iz zavarovalnega ali pozavarovalnega posla;
plačanih premij in plačil, prejetih iz kupljenih zavarovalnih ali pozavarovalnih polic;
administrativnih stroškov, vključno z odhodki za zaposlene, provizijami za zunanje izvajanje, plačanimi za zagotavljanje nefinančnih storitev, in drugih administrativnih stroškov;
izterjave administrativnih stroškov, vključno z izterjavo plačil v imenu strank;
izdatkov za prostore in osnovna sredstva, razen če so ti stroški posledica dogodkov operativnega tveganja;
amortizacije opredmetenih sredstev in amortizacije neopredmetenih sredstev, razen amortizacije, povezane s sredstvi poslovnega najema, ki se vključijo v stroške finančnega in poslovnega najema;
rezervacij in odprave rezervacij, razen če se te rezervacije nanašajo na dogodke operativnega tveganja;
odhodkov iz naslova delniškega kapitala, odkupljivega na zahtevo;
oslabitev in odprave oslabitev;
sprememb vrednosti dobrega imena, pripoznanih v poslovnem izidu;
davka od dohodkov pravnih oseb.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
komponente kazalnika poslovanja in njihovo uporabo z oblikovanjem seznamov značilnih podpostavk, pri čemer upošteva mednarodne regulativne standarde in po potrebi bonitetno mejo, opredeljeno v delu 3, naslov I, poglavje 3;
elemente, navedene v odstavku 7 tega člena.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 315
Prilagoditve kazalnika poslovanja
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kako institucije določijo prilagoditve kazalnika poslovanja iz odstavkov 1 in 2;
pogoje, pod katerimi lahko pristojni organi izdajo dovoljenje iz odstavka 2;
čas prilagoditev iz odstavka 2.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 2
ZBIRANJE IN UPRAVLJANJE PODATKOV
Člen 316
Izračun letne izgube iz operativnega tveganja
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organi institucijam s kazalnikom poslovanja, ki ne presega 1 milijarde EUR, odobrijo opustitev zahteve za izračun letne izgube iz operativnega tveganja, če je institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi uporaba prvega pododstavka za institucijo pomenila pretirano breme.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 317
Nabor podatkov o izgubah
Za namene odstavka 1 institucije:
v nabor podatkov o izgubah vključijo vsak dogodek operativnega tveganja, zabeležen v enem ali več poslovnih letih;
uporabijo datum računovodskega obračunavanja za vključitev izgub, povezanih z dogodki operativnega tveganja, v nabor podatkov o izgubah;
razporedijo izgube in povračila, povezana z enim dogodkom operativnega tveganja ali povezanimi dogodki operativnega tveganja v daljšem obdobju, ki so knjižene na konte skozi več let, v ustrezna poslovna leta nabora podatkov o izgubah v skladu z njihovo računovodsko obravnavo.
Institucije zbirajo tudi:
informacije o referenčnih datumih dogodkov operativnega tveganja, vključno z:
datumom, ko se je dogodek operativnega tveganja zgodil ali se je prvič začel (datum nastopa dogodka), kadar je na voljo;
datumom, ko je institucija izvedela za dogodek operativnega tveganja (datum odkritja dogodka);
datumom ali datumi, ko dogodek operativnega tveganja povzroči izgubo oziroma rezervo ali rezervacijo za izgubo, pripoznano v izkazu poslovnega izida institucije (datum obračunavanja);
informacije o katerih koli povračilih bruto zneskov izgube in opisne informacije o dejavnikih ali vzrokih dogodkov izgube.
Raven podrobnosti opisnih informacij je sorazmerna z velikostjo bruto zneska izgube.
Institucije za namene tega člena zagotovijo zanesljivost, stabilnost in učinkovitost svojih informacijskih sistemov in infrastrukture, potrebnih za vzdrževanje in posodabljanje nabora podatkov o izgubah, zlasti tako, da zagotovijo vse naslednje:
njihovi informacijski sistemi in infrastruktura so zanesljivi in odporni, ta zanesljivost in odpornost pa se lahko stalno ohranjata;
za njihove informacijske sisteme in infrastrukturo obstajajo procesi upravljanja konfiguracije, upravljanja sprememb in upravljanja izdaj;
če institucija dele vzdrževanja svojih informacijskih sistemov in infrastrukture odda v zunanje izvajanje, zagotovi zanesljivost, stabilnost in učinkovitost informacijskih sistemov in infrastrukture, tako da zagotovi vsaj naslednje:
da so njeni informacijski sistemi in infrastruktura zanesljivi in odporni ter da se zanesljivost in odpornost lahko stalno ohranjata;
da je postopek načrtovanja, oblikovanja, testiranja in uvajanja informacijskih sistemov in infrastrukture zanesljiv in ustrezen, kar zadeva vodenje projektov, upravljanje tveganj, upravljanje, inženiring, zagotavljanje kakovosti in načrtovanje preskusov, modeliranje in razvoj sistemov, zagotavljanje kakovosti pri vseh dejavnostih, vključno s pregledi kode ter po potrebi preverjanjem kode, ter testiranje, vključno s sprejemanjem s strani uporabnikov;
da za njene informacijske sisteme in infrastrukturo obstajajo procesi upravljanja konfiguracije, upravljanja sprememb in upravljanja izdaj;
da postopek načrtovanja, oblikovanja, testiranja in uvajanja informacijskih sistemov in infrastrukture in kriznih načrtov odobri upravljalni organ ali višje vodstvo institucije ter da sta upravljalni organ in višje vodstvo redno obveščena o učinkovitosti informacijskih sistemov in infrastrukture.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 318
Izračun neto izgube in bruto izgube
Institucije za namene člena 316(1) za vsak dogodek operativnega tveganja izračunajo neto izgubo, kot sledi:
neto izguba = bruto izguba – povračilo
pri čemer velja:
|
bruto izguba |
= izguba, povezana z dogodkom operativnega tveganja, pred povračilom katere koli vrste; |
|
povračilo |
= eden ali več neodvisnih dogodkov, povezanih s prvotnim dogodkom operativnega tveganja, ki so časovno ločeni, s katerimi so od tretje osebe prejeta sredstva ali prilivi ekonomske koristi. |
Institucije redno vzdržujejo posodobljen izračun neto izgube za vsak posamezen dogodek operativnega tveganja. V ta namen institucije posodobijo izračun neto izgube na podlagi ugotovljenih ali ocenjenih variacij bruto izgube in povračila za vsako od zadnjih desetih poslovnih let. Če se v več poslovnih letih znotraj tega desetletnega obdobja ugotovijo izgube, povezane z istim dogodkom operativnega tveganja, institucija izračunava in posodablja:
neto izgubo, bruto izgubo in povračila za vsako poslovno leto desetletnega obdobja, v katerem so bile evidentirane neto izguba, bruto izguba in povračila;
skupno neto izgubo, združeno bruto izgubo in združene povračila vseh zadevnih poslovnih let desetletnega obdobja.
Za namene odstavka 1 se v izračun bruto izgube vključijo naslednje postavke:
neposredne bremenitve v okviru izkaza poslovnega izida institucije, kot so oslabitve, poravnave, zneski, plačani za povračilo škode, kazni in zamudne obresti in pravni stroški ter odpisi zaradi dogodka operativnega tveganja, vključno s:
stroški za zapiranje pozicij na trgu v evidentiranem znesku izgube v postavkah operativnega tveganja, kadar se dogodek operativnega tveganja nanaša na tržno tveganje;
kaznimi, stroški obresti, stroški zaradi zamude pri plačilu, pravnimi stroški ter davkom, z izjemo prvotno dolgovanega zneska davka, kadar so plačila povezana z napakami ali neustreznimi procesi institucije, razen če je ta znesek že vključen na podlagi točke (e);
stroški, nastali zaradi dogodka operativnega tveganja, vključno z zunanjimi stroški, ki so neposredno povezani z dogodkom operativnega tveganja, in stroški popravila ali zamenjave, nastalimi za ponovno vzpostavitev stanja, ki je obstajalo pred dogodkom operativnega tveganja;
rezervacije ali rezerve, obračunane v izkazu poslovnega izida, za potencialne učinke operativne izgube, vključno s tistimi zaradi dogodkov kršitve;
izgube, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja z dokončnim finančnim učinkom, ki so začasno knjižene na prehodnih ali začasnih kontih in se še niso odrazile v izkazu poslovnega izida (pričakovane izgube);
negativni ekonomski učinki, knjiženi v poslovnem letu, ki so posledica dogodkov operativnega tveganja, ki so vplivali na denarne tokove ali računovodske izkaze preteklih poslovnih let (izgube nastale v preteklih letih).
Za namene prvega pododstavka, točka (d), se pomembne pričakovane izgube vključijo v nabor podatkov o izgubah v obdobju, sorazmerno z obsegom in starostjo pričakovane izgube.
Za namene prvega pododstavka, točka (e), institucija v nabor podatkov o izgubah vključi pomembne izgube nastale v preteklih letih, kadar so te izgube posledica dogodkov operativnega tveganja, ki se nanašajo na več kot eno poslovno leto. Institucije v evidentirani znesek izgube v postavki operativnega tveganja v poslovnem letu vključijo izgube zaradi popravkov napak pri knjiženju, do katerih je prišlo v katerem koli prejšnjem poslovnem letu, tudi če te izgube ne vplivajo neposredno na tretje osebe. Kadar obstajajo pomembne izgube nastale v preteklih letih in če dogodek operativnega tveganja neposredno vpliva na tretje osebe, vključno s strankami, ponudniki in zaposlenimi v instituciji, institucija vključi tudi uradno prenovljena predhodno izdana računovodska poročila.
Za namene odstavka 1 se iz izračuna bruto izgube izključijo naslednje postavke:
stroški splošnega vzdrževanja pogodb o opredmetenih osnovnih sredstvih;
notranji ali zunanji izdatek za izboljšanje poslovanja po izgubah iz operativnega tveganja, vključno s posodobitvami, izboljšavami, pobudami za oceno tveganja in okrepitvami;
zavarovalne premije.
Institucija na zahtevo pristojnega organa predloži vso dokumentacijo, ki je potrebna za preverjanje prejetih plačil, upoštevanih pri izračunu neto izgube dogodka operativnega tveganja.
Člen 319
Pragi za podatke o izgubah
Člen 320
Izključitev izgub
Institucija lahko svoj pristojni organ zaprosi za dovoljenje, da iz izračuna svoje letne izgube iz operativnega tveganja izključi izjemne dogodke operativnega tveganja, ki niso več relevantni za profil tveganja institucije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija lahko pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da se vzrok dogodka operativnega tveganja, ki je podlaga za navedene izgube iz operativnega tveganja, ne bo ponovil;
skupna neto izguba zadevnega dogodka operativnega tveganja je eno izmed naslednjega:
enaka ali višja od 10 % povprečne letne izgube institucije iz operativnega tveganja, v zadnjih desetih poslovnih letih izračunane z uporabo praga iz člena 319(1), kadar se dogodek izgube iz operativnega tveganja nanaša na dejavnosti, ki so še vedno vključene v izračun kazalnika poslovanja;
povezana z dogodkom operativnega tveganja, ki se nanaša na odsvojene dejavnosti, izključene iz kazalnika poslovanja v skladu s členom 315(2);
izguba iz operativnega tveganja je bila vključena v bazo podatkov o izgubah najmanj eno leto, razen če se nanaša na dejavnosti, izključene iz kazalnika poslovanja v skladu s členom 315(2).
Za namene prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka se minimalno obdobje enega leta začne šteti z datumom, ko je dogodek operativnega tveganja, vključen v nabor podatkov o izgubah, prvič presegel prag pomembnosti iz člena 319(1).
Institucija, ki zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1, pristojnemu organu predloži dokumentirane utemeljitve za izključitev izrednega dogodka operativnega tveganja, vključno z:
opisom dogodka operativnega tveganja;
dokazilom, da izguba iz dogodka operativnega tveganja presega prag pomembnosti za izključitev izgube iz odstavka 1, točka (b)(i), vključno z datumom, ko je ta dogodek operativnega tveganja presegel prag pomembnosti;
datumom, na katerega bi se zadevni dogodek operativnega tveganja lahko izključil ob upoštevanju najkrajšega obdobja zadržanja iz odstavka 1, točka (c);
razlogom, zakaj se dogodek operativnega tveganja ne šteje več za relevantnega za profil tveganj institucije;
dokazilom, da ni podobnih ali preostalih zakonitih izpostavljenosti in da dogodek operativnega tveganja, ki ga želi institucija izključiti, nima nobenega pomena za druge dejavnosti ali produkte;
poročili o neodvisnem pregledu ali validaciji institucije, ki potrjujejo, da dogodek operativnega tveganja ni več relevanten in da ni podobnih ali preostalih pravnih izpostavljenosti;
dokazilom, da so pristojni organi institucije odobrili zahtevo za izključitev dogodka operativnega tveganja v postopkih odobritve institucije in datum take odobritve;
vplivom izključitve dogodka operativnega tveganja na letno izgubo iz operativnega tveganja.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 321
Vključitev izgub iz združenih ali prevzetih subjektov ali dejavnosti
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 322
Celovitost, točnost in kakovost podatkov o izgubah
Člen 323
Okvir za upravljanje operativnega tveganja
Institucije imajo vzpostavljene:
dobro dokumentiran sistem ocenjevanja in upravljanja operativnega tveganja, ki je tesno povezan z vsakodnevnimi postopki upravljanja tveganj, je sestavni del procesa spremljanja in nadzora profila operativnega tveganja institucije in za katerega so bile dodeljene jasne odgovornosti; sistem ocenjevanja in upravljanja operativnega tveganja opredeljuje izpostavljenost institucije operativnemu tveganju in spremlja ustrezne podatke o operativnem tveganju, vključno s podatki o pomembnih izgubah;
funkcijo upravljanja operativnega tveganja, ki je neodvisna od poslovnih in operativnih enot institucije;
sistem poročanja višjemu vodstvu, s katerim se ustreznim funkcijam v institucijah zagotavljajo poročila o operativnem tveganju;
sistem za redno spremljanje izpostavljenosti operativnemu tveganju in preteklih izgub ter poročanje o njih in postopke za sprejemanje ustreznih popravnih ukrepov;
redne postopke za zagotavljanje skladnosti in politike za obravnavo neskladnosti;
redne preglede postopkov in sistemov ocenjevanja in upravljanja operativnega tveganja institucije, ki jih izvajajo notranji ali zunanji revizorji, ki imajo potrebno znanje;
notranje postopke za validacijo, ki so zanesljivi in učinkoviti;
pregledne in dostopne tokove podatkov in postopke, povezane s sistemom institucije za ocenjevanje operativnega tveganja.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
NASLOV IV
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRŽNO TVEGANJE
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 325
Pristopi za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje
Institucija za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje vseh svojih pozicij iz trgovalne knjige in vseh svojih pozicij iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, uporabi naslednje pristope:
alternativni standardizirani pristop iz poglavja 1a;
pristop alternativnih notranjih modelov iz poglavja 1b za pozicije, dodeljene trgovalnim enotam, za katere je institucija prejela dovoljenje svojega pristojnega organa za uporabo tega alternativnega pristopa, kot je določeno v členu 325az(1);
poenostavljeni standardizirani pristop iz odstavka 2 tega člena, če institucija izpolnjuje pogoje iz člena 325a(1).
Z odstopanjem od prvega pododstavka institucija ne izračuna kapitalskih zahtev za valutno tveganje za pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju, kadar se te pozicije odštejejo od kapitala institucije. Institucija dokumentira uporabo odstopanja iz tega pododstavka, vključno z njegovim učinkom in pomembnostjo, in na zahtevo omogoči svojemu pristojnemu organu dostop do informacij.
Kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu s poenostavljenim standardiziranim pristopom, so vsota naslednjih kapitalskih zahtev, kot je ustrezno:
kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje iz poglavja 2, ki se pomnožijo z:
1,3 za splošna in posebna tveganja pozicij v dolžniških instrumentih, razen instrumentov listinjenja iz člena 337;
3,5 za splošna in posebna tveganja pozicij v lastniških instrumentih;
kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz poglavja 3, ki se pomnožijo z 1,2 ;
kapitalskih zahtev za blagovno tveganje iz poglavja 4, ki se pomnožijo z 1,9 ;
kapitalskih zahtev za instrumente listinjenja iz člena 337.
Pozicije v listinjenju in kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, če izpolnjujejo obe naslednji merili:
pozicije niso pozicije v relistinjenju, opcije na tranšo listinjenja ali kakršni koli drugi izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki ne zagotavljajo sorazmernega deleža pri donosu tranše listinjenja;
vsi njihovi osnovni instrumenti so:
instrumenti za eno samo izpostavljenost, vključno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za eno samo izpostavljenost, za katere obstaja likvidni dvosmerni trg;
indeksi, ki se splošno uporabljajo pri trgovanju in temeljijo na instrumentih iz točke (i).
Šteje se, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo neodvisne ponudbe za nakup in prodajo v dobri veri, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali trenutnimi konkurenčnimi povpraševanji in ponudbami v dobri veri, določi v enem dnevu in se pri tej ceni tudi ustali v razmeroma kratkem času v skladu s tržno prakso.
Pozicije s katerim koli od naslednjih osnovnih instrumentov se ne vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo:
osnovni instrumenti, ki so razvrščeni v kategorije izpostavljenosti iz točke (h) ali (i) člena 112;
terjatev do subjekta s posebnim namenom, ki je neposredno ali posredno zavarovana s premoženjem v zvezi s pozicijo, ki v skladu z odstavkom 6 ne bi bila primerna za vključitev v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325a
Pogoji za uporabo poenostavljenega standardiziranega pristopa
►M17 Institucija lahko izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje z uporabo poenostavljenega standardiziranega pristopa iz člena 325(1), točka (c), če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh od naslednjih pragov: ◄
10 % bilančne vsote institucije;
500 milijonov EUR.
Institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, z uporabo podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
vključijo se vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige, in poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje notranjega varovanja iz člena 106(3);
vključijo se vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu ali blagovnemu tveganju, razen pozicij, ki so izključene iz izračuna kapitalskih zahtev za valutno tveganje v skladu s členom 104c ali ki se odbijejo od kapitala institucij;
vse pozicije razen pozicij iz točke (b) se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na navedeni datum; če tržna vrednost pozicije iz trgovalne knjige na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo iz trgovalne knjige na ta datum; če poštena in tržna vrednost pozicije iz trgovalne knjige na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet valutnega tveganja, se obravnavajo kot skupna neto valutna pozicija in se vrednotijo v skladu s členom 352;
vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet blagovnega tveganja, se vrednotijo v skladu s členoma 357 in 358;
absolutna vrednost združene dolge pozicije se sešteje z absolutno vrednostjo združene kratke pozicije.
Za namene prvega pododstavka je pomen dolgih in kratkih pozicij enak pomenu iz člena 94(3).
Za namene prvega pododstavka je vrednost združene dolge (kratke) pozicije enaka vsoti vrednosti posameznih dolgih (kratkih) pozicij, vključenih v izračun v skladu s točkama (a) in (b) zadevnega pododstavka.
►M17 Institucije prenehajo izračunavati kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s pristopom iz člena 325(1), točka (c), v treh mesecih po nastopu katere koli od naslednjih okoliščin: ◄
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogoja iz točke (a) ali (b) odstavka 1 ali
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot šest mesecev ni izpolnjevala pogoja iz točke (a) ali (b) odstavka 1.
▼M17 —————
Člen 325b
Dovoljenje za konsolidirane zahteve
Institucije lahko uporabljajo odstavek 1 samo z dovoljenjem pristojnih organov, ki se izda, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
razporeditev kapitala znotraj skupine je zadovoljiva;
regulativni, pravni ali pogodbeni okvir, znotraj katerega delujejo institucije, zagotavlja vzajemno finančno podporo znotraj skupine.
Kadar obstajajo podjetja, ki so v tretjih državah, so poleg pogojev iz odstavka 2 izpolnjeni tudi vsi naslednji pogoji:
taka podjetja imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti v tretji državi in ustrezajo opredelitvi kreditne institucije ali so priznana investicijska podjetja tretje države;
taka podjetja na posamični podlagi izpolnjujejo kapitalske zahteve, ki so enakovredne kapitalskim zahtevam, določenim v tej uredbi;
v zadevnih tretjih državah ne obstajajo predpisi, ki bi lahko pomembno vplivali na prenos sredstev znotraj skupine.
Kadar pristojni organ instituciji ni izdal dovoljenja iz odstavka 2 za vsaj eno institucijo ali družbo iz skupine, se za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje na konsolidirani podlagi v skladu s tem naslovom uporabljajo naslednje zahteve:
institucija izračuna neto pozicije in kapitalske zahteve v skladu s tem naslovom za vse pozicije v institucijah ali družbah iz skupine, za katere je institucija pridobila dovoljenje iz odstavka 2, pri čemer uporabi obravnavo iz odstavka 1;
institucija izračuna neto pozicije in kapitalske zahteve v skladu s tem naslovom posamično za vse pozicije v vsaki instituciji ali družbi iz skupine, za katere institucija ni pridobila dovoljenja iz odstavka 2;
institucija izračuna skupne kapitalske zahteve v skladu s tem naslovom na konsolidirani podlagi s seštevanjem zneskov, izračunanih v točkah (a) in (b) tega odstavka.
Za namene izračuna iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), institucije in družbe iz navedenih točk uporabijo isto valuto poročanja kot valuto poročanja, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje v skladu s tem naslovom na konsolidirani podlagi za skupino.
POGLAVJE 1a
Alternativni standardizirani pristop
Člen 325c
Področje uporabe, struktura in kvalitativne zahteve za alternativni standardizirani pristop
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje za portfelj pozicij iz trgovalne knjige ali pozicij iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu ali blagovnemu tveganju, v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom kot vsoto naslednjih treh sestavin:
kapitalske zahteve po metodi na podlagi občutljivosti iz oddelka 2;
kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz oddelka 5, ki se uporablja samo za pozicije iz trgovalne knjige iz navedenega oddelka;
kapitalske zahteve za preostala tveganja iz oddelka 4, ki se uporablja samo za pozicije iz trgovalne knjige iz tega oddelka.
Za namen prvega pododstavka tretja oseba pomeni podjetje, ki za institucije izvaja revizijske ali svetovalne storitve in ki ima osebje, ki je dovolj usposobljeno na področju tržnega tveganja.
Pregled alternativnega standardiziranega pristopa iz odstavka 5 zajema dejavnosti poslovnih trgovalnih enot in neodvisne enote za nadzor tveganj, v njegovem okviru pa se oceni vsaj naslednje:
notranje politike, postopke in kontrole za spremljanje in zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz odstavka 1 tega člena;
ustreznost dokumentacije sistema in postopkov za upravljanje tveganj ter organizacije enote za nadzor tveganj iz odstavka 4 tega člena;
točnost izračunov občutljivosti in postopka, ki se uporablja za izpeljavo zadevnih izračunov iz modelov institucije za določanje cen, ki služijo kot podlaga za poročanje o dobičkih in izgubah višjemu vodstvu, kot je navedeno v členu 325t;
postopek preverjanja, ki ga institucija uporablja za oceno doslednosti, pravočasnosti in zanesljivosti virov podatkov, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo alternativnega standardiziranega pristopa, vključno z neodvisnostjo teh virov podatkov.
Institucija opravi pregled iz prvega pododstavka najmanj enkrat letno ali manj pogosto na največ dve leti, kadar lahko pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da velikost, sistemski pomen, narava, obseg in zapletenost postavk njene trgovalne knjige upravičujejo manj pogost pregled.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2028.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325d
Opredelitve pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„razred tveganja“ pomeni eno od naslednjih sedmih kategorij:
splošno obrestno tveganje;
tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje;
tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki ni vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki je vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
tveganje lastniških finančnih instrumentov;
blagovno tveganje;
valutno tveganje;
„občutljivost“ pomeni relativno spremembo vrednosti pozicije zaradi spremembe vrednosti enega od relevantnih dejavnikov tveganja pozicije, izračunane z modelom institucije za določanje cen v skladu s pododdelkom 2 oddelka 3;
„skupina“ pomeni podkategorijo pozicij znotraj enega razreda tveganj s podobnim profilom tveganosti, ki se ji dodeli utež tveganja, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 3.
Člen 325e
Sestavine metode na podlagi občutljivosti
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje z metodo na podlagi občutljivosti z združitvijo naslednjih treh kapitalskih zahtev v skladu s členom 325h:
kapitalskih zahtev za delta tveganje, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb njegovih dejavnikov tveganja, nepovezanih z nestanovitnostjo;
kapitalskih zahtev za vega tveganje, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb njegovih dejavnikov tveganja, povezanih z nestanovitnostjo;
kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb glavnih dejavnikov tveganja, nepovezanih z nestanovitnostjo, ki niso zajeti s kapitalskimi zahtevami za delta tveganje.
Za namen izračuna iz odstavka 1
za vse pozicije instrumentov z opcionalnostjo veljajo kapitalske zahteve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 za tveganja, ki niso eksotični osnovni instrumenti instrumentov iz točke (a) člena 325u(2);
za vse pozicije instrumentov brez opcionalnosti veljajo kapitalske zahteve iz točke (a) odstavka 1 za tveganja, ki niso eksotični osnovni instrumenti instrumentov iz točke (a) člena 325u(2).
Za namene tega poglavja instrumenti z opcionalnostjo med drugim vključujejo: prodajne in nakupne opcije, obrestne kapice in dna, opcije na zamenjavo obrestnih mer, opcije z mejno vrednostjo osnovnega instrumenta in eksotične opcije. Vgrajene opcije, kot so opcije predplačila ali opcije na podlagi obnašanja, se za namene izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje obravnavajo kot samostojne pozicije v opcijah.
Za namene tega poglavja se instrumenti, katerih denarni tokovi se lahko zapišejo kot linearna funkcija hipotetičnega zneska osnovnega instrumenta, štejejo za instrumente brez opcionalnosti.
Institucija, ki se odloči uporabiti pristop iz prvega pododstavka, o tem obvesti svoj pristojni organ vsaj tri mesece pred prvo uporabo. Po preteku teh treh mesecev in pod pogojem, da pristojni organ temu ni nasprotoval, lahko institucija uporablja ta pristop, dokler pristojni organ ne obvesti institucije, da to ni več dovoljeno.
Institucija, ki želi prenehati uporabljati pristop iz prvega pododstavka, o tem obvesti pristojni organ vsaj tri mesece pred prenehanjem uporabe pristopa. Institucija lahko preneha uporabljati ta pristop, razen če je pristojni organ temu nasprotoval v navedenem obdobju treh mesecev.
Člen 325f
Kapitalske zahteve za delta in vega tveganja
Neto občutljivosti na vsak dejavnik tveganja v vsaki skupini se pomnožijo z ustreznimi utežmi tveganja iz oddelka 6; rezultat so tehtane občutljivosti na vsakega od dejavnikov tveganja v tej skupini na podlagi naslednje formule:
|
WSk |
= |
tehtana občutljivost; |
|
RWk |
= |
uteži tveganja; |
|
sk |
= |
dejavnik tveganja. |
Tehtane občutljivosti na različne dejavnike tveganja v vsaki skupini se združijo v skladu s spodnjo formulo, pri čemer znesek znotraj funkcije kvadratnega korena ne sme biti nižji od nič, rezultat pa je občutljivost posamezne skupine. Uporabijo se ustrezne korelacije za tehtane občutljivosti v isti skupini (ρkl) iz oddelka 6.
|
Kb |
= |
občutljivost posamezne skupine in |
|
WSk |
= |
tehtana občutljivost. |
Občutljivost posamezne skupine se izračuna za vsako skupino v razredu tveganja v skladu z odstavki 5, 6 in 7. Ko se je za vse skupine izračunala občutljivost posamezne skupine, se tehtane občutljivosti na vse dejavnike tveganja po vseh skupinah združijo v skladu s spodnjo formulo, pri čemer se uporabijo ustrezne korelacije γbc za tehtane občutljivosti v različnih skupinah iz oddelka 6, rezultat česar je za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji:
pri čemer je:
|
Sb |
= |
Σk WSk za vse dejavnike tveganja v skupini b in Sc = Σk WSk v skupini c; kadar te vrednosti za Sb in Sc privedejo do negativnega števila za skupno vsoto , institucija izračuna za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji z uporabo alternativne specifikacije, pri čemer je |
|
Sb |
= |
max [min (Σk WSk, Kb), – Kb] za vse dejavnike tveganja v skupini b in |
|
Sc |
= |
max [min (Σk WSk, Kc), – Kc] za vse dejavnike tveganja v skupini c. |
Za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji se izračunajo za vsak razred tveganj v skladu z odstavki 1 do 8.
Člen 325g
Kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti
Institucije za dani dejavnik tveganja navedene izračune izvedejo na neto osnovi za vse pozicije instrumentov, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, ki vsebujejo ta dejavnik tveganja.
pri čemer:
|
i |
= |
indeks, ki označuje vse pozicije instrumentov iz odstavka 1, ki vključujejo faktor tveganja k; |
|
xk |
= |
trenutna vrednost dejavnika tveganja k; |
|
Vi (xk ) |
= |
vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi trenutne vrednosti dejavnika tveganja k; |
|
|
= |
vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzgor; |
|
|
= |
vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzdol; |
|
|
= |
utež tveganja, ki se uporablja za dejavnik tveganja k, določena v skladu z oddelkom 6; |
|
sik |
= |
občutljivost delta instrumenta i glede na faktor tveganja k, izračunana v skladu s členom 325r. |
Kadar je za namene izračuna iz odstavka 2 xk krivulja dejavnikov tveganja, dodeljenih razredom splošnega obrestnega tveganja, tveganja kreditnega razmika in blagovnega tveganja, je sik vsota občutljivosti delta na dejavnik tveganja krivulje za vse točke krivulje.
pri čemer:
|
b |
= |
indeks, ki označuje skupino danega razreda tveganja; |
|
Kb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b; |
;
;
;
|
pkl |
= |
korelacije znotraj skupin med dejavnikoma tveganja k in l, kot je določeno v oddelku 6; |
|
k, l |
= |
indeksa, ki označujeta vse dejavnike tveganja instrumentov iz odstavka 1, ki so razvrščeni v skupino b; |
|
() |
= |
neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor; |
|
() |
= |
neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzdol. |
pri čemer:
|
b, c |
= |
indeksa, ki označujeta vse skupine danega razreda tveganja, ki ustreza instrumentom iz odstavka 1; |
|
Kb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b; |
;
;
|
γbc |
= |
korelacije med skupinami med skupinama b in c, kot je določeno v oddelku 6. |
Člen 325h
Združevanje za razred tveganja specifičnih kapitalskih zahtev za delta ter vega tveganji in tveganje ukrivljenosti
Postopek za izračun razreda tveganja specifične kapitalske zahteve za delta ter vega tveganji in tveganja ukrivljenosti, opisanih v členih 325f in 325g, se izvede trikrat na razred tveganja, pri čemer se vsakič uporabi drugačen niz korelacijskih parametrov ρkl (korelacija med dejavniki tveganja znotraj skupine) ter γbc (korelacija med skupinami znotraj razreda tveganj). Vsak od teh treh nizov ustreza drugačnemu scenariju, ki so:
scenarij srednjih korelacij, pri katerem korelacijska parametra ρkl in γbc ostaneta enaka kot tista v oddelku 6;
scenarij visokih korelacij, pri katerem se korelacijska parametra ρkl inγbc, ki sta določena v oddelku 6, enotno pomnožita z 1,25, pri čemer se za ρkl in γbc uporablja zgornja meja 100 %;
scenarij „nizkih korelacij“, pri katerem se korelacijska parametra ρkl in γbc, ki sta določena v oddelku 6, nadomestita s oziroma.
Člen 325i
Obravnava indeksnih instrumentov in drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti
Institucije uporabijo pristop vpogleda za indeksne in druge instrumente z več osnovnimi instrumenti v skladu z naslednjim:
za namene izračuna kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti institucije štejejo, da neposredno posedujejo posamezne pozicije v osnovnih sestavnih delih indeksnih ali drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti, z izjemo pozicije v indeksu, vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, za katero izračunajo enotno občutljivost na indeks;
institucije lahko občutljivosti na dejavnik tveganja določenega sestavnega dela indeksnega ali drugega instrumenta z več osnovnimi instrumenti pobotajo z občutljivostmi na isti dejavnik tveganja istega sestavnega dela instrumentov za eno samo izpostavljenost z izjemo pozicij, vključenih v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
institucije lahko za namene izračuna kapitalskih zahtev za vega tveganje štejejo, da neposredno posedujejo posamezne pozicije v osnovnih sestavnih delih indeksnih ali drugih instrumentov z več osnovnimi instrumenti, ali pa izračunajo enotno občutljivost na osnovni instrument tega instrumenta. V slednjem primeru institucije razvrstijo to enotno občutljivost v ustrezno skupino, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 6, kot sledi:
kadar bi bilo ob upoštevanju uteži tega indeksa več kot 75 % sestavnih delov tega indeksa razporejenih v isto skupino, institucije razvrstijo občutljivost v to skupino in jo obravnavajo kot občutljivost na eno samo izpostavljenost v tej skupini;
v vseh drugih primerih institucije to občutljivost razvrstijo v ustrezno skupino indeksov.
Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko institucije izračunajo enotno občutljivost na pozicijo v lastniškem instrumentu ali kreditnem indeksu, ki kotira na borzi, za namene izračuna kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti, če kotirajoči lastniški instrument ali kreditni indeks izpolnjuje pogoje iz odstavka 3. V tem primeru institucije razvrstijo to enotno občutljivost v ustrezno skupino, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 6, kot sledi:
kadar bi bilo ob upoštevanju uteži tega indeksa, ki kotira na borzi, več kot 75 % sestavnih delov tega kotirajočega indeksa razporejenih v isto skupino, se ta občutljivost razvrsti v to skupino in obravnava kot občutljivost na eno samo izpostavljenost v tej skupini;
v vseh drugih primerih institucije to občutljivost razvrstijo v ustrezno skupino kotirajočih indeksov.
Institucije lahko uporabijo pristop iz odstavka 2 za instrumente, ki sledijo kotirajočemu lastniškemu instrumentu ali kreditnem indeksu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
sestavni deli kotirajočega indeksa in njihove uteži v tem indeksu so znani;
kotirajoči indeks vsebuje najmanj 20 sestavnih delov;
noben posamezen sestavni del v kotirajočem indeksu ne predstavlja več kot 25 % skupne tržne kapitalizacije tega indeksa;
noben niz, ki obsega eno desetino skupnega števila sestavnih delov kotirajočega indeksa, zaokrožen na naslednje celo število, ne predstavlja več kot 60 % skupne tržne kapitalizacije tega indeksa;
skupna tržna kapitalizacija vseh sestavnih delov kotirajočega indeksa znaša najmanj 40 milijard EUR.
Člen 325j
Obravnava kolektivnih naložbenih podjemov
Institucija izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje pozicije v KNP z enim od naslednjih pristopov:
institucija, ki izpolnjuje pogoj iz člena 104(8), točka (a), kapitalske zahteve za tržno tveganje navedene pozicije izračuna enkrat mesečno z vpogledom v osnovne pozicije KNP, kot da bi bile te pozicije neposredno v lasti institucije;
institucija, ki izpolnjuje pogoj iz člena 104(8), točka (b), kapitalske zahteve za tržno tveganje navedene pozicije izračuna z uporabo enega od naslednjih pristopov:
pozicijo v KNP obravnava kot eno samo pozicijo v lastniškem instrumentu, dodeljeno skupini,Drugi sektorji‘ v členu 325ap(1), razpredelnica 8;
upošteva omejitve, določene v mandatu KNP in v ustreznem pravu.
Za namene izračuna iz prvega pododstavka, točka (b)(ii), tega odstavka lahko institucija izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke in kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih KNP z uporabo poenostavljenega pristopa iz člena 132a(3).
Za namene pristopov iz odstavka 1, točka (b), tega člena institucija:
uporabi kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz oddelka 5 in pribitek za preostalo tveganje iz oddelka 4 za pozicijo v KNP, kadar lahko ta KNP na podlagi svojega mandata vlaga v izpostavljenosti, za katere veljajo navedene kapitalske zahteve; pri uporabi pristopa iz odstavka 1, točka (b)(i), tega člena institucija šteje pozicijo v KNP kot eno neocenjeno pozicijo v lastniških finančnih instrumentih, razporejeno v skupino „brez bonitetne ocene“ iz člena 325y(1), razpredelnica 2; in
za vse pozicije v istem KNP uporabi isti pristop izmed pristopov iz odstavka 1, točka (b), tega člena za izračun kapitalskih zahtev na samostojni osnovi kot ločen portfelj.
Kadar pa podatki za zadnjih 12 mesecev niso v celoti razpoložljivi, lahko institucija, če ji to dovoli pristojni organ, uporabi razliko v donosu na letni ravni na podlagi obdobja, krajšega od 12 mesecev.
Institucija za izračun kapitalskih zahtev za tveganje neplačila iz oddelka 5 in pribitka za preostalo tveganje iz oddelka 4 za pozicijo v KNP po potrebi uporabi isti hipotetični portfelj, kot je naveden v prvem pododstavku.
Metodologijo, ki jo je institucija vzpostavila za določitev hipotetičnih portfeljev vseh pozicij v KNP, za katere se uporabljajo izračuni iz prvega pododstavka, odobri njen pristojni organ.
Za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje pozicije v KNP v skladu s pristopom iz odstavka 1, točka (a), lahko institucije uporabijo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če ta družba izpolnjuje merila iz člena 132(3), točka (a);
zunanji prodajalec pod pogojem, da podatke, informacije ali metrike tveganj zagotovijo ali izračunajo tretje osebe iz točke (i) ali (ii) te točke ali drug tak zunanji prodajalec;
tretja oseba instituciji zagotovi podatke, informacije ali metrike tveganj za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje pozicije v KNP v skladu s pristopom iz odstavka 1, točka (a), tega člena;
zunanji revizor institucije je potrdil ustreznost podatkov, informacij ali metrik tveganj tretje osebe iz točke (b) tega odstavka, pristojni organ institucije pa ima na zahtevo neomejen dostop do teh podatkov, informacij ali metrik tveganj.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325k
Pozicije iz izvedbe prve prodaje instrumentov
Institucije uporabijo enega od ustreznih multiplikatorjev iz razpredelnice 1 za neto občutljivosti vseh pozicij iz izvedbe prve prodaje instrumentov pri vsakem posameznem izdajatelju, pri čemer se izključijo pozicije iz izvedbe prve prodaje instrumentov, ki so se že prenesle na tretje osebe ali so se te pogodbeno zavezale k njihovemu odkupu, in izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s pristopom iz tega poglavja na podlagi prilagojenih neto občutljivosti.
Razpredelnica 1
|
delovni dan 0 |
0 % |
|
delovni dan 1 |
10 % |
|
delovna dneva 2 in 3 |
25 % |
|
delovni dan 4 |
50 % |
|
delovni dan 5 |
75 % |
|
po delovnem dnevu 5 |
100 % |
Za namene tega člena je „delovni dan 0“ delovni dan, na katerega se institucija nepreklicno zaveže, da bo odkupila znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni.
Člen 325l
Dejavniki splošnega obrestnega tveganja
Dejavniki delta splošnega obrestnega tveganja, ki se uporabljajo za instrumente, občutljive na obrestno mero, so relevantne netvegane obrestne mere po valutah in po vsaki od naslednjih zapadlosti: 0,25 leta, 0,5 leta, 1 leto, 2 leti, 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let, 20 let, 30 let. Institucije dodelijo dejavnike tveganja specifičnim točkam z linearno interpolacijo ali z uporabo metode, ki je najbolj skladna s funkcijami določanja cen, ki jih neodvisna enota za nadzor nad tveganji institucije uporablja za poročanje o tržnem tveganju ali poslovnem izidu višjemu vodstvu.
Če podatki o implicitnih tržnih krivuljah zamenjav iz odstavka 2 in prvega pododstavka tega odstavka niso zadostni, se lahko netvegane obrestne mere izpeljejo iz najustreznejše krivulje donosa državnih obveznic za dano valuto.
Če institucije uporabljajo dejavnike splošnega obrestnega tveganja, izpeljane v skladu s postopkom iz drugega pododstavka tega odstavka, za državne dolžniške instrumente, se državni dolžniški instrument ne izvzame iz kapitalskih zahtev za tveganje kreditnega razmika. V takih primerih, ko ni mogoče razdružiti netvegane obrestne mere od sestavine kreditnega razmika, se občutljivost na dejavnik tveganja razporedi tako v razred splošnega obrestnega tveganja kot razred tveganja kreditnega razmika.
Institucije uporabljajo dodatne dejavnike tveganja za tveganje inflacije pri dolžniških instrumentih, katerih denarni tokovi so funkcionalno odvisni od stopenj inflacije. Ti dodatni dejavniki tveganja so sestavljeni iz enega vektorja implicitnih tržnih stopenj inflacije različnih zapadlosti po valutah. Vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je stopenj inflacije, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Vsak dejavnik medvalutnega tveganja osnove je sestavljen iz enega vektorja medvalutne osnove različnih zapadlosti po valutah. Vektor za vsak dolžniški instrument vsebuje toliko sestavin, kot je medvalutnih osnov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument. Vsaka valuta sestavlja drugačno skupino.
Institucije izračunajo občutljivost instrumenta na ta dejavnik medvalutnega tveganja osnove kot spremembo vrednosti instrumenta, v skladu z modelom določanja cen, zaradi premika vsake sestavine vektorja za eno bazično točko. Vsaka valuta sestavlja ločeno skupino. V vsaki skupini obstajata dva mogoča ločena dejavnika tveganja, tj. osnova prek eurov in osnova prek ameriških dolarjev, ne glede na število sestavin v vsakem vektorju medvalutne osnove. Največje število neto občutljivosti na skupino je dva.
Institucije za namene pobota štejejo, da vgrajene nestanovitnosti, povezane z istimi netveganimi obrestnimi merami in razporejene na iste zapadlosti, sestavljajo isti dejavnik tveganja.
Če institucije razporedijo vgrajene nestanovitnosti na zapadlosti, navedene v tem odstavku, veljajo naslednje zahteve:
če je zapadlost opcije enaka zapadlosti osnovnega instrumenta, se upošteva en sam dejavnik tveganja, ki se razporedi na to zapadlost;
če je zapadlost opcije krajša od zapadlosti osnovnega instrumenta, se upoštevata naslednja dejavnika tveganja:
prvi dejavnik tveganja se razporedi na zapadlost opcije;
drugi dejavnik tveganja se razporedi na preostalo zapadlost osnovnega instrumenta opcije na datum izteka opcije.
Za tveganje inflacije in tveganje medvalutne osnove ni kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti.
Člen 325m
Dejavniki tveganja kreditnega razmika za nelistinjenje
Člen 325n
Dejavniki tveganja kreditnega razmika za listinjenje
Institucije uporabijo dejavnike tveganja kreditnega razmika iz odstavka 5 za pozicije v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, kot je določeno v členu 325(6), (7) in (8).
Skupine, ki se uporabljajo za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so specifične za to kategorijo razreda tveganja, kot je navedeno v oddelku 6.
Dejavniki tveganja kreditnega razmika, ki jih institucije uporabijo za pozicije v listinjenju, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so naslednji:
dejavniki delta tveganja so vse relevantne stopnje kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, povzete iz relevantnih dolžniških instrumentov in kreditnih zamenjav ter za vsako od naslednjih zapadlosti: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki vega tveganja, ki se uporabljajo za opcije s pozicijami v listinjenju, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo kot osnovni instrumenti, so vgrajene nestanovitnosti kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, povzete, kot je opisano v točki (a) tega odstavka, ki se razporedijo na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo zadevne opcije, za katero se uporabljajo kapitalske zahteve: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki tveganja ukrivljenosti so relevantne krivulje donosov kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, izražene kot vektor stopenj kreditnih razmikov za različne zapadlosti, povzetih v skladu s točko (a) tega odstavka; vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je različnih zapadlosti stopenj kreditnih razmikov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Dejavniki tveganja kreditnega razmika, ki jih institucije uporabljajo za pozicije v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, se nanašajo na razmik tranše in ne na razmik osnovnih instrumentov ter so naslednji:
dejavniki delta tveganja so stopnje kreditnih razmikov relevantne tranše, razporejeni na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo tranše: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki vega tveganja, ki se uporabljajo za opcije s pozicijami v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo kot osnovni instrument, so vgrajene nestanovitnosti kreditnih razmikov tranš, od katerih se vsaka razporedi na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo opcije, za katero se uporabljajo kapitalske zahteve: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki tveganja ukrivljenosti so isti kot tisti, opisani v točki (a) tega odstavka; za vse navedene dejavnike tveganja se uporabi skupna utež tveganja, kot je navedeno v oddelku 6.
Člen 325o
Dejavniki tveganja lastniških finančnih instrumentov
Za namene tveganja lastniških finančnih instrumentov posebna krivulja repo poslov z lastniškimi instrumenti predstavlja en dejavnik tveganja, ki se izrazi kot vektor cen repo poslov z različnimi zapadlostmi. Vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je različnih zapadlosti cen repo poslov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Institucije izračunajo občutljivost instrumenta na dejavnik tveganja lastniških finančnih instrumentov kot spremembo vrednosti instrumenta, v skladu z modelom določanja cen, zaradi premika vsake sestavine vektorja za eno bazično točko. Institucije pobotajo občutljivosti na dejavnik tveganja cene repo poslov istega lastniškega finančnega instrumenta ne glede na število sestavin vsakega vektorja.
Člen 325p
Dejavniki blagovnega tveganja
Občutljivost instrumenta na vsak dejavnik tveganja, uporabljen v formuli tveganja ukrivljenosti, se izračuna v skladu s členom 325g. Institucije za namene tveganja ukrivljenosti za vektorje, ki imajo različno število sestavin, štejejo, da sestavljajo isti dejavnik tveganja, če se ti vektorji nanašajo na isto vrsto blaga.
Člen 325q
Dejavniki valutnega tveganja
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 3 lahko institucija z dovoljenjem pristojnega organa nadomesti svojo valuto poročanja z drugo valuto („osnovno valuto“) v vseh promptnih menjalnih tečajih za izražanje delta valutnega tveganja in valutnega tveganja ukrivljenosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija uporablja samo eno osnovno valuto;
institucija uporablja osnovno valuto dosledno za vse pozicije v trgovalni in netrgovalni knjigi;
institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da:
uporaba izbrane osnovne valute zagotavlja ustrezen prikaz tveganj za pozicije institucije, ki so izpostavljene valutnim tveganjem;
je izbira osnovne valute združljiva z načinom, na katerega institucija notranje upravlja ta valutna tveganja;
izbira osnovne valute ne temelji predvsem na želji po zmanjšanju kapitalskih zahtev institucije;
institucija upošteva tveganje pretvorbe med valuto poročanja in osnovno valuto.
Institucija, ki ima dovoljenje za uporabo osnovne valute, kot je določeno v prvem pododstavku, pretvori izhajajoče kapitalske zahteve za valutno tveganje v valuto poročanja z uporabo trenutno veljavnega promptnega menjalnega tečaja med osnovno valuto in valuto poročanja.
Člen 325r
Občutljivosti na delta tveganje
Institucije izračunajo občutljivosti na delta splošno obrestno tveganje na naslednji način:
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo netvegane obrestne mere, se izračunajo, kot sledi:
pri čemer je:
|
|
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo netvegane obrestne mere; |
|
rkt |
= |
stopnja krivulje netvegane obrestne mere k z zapadlostjo t; |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
x,y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od rkt; |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo tveganje inflacije in medvalutna osnova, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo tveganje inflacije in medvalutna osnova; |
|
|
= |
vektor m sestavin, ki predstavlja implicitno krivuljo inflacije ali krivuljo medvalutne osnove za dano valuto j, pri čemer je m enak številu inflacijskih ali medvalutnih spremenljivk, ki se uporabljajo v modelu določanja cen za instrument i; |
|
|
= |
enotna matrika dimenzije (1 × m); |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
y, z |
= |
drugi spremenljivki v modelu določanja cen. |
Institucije izračunajo občutljivosti na delta tveganje kreditnega razmika za vse pozicije v listinjenju in pozicije brez listinjenja na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
občutljivosti na delta tveganje kreditnega razmika za vse pozicije v listinjenju in pozicije brez listinjenja; |
|
cskt |
= |
vrednost stopnje kreditnega razmika izdajatelja j pri zapadlosti t; |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
x,y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od cskt; |
Institucije izračunajo občutljivosti na delta tveganje lastniških finančnih instrumentov na naslednji način:
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene lastniških finančnih instrumentov, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
sk |
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene lastniških finančnih instrumentov,; |
|
k |
= |
specifičen lastniški finančni instrument; |
|
EQk |
= |
vrednost promptne cene tega lastniškega finančnega instrumenta; |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
x,y |
= |
dejavnika tveganja določanja cen Vi, različna od EQk v funkciji; |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
|
= |
občutljivost na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti; |
|
k |
= |
indeks, ki označuje lastniški finančni instrument; |
|
|
= |
vektor m sestavin, ki predstavlja strukturo pogojev repo posla za specifični lastniški finančni instrument k, pri čemer je m enak številu cen repo poslov, ki ustrezajo različnim zapadlostim, ki se uporabljajo v modelu določanja cen za instrument i; |
|
|
= |
enotna matrika dimenzije (1 ·m); |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
y, z |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od . |
Institucije izračunajo občutljivosti delta blagovno tveganja na vsak dejavnik tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
|
sk |
= |
občutljivosti delta blagovnega tveganja; |
|
k |
= |
dani dejavnik blagovnega tveganja; |
|
CTYk |
= |
vrednost dejavnika tveganja k; |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
y, z |
= |
dejavnika tveganja v modelu določanja cen za instrument i, različna od CTYk. |
Institucije izračunajo občutljivosti delta valutnega tveganja na vsak dejavnik valutnega tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
|
sk |
= |
občutljivosti delta valutnega tveganja; |
|
k |
= |
dani dejavnik valutnega tveganja; |
|
FXk |
= |
vrednost dejavnika tveganja; |
|
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
|
y, z |
= |
dejavnika tveganja v modelu določanja cen za instrument i, različna od FXk. |
Člen 325s
Občutljivosti na vega tveganje
Institucije izračunajo občutljivosti vega tveganja opcije na dani dejavnik tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
|
sk |
= |
občutljivosti vega tveganja opcije; |
|
k |
= |
specifični dejavnik vega tveganja, ki ga sestavlja vgrajena nestanovitnost; |
|
volk |
= |
vrednost tega dejavnika tveganja, ki se mora izraziti kot odstotek; in |
|
x, y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od volk; |
Člen 325t
Zahteve za izračune občutljivosti
Pristojni organi lahko z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka od institucije, ki je prejela dovoljenje za uporabo pristopa alternativnih notranjih modelov iz poglavja 1b, zahtevajo, da uporabi funkcije določanja cen sistema za merjenje tveganja svojega pristopa notranjega modela pri izračunu občutljivosti na podlagi tega poglavja za namene izračuna in zahtev glede poročanja iz člena 325(3).
Pri izračunu občutljivosti na vega tveganje instrumentov z opcionalnostjo iz točke (b) člena 325e(2) se uporabljajo naslednje zahteve:
za splošno obrestno tveganje in tveganje kreditnega razmika institucije za vsako valuto predpostavljajo, da osnovni instrument dejavnikov tveganja nestanovitnosti, za katere se izračunava vega tveganje, sledi logaritemsko normalni ali normalni porazdelitvi v modelih določanja cen, ki se uporabljajo za te instrumente;
za tveganje lastniških finančnih instrumentov, blagovno tveganje in valutno tveganje institucije predpostavljajo, da osnovni instrument dejavnikov tveganja nestanovitnosti, za katere se izračunava vega tveganje, sledi logaritemsko normalni porazdelitvi v modelih določanja cen, ki se uporabljajo za te instrumente.
Institucija lahko z odstopanjem od odstavka 1, pod pogojem, da ima dovoljenje pristojnih organov, pri izračunu kapitalskih zahtev pozicije iz trgovalne knjige v skladu s tem poglavjem uporabi alternativne opredelitve občutljivosti na delta tveganje, če institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
te alternativne opredelitve se uporabljajo za namene notranjega upravljanja tveganj ali za poročanje o dobičkih in izgubah višjemu vodstvu s strani neodvisne enote za nadzor tveganja v okviru institucije;
institucija dokaže, da so te alternativne opredelitve ustreznejše za zajetje občutljivosti za pozicijo od formul, določenih v tem pododdelku, in da se iz tega izhajajoče občutljivosti pomembno ne razlikujejo od teh formul.
Institucija lahko z odstopanjem od odstavka 1, pod pogojem, da ima dovoljenje pristojnih organov, pri izračunu kapitalskih zahtev pozicije iz trgovalne knjige v skladu s tem poglavjem izračuna vega občutljivosti na podlagi linearnega preoblikovanja alternativnih opredelitev občutljivosti, če institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
te alternativne opredelitve se uporabljajo za namene notranjega upravljanja tveganj ali za poročanje o dobičkih in izgubah višjemu vodstvu s strani neodvisne enote za nadzor tveganja v okviru institucije;
institucija dokaže, da so te alternativne opredelitve ustreznejše za zajetje občutljivosti pozicije kot formule, določene v tem pododdelku, da linearno preoblikovanje iz prvega pododstavka upošteva občutljivost na vega tveganje in da se iz tega izhajajoče občutljivosti bistveno ne razlikujejo od tistih, pri katerih se uporabljajo te formule.
Člen 325u
Kapitalske zahteve za preostala tveganja
Za instrumente se šteje, da so izpostavljeni preostalim tveganjem, če izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
instrument temelji na eksotičnem osnovnem instrumentu, ki za namene tega poglavja pomeni instrument iz trgovalne knjige, ki temelji na izpostavljenosti iz naslova osnovnega instrumenta, ki ne spada med obravnave delta ter vega tveganj in tveganje ukrivljenosti v skladu z metodo na podlagi občutljivosti iz oddelka 2 ali kapitalskih zahtev za tveganje neplačila iz oddelka 5;
instrument je instrument, ki nosi druga preostala tveganja, kar za namene tega poglavja pomeni katere koli od naslednjih instrumentov:
instrumenti, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti iz metode na podlagi občutljivosti iz oddelka 2, instrument pa ustvarja izplačila, ki se ne morejo replicirati z omejeno linearno kombinacijo navadnih opcij z enotno ceno osnovnih lastniških finančnih instrumentov, ceno blaga, menjalnim tečajem, ceno obveznic, ceno kreditne zamenjave ali zamenjavo obrestnih mer;
instrumenti, ki so pozicije, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo iz člena 325(6); varovanja, ki so vključena v ta alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, kot je navedeno v členu 325(8), se ne upoštevajo.
Institucije izračunajo dodatne kapitalske zahteve iz odstavka 1 kot vsoto bruto hipotetičnih zneskov instrumentov iz odstavka 2, pomnoženih z naslednjim utežmi tveganja:
1,0 % v primeru instrumentov iz točke (a) odstavka 2;
0,1 % v primeru instrumentov iz točke (b) odstavka 2.
Institucije z odstopanjem od odstavka 1 ne uporabljajo kapitalskih zahtev za preostala tveganja za instrument, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
instrument kotira na priznani borzi;
instrument je primeren za centralni kliring v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012;
instrument popolnoma izravna tržno tveganje druge pozicije v trgovalni knjigi, pri čemer se obe popolnoma ujemajoči poziciji v trgovalni knjigi izvzameta iz kapitalske zahteve za preostala tveganja.
Pristojni organ izda dovoljenje za uporabo obravnave iz prvega pododstavka, če lahko institucija pristojnemu organu stalno zadovoljivo dokazuje, da instrumenti izpolnjujejo merila za obravnavo kot pozicije, namenjene varovanju pred tveganjem.
Institucija pristojnemu organu poroča o rezultatu izračuna kapitalskih zahtev za preostala tveganja za vse instrumente, za katere se uporablja odstopanje iz prvega pododstavka.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov preuči, ali bi bilo treba tveganje dolgoživosti, vreme, naravne katastrofe in prihodnjo realizirano nestanovitnost obravnavati kot eksotične osnovne instrumente.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325v
Opredelitve pojmov in splošne določbe
Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kratka izpostavljenost“ pomeni, da neplačilo izdajatelja ali skupine izdajateljev privede do dobička za institucijo ne glede na vrsto instrumenta ali posla, iz katerega izhaja izpostavljenost;
„dolga izpostavljenost“ pomeni, da neplačilo izdajatelja ali skupine izdajateljev privede do izgube za institucijo ne glede na vrsto instrumenta ali posla, iz katerega izhaja izpostavljenost;
„bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila“ pomeni ocenjeno velikost izgube ali dobička, ki bi ga neplačilo dolžnika povzročilo pri določeni izpostavljenosti;
„neto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila“ pomeni ocenjeno velikost izgube ali dobička, ki bi ga neplačilo dolžnika povzročilo instituciji po pobotu bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila;
„izguba ob neplačilu“ ali „LGD“ pomeni izgubo, če dolžnik ne plača instrumenta, ki ga je sam izdal, izražena kot delež hipotetičnega zneska instrumenta;
„utež tveganja neplačila“ pomeni odstotek, ki predstavlja ocenjeno verjetnost neplačila vsakega dolžnika glede na kreditno sposobnost tega dolžnika.
Člen 325w
Bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Institucije izračunajo bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako dolgo izpostavljenost iz naslova dolžniških instrumentov na naslednji način:
|
JTDlong |
= |
bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti; |
|
Vnotional |
= |
hipotetični znesek instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost; |
|
P&Llong |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja dolga izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa se vnesejo v formulo z negativnim predznakom; in |
|
Adjustmentlong |
= |
kadar je finančni instrument, iz katerega nastane izpostavljenost, izvedeni finančni instrument, znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta izguba institucije v primeru neplačila povečala ali zmanjšala glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; povečanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, zmanjšanja pa se vnesejo v formulo z negativnim predznakom. |
Institucije izračunajo bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako kratko izpostavljenost iz naslova dolžniških instrumentov na naslednji način:
|
JTDshort |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti; |
|
Vnotional |
= |
hipotetični znesek instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost, ki se v formulo vnese z negativnim predznakom; |
|
P&Lshort |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja kratka izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; in |
|
Adjustmentshort |
= |
kadar je finančni instrument, iz katerega nastane izpostavljenost, izvedeni finančni instrument, znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta dobiček institucije v primeru neplačila povečal ali zmanjšal glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; zmanjšanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, povečanja pa z negativnim. |
Za namene izračunov iz odstavkov 1 in 2 institucije za dolžniške instrumente uporabijo naslednjo LGD:
izpostavljenostim do neprednostnih dolžniških instrumentov se dodeli 100 % LGD;
izpostavljenostim do prednostnih dolžniških instrumentov se dodeli 75 % LGD;
izpostavljenostim do kritih obveznic iz člena 129 se dodeli 25 % LGD.
pri obveznicah je hipotetični znesek nominalna vrednost obveznice;
pri prodanih prodajnih opcijah na obveznice je hipotetični znesek hipotetični znesek opcije, pri kupljeni nakupni opciji obveznice je hipotetični znesek 0.
Za izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov institucije ne uporabijo formul iz odstavkov 1 in 2, temveč bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
JTDlong |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti; |
|
Vnotional |
= |
hipotetični znesek finančnega instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost; hipotetični znesek je poštena vrednost kapitala za denarne lastniške finančne instrumente; za formulo JTDshort, se hipotetični znesek finančnega instrumenta vnese v formulo z negativnim predznakom; |
|
P&Llong |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja dolga izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; |
|
Adjustmentlong |
= |
znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta izguba institucije v primeru neplačila povečala ali zmanjšala glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; povečanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, zmanjšanja pa z negativnim; |
|
JTDshort |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti; |
|
P&Lshort |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja kratka izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; in |
|
Adjustmentshort |
= |
znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta dobiček institucije v primeru neplačila povečal ali zmanjšal glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; zmanjšanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, povečanja pa z negativnim. |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kako institucije določijo komponente P&Llong, P&Lshort, Adjustmentlong in Adjustmentshort pri izračunu JTD zneskov za različne vrste instrumentov v skladu s tem členom;
katere alternativne metodologije institucije uporabljajo za namene ocene bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila iz odstavka 7;
hipotetične zneske instrumentov, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) odstavka 4.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325x
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Pobot je popoln ali delen, odvisno od zapadlosti pobotanih izpostavljenosti:
pobot je popoln, kadar imajo vse pobotane izpostavljenosti zapadlost enega leta ali več;
pobot je delen, kadar ima vsaj ena od pobotanih izpostavljenosti zapadlost, krajšo od enega leta, in v tem primeru se znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako izpostavljenost z zapadlostjo manj od enega leta pomnoži z deležem zapadlosti izpostavljenosti v enem letu.
Člen 325y
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se ne glede na vrsto nasprotne stranke pomnožijo z utežmi tveganja neplačila, ki ustrezajo njihovi kreditni kakovosti, kot je določeno v razpredelnici 2:
Razpredelnica 2
|
Kategorija kreditne kakovosti |
Utež tveganja neplačila |
|
Stopnja kreditne kakovosti 1 |
0,5 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti 2 |
3 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti 3 |
6 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti 4 |
15 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti 5 |
30 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti 6 |
50 % |
|
Brez bonitetne ocene |
15 % |
|
Neplačano |
100 % |
Tehtani neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se v vsaki skupini združijo v skladu z naslednjo formulo:
|
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino „b“; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje instrument, ki spada v skupino „b“; |
|
RWi |
= |
utež tveganja in |
|
WtS |
= |
količnik, ki priznava korist zaradi razmerja varovanja v skupini in se izračuna na naslednji način:
|
Dolge in kratke pozicije se za namene izračuna DRCb in WtS združijo za vse pozicije v skupini, ne glede na stopnjo kreditne kakovosti, ki so jim dodeljene te pozicije, tako da so ustvarjene kapitalske zahteve za tveganje neplačila za specifično skupino.
Člen 325z
Zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Člen 325aa
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila za listinjenja
Tveganju prilagojeni zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se razvrstijo v naslednje skupine:
skupna skupina za vsa podjetja ne glede na regijo;
44 različnih skupin, ki ustrezajo po eni skupini na regijo, za vsakega od 11 razredov sredstev, opredeljenih v drugem pododstavku.
Za namene prvega pododstavka 11 razredov sredstev zajema komercialne zapise s premoženjskim kritjem (ABCP), kredite za nakup vozil/zakupe vozil, finančne instrumente, zavarovane s stanovanjsko hipoteko (RMBS), kreditne kartice, finančne instrumente, zavarovane s hipoteko na poslovno nepremičnino (CMBS), finančne instrumente, zavarovane z zastavo posojila, relistinjene finančne instrumente, zavarovane z zastavno dolžniških instrumentov (CDO-squared), mala in srednja podjetja (MSP), študentska posojila, druge kredite na drobno, druge kredite velikim institucionalnim strankam. Štiri regije so Azija, Evropa, Severna Amerika in preostali svet.
Člen 325ab
Področje uporabe
▼M17 —————
Člen 325ac
Zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za alternativne trgovalne portfelje s korelacijo
Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„razstavljanje z modelom za vrednotenje“ pomeni, da se sestavina listinjenja, ki je ena sama izpostavljenost, meri kot razlika med brezpogojno vrednostjo listinjenja in pogojno vrednostjo listinjenja ob predpostavki, da pride pri tej posamezni izpostavljenosti iz naslova neplačila s 100 % LGD;
„replikacija“ pomeni, da se tranše posameznega indeksnega listinjenja združijo tako, da se replicira druga tranša iste serije indeksov ali da se replicira netranširana pozicija v seriji indeksov;
„razstavljanje“ pomeni replikacijo indeksa z listinjenjem, pri čemer so izpostavljenosti iz naslova osnovnih instrumentov v skupini identične posameznim izpostavljenostim, ki sestavljajo indeks.
Produkti na podlagi n-tega neplačila se obravnavajo kot tranširani produkti z naslednjimi točkami vključitve in izločitve:
točka vključitve = (N – 1)/referenčni subjekti skupaj;
točka izločitve = N/referenčni subjekti skupaj;
pri čemer so „referenčni subjekti skupaj“ skupno število referenčnih subjektov v košarici ali skupini osnovnih instrumentov.
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se določijo tako, da se bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti pobotajo z bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti. Pobot je mogoč samo med izpostavljenostmi, ki so z izjemo zapadlosti identične. Pobot je mogoč samo v naslednjih primerih:
za indekse, tranše v indeksu in posebej prilagojene tranše je pobot mogoč po zapadlostih v okviru iste družine, serije ali tranše indeksa ob upoštevanju določb o izpostavljenostih z zapadlostjo manj od enega leta iz člena 325x; bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge in kratke izpostavljenosti, ki so popolna replikacija drug drugega, se lahko pobotajo z razstavljanjem na izpostavljenosti, enakovredne posameznim, z uporabo modela za vrednotenje. V takih primerih je vsota bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila izpostavljenosti, enakovrednih posameznim, ki se pridobijo z razstavljanjem, enaka bruto znesku skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila nerazstavljene izpostavljenosti;
pobot z razstavljanjem, kot je opisan v točki (a), ni dovoljen za relistinjenja ali izvedene finančne instrumente na listinjenje;
za indekse in tranše v indeksu je pobot mogoč po zapadlostih v okviru iste družine, serije ali tranše indeksa z replikacijo ali razstavljanjem; če so dolge in kratke izpostavljenosti sicer enakovredne z izjemo ene preostale sestavine, je pobot dovoljen in neto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila odraža preostalo izpostavljenost;
različne tranše iste serije indeksov, različne serije istega indeksa in različne družine indeksov se ne smejo pobotati.
Člen 325ad
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila pri alternativnem trgovalnem portfelju s korelacijo
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti se pomnožijo z naslednjim:
pri netranširanih produktih z utežmi tveganja neplačila, ki ustrezajo zadevni kreditni kakovosti, kot je določeno v členu 325y(1) in (2);
pri tranširanih produktih z utežmi tveganja neplačila iz člena 325aa(1).
Tehtani neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se v vsaki skupini združijo v skladu z naslednjo formulo:
|
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino „b“; |
|
i |
= |
instrument, ki spada v skupino „b“; in |
|
WtSACTP |
= |
količnik, ki priznava korist zaradi razmerja varovanja v skupini in se izračuna v skladu s formulo WtS iz člena 325y(4), vendar z uporabo dolgih in kratkih pozicij iz celotnega alternativnega trgovalnega portfelja s korelacijo (ACTP) in ne samo pozicij iz določene skupine. |
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tveganje neplačila za alternativni trgovalni portfelj s korelacijo (DRCACTP) z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
DRCACTP |
= |
kapitalske zahteve za tveganje neplačila za alternativni trgovalni portfelj s korelacijo in |
|
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino „b“; |
Člen 325ae
Uteži tveganja za splošno obrestno tveganje
Za valute, ki niso vključene v podkategorijo najlikvidnejših valut iz točke (b) člena 325bd(7), so uteži tveganja občutljivosti na dejavnike tveganja netvegane obrestne mere naslednje:
Razpredelnica 3
|
Skupina |
Zapadlost |
Utež tveganja |
|
1 |
0,25 leta |
1,7 % |
|
2 |
0,5 leta |
1,7 % |
|
3 |
1 leto |
1,6 % |
|
4 |
2 leti |
1,3 % |
|
5 |
3 leta |
1,2 % |
|
6 |
5 let |
1,1 % |
|
7 |
10 let |
1,1 % |
|
8 |
15 let |
1,1 % |
|
9 |
20 let |
1,1 % |
|
10 |
30 let |
1,1 % |
Uteži tveganja dejavnikov tveganja na podlagi valut, vključenih v podkategorijo najlikvidnejših valut iz člena 325bd(7), točka (b), in domače valute institucije so naslednje:
za dejavnike tveganja netvegane obrestne mere, uteži tveganja iz odstavka 1, razpredelnica 3, tega člena deljene s ;
za dejavnik tveganja inflacije in dejavnike tveganja medvalutne osnove, uteži tveganja iz odstavka 2 tega člena deljene s .
Člen 325af
Korelacije znotraj skupin za splošno obrestno tveganje
Korelacija med dvema tehtanima občutljivostma dejavnikov splošnega obrestnega tveganja WSk in WSl v isti skupini, ki imajo isto krivuljo, vendar različne zapadlosti, se določi v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
Tk (oziromaTl) |
= |
zapadlost, ki se nanaša na netvegano obrestno mero; |
|
θ |
= |
3 %. |
Člen 325ag
Korelacije med skupinami za splošno obrestno tveganje
Člen 325ah
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenja
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za nelistinjenja so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine v razpredelnici 4:
Razpredelnica 4
|
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja |
|
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
0,5 % |
|
2 |
Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
0,5 % |
|
3 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
1,0 % |
|
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
5,0 % |
|
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
3,0 % |
|
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
3,0 % |
|
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
2,0 % |
|
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
1,5 % |
|
|
9 |
|
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
1,0 % |
|
10 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah |
1,5 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti od 2 do 3 |
2,5 % |
||
|
11 |
Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
2 % |
|
12 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
4,0 % |
|
|
13 |
►M17 Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih prevzele ali ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, javno-spodbujevalnimi bankami in kritimi obveznicami ◄ |
12,0 % |
|
|
14 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
7,0 % |
|
|
15 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
8,5 % |
|
|
16 |
Tehnologija, telekomunikacije |
5,5 % |
|
|
17 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
5,0 % |
|
|
18 |
Drugi sektorji |
12,0 % |
|
|
19 |
Kotirajoči kreditni indeksi, pri katerih je večina posameznih sestavnih delov naložbenega razreda |
1,5 % |
|
|
20 |
Kotirajoči kreditni indeksi, pri katerih večina posameznih sestavnih delov ni naložbenega razreda ali je brez ocene |
5 % |
|
Za namene tega člena se izpostavljenosti dodeli kategorija kreditne kakovosti, ki ustreza kategoriji kreditne kakovosti, ki bi ji bila dodeljena po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje iz naslova II, poglavje 2.
Člen 325ai
Korelacije znotraj skupin za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacijski parametri iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za skupino 18 v razpredelnici 4 iz člena 325ah(1). Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 18 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v navedeno skupino:
Člen 325aj
Korelacije med skupinami za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje
Korelacijski parameter γbc, ki se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami, se določi na naslednji način:
1, če sta skupini b in c skupini 1 do 17 in imata obe skupini enako kategorijo kreditne kakovosti (stopnjo kreditne kakovosti od 1 do 3 ali stopnjo kreditne kakovosti od 4 do 6); sicer pa 50 %; za namene tega izračuna se za skupino 1 šteje, da spada v isto kategorijo kreditne kakovosti kot skupine, ki imajo stopnjo kreditne kakovosti od 1 do 3;
1, če je skupina b ali c skupina 18;
1, če je skupina b ali c skupina 19 in ima druga skupina stopnjo kreditne kakovosti od 1 do 3; sicer pa 50 %;
1, če je skupina b ali c skupina 20 in ima druga skupina stopnjo kreditne kakovosti od 4 do 6; sicer pa 50 %.
Razpredelnica 5
|
Skupina |
1, 2 in 11 |
3 in 12 |
4 in 13 |
5 in 14 |
6 in 15 |
7 in 16 |
8 in 17 |
9 in 10 |
18 |
19 |
20 |
|
1, 2 in 11 |
|
75 % |
10 % |
20 % |
25 % |
20 % |
15 % |
10 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
3 in 12 |
|
|
5 % |
15 % |
20 % |
15 % |
10 % |
10 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
4 in 13 |
|
|
|
5 % |
15 % |
20 % |
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
5 in 14 |
|
|
|
|
20 % |
25 % |
5 % |
5 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
6 in 15 |
|
|
|
|
|
25 % |
5 % |
15 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
7 in 16 |
|
|
|
|
|
|
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
8 in 17 |
|
|
|
|
|
|
|
5 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
9 in 10 |
|
|
|
|
|
|
|
|
0 % |
45 % |
45 % |
|
18 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0 % |
0 % |
|
19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
75 % |
|
20 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Člen 325ak
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine in se določijo za vsako skupino v razpredelnici 6 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 6
|
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja |
|
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
4,0 % |
|
2 |
►M17 Stopnja kreditne kakovosti 1 do 10 ◄ |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
4,0 % |
|
3 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
4,0 % |
|
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
8,0 % |
|
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
5,0 % |
|
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
4,0 % |
|
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
3,0 % |
|
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
2,0 % |
|
|
9 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
3,0 % |
|
|
10 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah |
6,0 % |
|
|
11 |
►M17 Stopnja kreditne kakovosti 11 do 17 ◄ |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
13,0 % |
|
12 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
13,0 % |
|
|
13 |
►M17 Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih prevzele ali ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, javno-spodbujevalnimi bankami in kritimi obveznicami ◄ |
16,0 % |
|
|
14 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
10,0 % |
|
|
15 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
12,0 % |
|
|
16 |
Tehnologija, telekomunikacije |
12,0 % |
|
|
17 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
12,0 % |
|
|
18 |
Drugi sektorji |
13,0 % |
|
Za namene tega člena se izpostavljenosti dodeli kategorija kreditne kakovosti, ki ustreza kategoriji kreditne kakovosti, ki bi ji bila dodeljena po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje iz naslova II, poglavje 2.
Z odstopanjem od drugega odstavka lahko institucije izpostavljenost tveganju neocenjene krite obveznice razporedijo v skupino 4, kadar ima institucija, ki je izdala krito obveznico, stopnjo kreditne kakovosti od 1 do 3.
Člen 325al
Korelacije za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Člen 325am
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj brez korelacije
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine v razpredelnici 7 in se določijo za vsako skupino v razpredelnici 7 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 7
|
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja |
|
1 |
►M17 Prednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 10 ◄ |
RMBS – prvorazredni |
0,9 % |
|
2 |
RMBS – srednjerazredni |
1,5 % |
|
|
3 |
RMBS – drugorazredni |
2,0 % |
|
|
4 |
CMBS |
2,0 % |
|
|
5 |
Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) – študentski krediti |
0,8 % |
|
|
6 |
ABS – kreditne kartice |
1,2 % |
|
|
7 |
ABS – vozila |
1,2 % |
|
|
8 |
Finančni instrumenti, zavarovani z zastavo posojila (CLO), ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
1,4 % |
|
|
9 |
►M17 Neprednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 10 ◄ |
RMBS – prvorazredni |
1,125 % |
|
10 |
RMBS – srednjerazredni |
1,875 % |
|
|
11 |
RMBS – drugorazredni |
2,5 % |
|
|
12 |
CMBS |
2,5 % |
|
|
13 |
ABS – študentski krediti |
1 % |
|
|
14 |
ABS – kreditne kartice |
1,5 % |
|
|
15 |
ABS – vozila |
1,5 % |
|
|
16 |
CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
1,75 % |
|
|
17 |
►M17 Stopnja kreditne kakovosti od 11 do 17 in brez ocene ◄ |
RMBS – prvorazredni |
1,575 % |
|
18 |
RMBS – srednjerazredni |
2,625 % |
|
|
19 |
RMBS – drugorazredni |
3,5 % |
|
|
20 |
CMBS |
3,5 % |
|
|
21 |
ABS – študentski krediti |
1,4 % |
|
|
22 |
ABS – kreditne kartice |
2,1 % |
|
|
23 |
ABS – vozila |
2,1 % |
|
|
24 |
CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
2,45 % |
|
|
25 |
Drugi sektorji |
3,5 % |
|
Člen 325an
Korelacije znotraj skupin za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacijski parametri iz odstavka 1 se ne uporabljajo za skupino 25 v razpredelnici 7 člena 325am(1). Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 25 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v to skupino:
Člen 325ao
Korelacije med skupinami za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Člen 325ap
Uteži tveganja za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja lastniških finančnih instrumentov in cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti se določijo za vsako skupino v razpredelnici 8 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 8
|
Številka skupine |
Tržna kapitalizacija |
Gospodarstvo |
Sektor |
Utež tveganja za promptno ceno lastniških finančnih instrumentov |
Utež tveganja za ceno repo posla z lastniškimi finančnimi instrumenti |
|
1 |
Velika |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
55 % |
0,55 % |
|
2 |
Telekomunikacije, industrija |
60 % |
0,60 % |
||
|
3 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
45 % |
0,45 % |
||
|
4 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
55 % |
0,55 % |
||
|
5 |
Razvito gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
30 % |
0,30 % |
|
|
6 |
Telekomunikacije, industrija |
35 % |
0,35 % |
||
|
7 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
40 % |
0,40 % |
||
|
8 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
50 % |
0,50 % |
||
|
9 |
Majhna |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 1, 2, 3 in 4 |
70 % |
0,70 % |
|
10 |
Razvito gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 5, 6, 7 in 8 |
50 % |
0,50 % |
|
|
11 |
Drugi sektorji |
70 % |
0,70 % |
||
|
12 |
Velika tržna kapitalizacija, indeksi razvitih gospodarstev |
15 % |
0,15 % |
||
|
13 |
Drugi indeksi |
25 % |
0,25 % |
||
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325aq
Korelacije znotraj skupin za tveganje lastniških finančnih instrumentov
V drugih primerih, kot so tisti iz odstavka 1, korelacijski parameter ρkl med dvema občutljivostma WSk in WSl na promptno ceno lastniškega finančnega instrumenta v isti skupini znaša:
15 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred velike tržne kapitalizacije, nastajajoče tržno gospodarstvo (skupina številka 1, 2, 3 ali 4);
25 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred velike tržne kapitalizacije, razvito gospodarstvo (skupina številka 5, 6, 7 ali 8);
7,5 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred majhne tržne kapitalizacije, nastajajoče tržno gospodarstvo (skupina številka 9);
12,5 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred majhne tržne kapitalizacije, razvito gospodarstvo (skupina številka 10);
80 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v katero koli od skupin indeksov (skupina številka 12 ali 13).
Korelacijski parametri, določeni v odstavkih 1 do 4, se ne uporabljajo za skupino 11. Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 11 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v to skupino:
Člen 325ar
Korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Korelacijski parameter γbc se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami.
Določi se glede na skupine iz preglednice 8 v členu 325ap, kot sledi:
15 %, če obe skupini spadata v skupine 1 do 10;
0 %, če je ena od obeh skupin skupina 11;
75 %, če obe skupini spadata v skupino 12 in 13;
v preostalih primerih 45 %.
Člen 325as
Uteži tveganja za blagovno tveganje
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike blagovnega tveganja so naslednje:
Razpredelnica 9
|
Številka skupine |
Ime skupine |
Utež tveganja |
|
1 |
Energetika – trda goriva |
30 % |
|
2 |
Energetika – tekoča goriva |
35 % |
|
3 |
►M17 Energetika – električna energija ◄ |
60 % |
|
3a |
Energetika – Trgovanje z emisijskimi kuponi, ki so zajeti v EU ETS |
40 % |
|
3b |
Energetika – Trgovanje z emisijskimi kuponi, ki niso zajeti v EU ETS |
60 % |
|
4 |
Tovor |
80 % |
|
5 |
Kovine – neplemenite |
40 % |
|
6 |
Plinasta goriva |
45 % |
|
7 |
Plemenite kovine (vključno z zlatom) |
20 % |
|
8 |
Zrna in oljnice |
35 % |
|
9 |
Živina in mlečni izdelki |
25 % |
|
10 |
Mehke surovine in drugo kmetijsko blago |
35 % |
|
11 |
Drugo blago |
50 % |
Člen 325at
Korelacije znotraj skupin za blagovno tveganje
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacije znotraj skupin ρkl (commodity) so:
Razpredelnica 10
|
Številka skupine |
Ime skupine |
Korelacija ρkl (commodity) |
|
1 |
Energetika – Trda goriva |
55 % |
|
2 |
Energetika – Tekoča goriva |
95 % |
|
3 |
Energetika – Trgovanje z elektriko in emisijskimi kuponi |
40 % |
|
4 |
Tovor |
80 % |
|
5 |
Kovine – neplemenite |
60 % |
|
6 |
Plinasta goriva |
65 % |
|
7 |
Plemenite kovine (vključno z zlatom) |
55 % |
|
8 |
Zrna in oljnice |
45 % |
|
9 |
Živina in mleko |
15 % |
|
10 |
Kmetijski proizvodi |
40 % |
|
11 |
Drugo blago |
15 % |
Ne glede na odstavek 1 se uporabljajo naslednje določbe:
Dejavnika tveganja, ki sta dodeljena skupini 3 v razpredelnici 10 in se nanašata na električno energijo, ki se proizvaja v različnih regijah ali je po pogodbi dobavljena v različnem časovnem obdobju, štejeta za različna dejavnika blagovnega tveganja.
Dejavnika tveganja, ki sta dodeljena skupini 4 v razpredelnici 10 in se nanašata na tovor, ki se prevaža po različni poti ali pa je njun teden dobave različen, štejeta za različna dejavnika blagovnega tveganja.
Člen 325au
Korelacije med skupinami za blagovno tveganje
Korelacijski parameter γbc, ki se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami, znaša:
20 %, če obe skupini spadata med skupine 1 do 10;
0 %, če je ena od obeh skupin skupina 11.
Člen 325av
Uteži tveganja za valutno tveganje
Utež tveganja dejavnikov valutnega tveganja, ki se nanaša na valutne pare, sestavljene iz eura in valute države članice, ki sodeluje v drugi fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), je ena izmed naslednjih:
utež tveganja iz odstavka 1, deljena s 3;
največje nihanje znotraj razpona nihanja, o katerem se formalno dogovorita država članica in Evropska centralna banka, če je ta razpon nihanja manjši od razpona nihanja, določenega v ERM II.
Člen 325aw
Korelacije za valutno tveganje
Za združevanje občutljivosti na dejavnike valutnega tveganja se uporablja enoten korelacijski parameter γbc, ki je enak 60 %.
Člen 325ax
Uteži za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike vega tveganja se dodelijo v skladu z razredom tveganja dejavnikov tveganja, kot sledi:
Razpredelnica 1
|
Razred tveganja |
Uteži tveganja |
|
Splošno obrestno tveganje |
100 % |
|
Tveganje kreditnega razmika, nelistinjenje |
100 % |
|
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki je vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
100 % |
|
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki ni vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
100 % |
|
Tveganje lastniških FI (velika kapitalizacija in indeksi) |
77,78 % |
|
Tveganje lastniških FI (majhna kapitalizacija in drugi sektorji) |
100 % |
|
Blagovno tveganje |
100 % |
|
Valutno tveganje |
100 % |
▼M17 —————
Člen 325ay
Korelacije za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti
Korelacijski parameter ρkl se med občutljivostmi na vega tveganje v isti skupini razreda splošnega obrestnega tveganja določi na naslednji način:
pri čemer je:
e enak
, pri čemer α znaša 1 %, Tk in Tl pa sta enaka zapadlosti opcij, za katere se izpeljujejo občutljivosti na vega tveganje, izraženi kot število let;
je enak
, pri čemer α znaša 1 %,
in
pa sta enaka zapadlosti osnovnih instrumentov opcij, za katere se izpeljujejo občutljivosti na vega tveganje, zmanjšanim za zapadlosti zadevnih opcij, ki se v obeh primerih izrazijo kot število let.
Korelacijski parameter ρkl se med občutljivostmi na vega tveganje v skupini drugih razredov tveganj določi na naslednji način:
pri čemer je:
je enak delta korelaciji znotraj skupine, ki ustreza skupini, v katero bi se razvrstila dejavnika vega tveganja k in l; in
se določi v skladu z odstavkom 1.
POGLAVJE 1B
Alternativni pristop notranjih modelov
Člen 325az
Alternativni pristop notranjih modelov in dovoljenje za uporabo alternativnih notranjih modelov
Potem ko pristojni organi preverijo, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz členov 325bh, 325bi in 325bj, jim izdajo dovoljenje za izračun kapitalskih zahtev z uporabo njihovih alternativnih notranjih modelov v skladu s členom 325ba za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
trgovalne enote so bile vzpostavljene v skladu s členom 104b;
institucija je pristojnemu organu utemeljila, zakaj je treba trgovalne enote vključiti v alternativni pristop notranjih modelov;
trgovalne enote izpolnjujejo zahteve glede testiranja za nazaj iz člena 325bf(3);
trgovalne enote izpolnjujejo zahteve po pripisu dobičkov in izgub iz člena 325bg;
trgovalne enote, ki jim je bila dodeljena vsaj ena od pozicij iz trgovalne knjige iz člena 325bl, izpolnjujejo zahteve iz člena 325bm za notranji model tveganja neplačila;
trgovalnim enotam ni bila dodeljena nobena pozicija v listinjenju ali relistinjenju;
trgovalnim enotam niso bile dodeljene pozicije v KNP, ki izpolnjujejo pogoj iz člena 104(8), točka (b).
Za namene točke (b) prvega pododstavka tega odstavka dejstvo, da bi bila kapitalska zahteva, izračunana po alternativnem standardiziranem pristopu, določenem v točki (a) člena 325(3), nižja od kapitalske zahteve, izračune po alternativnem pristopu notranjih modelov, ni razlog za nevključitev trgovalne enote v alternativni pristop notranjih modelov.
Institucije pristojne organe uradno obvestijo o vseh drugih razširitvah in spremembah uporabe alternativnih notranjih modelov, za katere je institucija prejela dovoljenje.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb uporabe alternativnih notranjih modelov ter sprememb podskupine dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, iz člena 325bc;
metodologijo ocenjevanja, v skladu s katero pristojni organi preverijo, ali institucija izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA za namen priprave navedenega mnenja spremlja tržne razmere, da oceni, ali so nastopile izjemne razmere, in, kadar je tako, o tem nemudoma uradno obvesti Komisijo.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325ba
Kapitalske zahteve pri uporabi alternativnih notranjih modelov
Institucija, ki uporablja alternativni notranji model, izračuna kapitalske zahteve za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere ji je bilo izdano dovoljenje, kakor je določeno v členu 325az(2), kot višje od naslednjih:
vsote naslednjih vrednosti:
mere tveganja pričakovanega primanjkljaja institucije iz prejšnjega dne, izračunane v skladu s členom 325bb (ESt-1), in
mere tveganja za stresni scenarij institucije iz prejšnjega dne, izračunane v skladu z oddelkom 5 (SSt-1), ali
vsote naslednjih vrednosti:
povprečja dnevne mere tveganja pričakovanega primanjkljaja institucije, izračunane v skladu s členom 325bb za vsakega od prejšnjih 60 delovnih dni (ESavg), pomnoženega z multiplikatorjem (mc), ter
povprečja dnevne mere tveganja za stresni scenarij institucije, izračunane v skladu z oddelkom 5 za vsakega od prejšnjih 60 delovnih dni (SSavg).
Pri izračunu kapitalskih zahtev za tržno tveganje z uporabo notranjega modela v skladu s prvim pododstavkom institucija v izračun meril iz točk (a) in (b) za pozicije v lastnih dolžniških instrumentih institucije ne vključi lastnih kreditnih razmikov.
Institucije, ki imajo pozicije v dolžniških in lastniških finančnih instrumentih, s katerimi se trguje, vključene v okvir notranjega modela tveganja neplačila in dodeljene trgovalnim enotam iz odstavka 1, izpolnjujejo dodatno kapitalsko zahtevo, izraženo kot višjo od naslednjih vrednosti:
zadnje kapitalske zahteve za tveganje neplačila, izračunane v skladu z oddelkom 3;
povprečja zneska iz točke (a) v zadnjih 12 tednih.
Z odstopanjem od prvega pododstavka za institucijo ne velja dodatna kapitalska zahteva za deleže v njenih lastnih dolžniških instrumentih.
Institucija, ki uporablja alternativni notranji model, za izračun skupnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje za vse pozicije iz trgovalne knjige in vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki ustvarjajo valutno tveganje ali blagovno tveganje, uporabi naslednjo formulo:
pri čemer velja:
|
AIMA |
= vsota kapitalskih zahtev iz odstavkov 1 in 2; |
|
PLAaddon |
= dodatna kapitalska zahteva iz člena 325bg(2); |
|
ASAnon-aima |
= kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane po alternativnem standardiziranem pristopu iz člena 325(1), točka (a), za portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, ki ustvarjajo valutno tveganje ali blagovno tveganje, za katere je institucija za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje uporabila alternativni standardizirani pristop; |
|
ASAallportfolio |
= kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunanepo alternativnem standardiziranem pristopu iz člena 325(1), točka (a), za portfelj vseh pozicij iz trgovalne knjige in vseh pozicij iz netrgovalne knjige, ki ustvarjajo valutno tveganje ali blagovno tveganje; |
|
ASAaima |
= kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane po alternativnem standardiziranem pristopu iz člena 325(1), točka (a), za portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, ki ustvarjajo valutno tveganje ali blagovno tveganje, za katere institucija za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje uporablja pristop iz člena 325(1), točka (b); |
Člen 325bb
Mera tveganja pričakovanega primanjkljaja
Institucije izračunajo mero tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1) za kateri koli dani datum „t“ n za kateri koli dani portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje na naslednji način:
pri čemer je:
|
ESt |
= |
mera tveganja pričakovanega primanjkljaja; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje pet širših kategorij dejavnikov tveganja, navedenih v prvem stolpcu razpredelnice 2 člena 325bd; |
|
UESt |
= |
mera neomejenega pričakovanega primanjkljaja, izračunana, kot sledi:
|
|
|
= |
mera neomejenega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna na naslednji način:
|
|
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(2); |
|
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(3), in |
|
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(4). |
in mer delnega pričakovanega primanjkljaja
,
in
za vse širše kategorije dejavnikov tveganja i z dnevnega na tedenski izračun, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
ne podcenjuje tržnih tveganj ustreznih pozicij iz trgovalne knjige;
,
,
in
s tedenske na dnevno, če to zahteva njen pristojni organ.
Člen 325bc
Izračuni delnih pričakovanih primanjkljajev
Institucije izračunajo vse mere delnih pričakovanih primanjkljajev iz člena 325bb(1) na naslednji način:
dnevni izračuni mer delnih pričakovanih primanjkljajev;
pri 97,5. percentilu enostranski interval zaupanja;
institucija za dani portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje, izračuna mero delnega pričakovanega primanjkljaja ob času „t“ v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
PESt |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja ob času „t“; |
|
j |
= |
indeks, ki označuje pet obdobij likvidnosti, navedenih v prvem stolpcu razpredelnice 1; |
|
LHj |
= |
dolžina obdobij likvidnosti j, izražena v dneh, iz razpredelnice 1; |
|
T |
= |
osnovno obdobje, pri čemer je T = 10 dni; |
|
PESt(T) |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja, ki se določi z uporabo scenarijev prihodnjih šokov z 10-dnevnim obdobjem samo za specifičen niz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz odstavkov 2, 3 in 4 za vsako mero delnega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1); in |
|
PESt(T, j) |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja, ki se določi z uporabo scenarijev prihodnjih šokov z 10-dnevnim obdobjem samo za specifičen niz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz odstavkov 2, 3 in 4 za vsako mero delnega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1), in pri katerem je dejansko obdobje likvidnosti, kot se določi v skladu s členom 325bd(2), enako ali daljše od LHj.
Razpredelnica 1
|
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije scenarije prihodnjih šokov uporabljajo samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju, ki ga je izbrala institucija, s čimer se strinjajo tudi pristojni organi, tako da je izpolnjen naslednji pogoj, pri čemer se vsota nanaša na predhodnih 60 delovnih dni.
Institucija, ki ne izpolnjuje več zahteve iz prvega pododstavka te točke, o tem nemudoma uradno obvesti pristojne organe in v roku dveh tednov posodobi podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, da izpolni to zahtevo; če institucija po dveh tednih ne izpolni te zahteve, začne ponovno uporabljati pristop iz poglavja 1a za izračun kapitalskih zahtev za tržna tveganja za nekatere trgovalne enote, dokler pristojnemu organu ne dokaže, da izpolnjuje zahtevo iz prvega pododstavka te točke;
uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju, ki jih je institucija izbrala za namene točke (a) tega odstavka in ki so se razporedili v širšo kategorijo dejavnikov tveganja „i“ v skladu s členom 325bd;
. Institucije za namene določitve tega stresnega obdobja uporabijo obdobje opazovanja, ki se začne vsaj s 1. januarjem 2007 in s katerim se morajo strinjati pristojni organi, ter
se umerijo na 12-mesečno stresno obdobje, ki ga je institucija določila za namene točke (c).
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz točke (a) odstavka 2;
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz točke (b) odstavka 2;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, iz točk (a) in (b) tega odstavka, se umerijo na pretekle podatke iz točke (c) odstavka 4. Ti podatki se posodobijo vsaj mesečno.
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov za vse dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, pozicij v portfelju;
uporabijo scenarije prihodnjih šokov za vse dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, pozicij v portfelju, ki so se razporedili v širšo kategorijo dejavnikov tveganja i v skladu s členom 325bd;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, iz točk (a) in (b), se umerijo na pretekle podatke iz predhodnega 12-mesečnega obdobja; kadar pride do znatnega povečanja nestanovitnosti cen pomembnega števila dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, portfelja institucije, ki niso v podnizu dejavnikov tveganja iz točke (a) odstavka 2, lahko pristojni organi od institucije zahtevajo, da uporabi pretekle podatke iz obdobja, krajšega od predhodnih 12 mesecev, pri čemer tako krajše obdobje ne sme biti krajše od predhodnih šestih mesecev; pristojni organi uradno obvestijo EBA o vseh odločitvah, s katerimi od institucije zahtevajo, da uporablja pretekle podatke iz obdobja, krajšega od 12 mesecev, in te odločitve utemeljijo.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. januarja 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bd
Obdobja likvidnosti
Institucija uradno obvesti pristojne organe o trgovalnih enotah in o širših podkategorijah dejavnikov tveganja, v zvezi s katerimi se je odločila za obravnavo iz prvega pododstavka.
Za izračun mer delnih pričakovanih primanjkljajev v skladu s točko (c) člena 325bc(1) se dejansko obdobje likvidnosti danega dejavnika tveganja, primernega za modeliranje, dane pozicije v trgovalni knjigi knjige in pozicije v netrgovalni knjigi, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje izračuna na naslednji način:
|
EffectiveLH = |
|
SubCatLH if Mat > LH5 |
|
|
min (SubCatLH, minj{LHj/LHj ≥ Mat}) if LH1 ≤ Mat ≤ LH5 |
|||
|
LH1 if Mat < LH1 |
pri čemer je:
|
EffectiveLH |
= |
dejansko obdobje likvidnosti; |
|
Mat |
= |
zapadlost pozicije iz trgovalne knjige; |
|
SubCatLH |
= |
dolžina obdobja likvidnosti dejavnika tveganja, primernega za modeliranje, določena v skladu z odstavkom 1, in |
|
minj LHj/LHj ≥ Mat} |
= |
dolžina enega od obdobij likvidnosti iz razpredelnice 1 v členu 325bc, ki je najbližje obdobje likvidnosti nad zapadlostjo pozicije iz trgovalne knjige. |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kako institucije razporedijo dejavnike tveganja pozicij iz odstavka 1 v širše kategorije dejavnikov tveganja in širše podkategorije dejavnikov tveganja za namene odstavka 1;
valute, ki sestavljajo podkategorijo najlikvidnejših valut v širši kategoriji dejavnikov obrestnega tveganja iz razpredelnice 2;
valutne pare, ki sestavljajo podkategorijo najlikvidnejših valutnih parov v širši kategoriji dejavnikov valutnega tveganja iz razpredelnice 2;
opredelitev majhne in velike tržne kapitalizacije za namene podkategorije cene lastniških finančnih instrumentov in nestanovitnosti v širši kategoriji dejavnikov tveganja lastniških finančnih instrumentov v razpredelnici 2.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Razpredelnica 2
|
Širše kategorije dejavnikov tveganja |
Širše podkategorije dejavnikov tveganja |
Obdobja likvidnosti |
Dolžina obdobja likvidnosti (v dnevih) |
|
Obrestno tveganje |
Najlikvidnejše valute in domača valuta |
1 |
10 |
|
Druge valute (brez najlikvidnejših valut) |
2 |
20 |
|
|
Nestanovitnost |
4 |
60 |
|
|
Druge vrste |
4 |
60 |
|
|
Tveganje kreditnega razmika |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
2 |
20 |
|
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah (naložbeni razred) |
2 |
20 |
|
|
Državne obveznice (naložbeni razred) |
2 |
20 |
|
|
Državne obveznice (visok donos) |
3 |
40 |
|
|
Podjetniške obveznice (naložbeni razred) |
3 |
40 |
|
|
Podjetniške obveznice (visok donos) |
4 |
60 |
|
|
Nestanovitnost |
5 |
120 |
|
|
Druge vrste |
5 |
120 |
|
|
Tveganje lastniških finančnih instrumentov |
Cena lastniških finančnih instrumentov (velika tržna kapitalizacija) |
1 |
10 |
|
Cena lastniških finančnih instrumentov (majhna tržna kapitalizacija) |
2 |
20 |
|
|
Nestanovitnost (velika tržna kapitalizacija) |
2 |
20 |
|
|
Nestanovitnost (majhna tržna kapitalizacija) |
4 |
60 |
|
|
Druge vrste |
4 |
60 |
|
|
Valutno tveganje |
Najlikvidnejši valutni pari |
1 |
10 |
|
Drugi valutni pari (brez najlikvidnejših valutnih parov) |
2 |
20 |
|
|
Nestanovitnost |
3 |
40 |
|
|
Druge vrste |
3 |
40 |
|
|
Blagovno tveganje |
Cena energije in cena emisijskih kuponov |
2 |
20 |
|
Cena plemenitih kovin in cena neželeznih kovin |
2 |
20 |
|
|
Cene drugega blaga (brez cen energije, emisijskih kuponov, plemenitih kovin in neželeznih kovin) |
4 |
60 |
|
|
Nestanovitnost energije in nestanovitnost emisijskih kuponov |
4 |
60 |
|
|
Nestanovitnost plemenitih kovin in nestanovitnost neželeznih kovin |
4 |
60 |
|
|
Nestanovitnosti drugega blaga (brez nestanovitnosti energije, emisijskih kuponov, plemenitih kovin in neželeznih kovin) |
5 |
120 |
|
|
Druge vrste |
5 |
120 |
Člen 325be
Ocena primernosti dejavnikov tveganja za modeliranje
Za namene ocene iz prvega pododstavka lahko pristojni organi institucijam dovolijo uporabo tržnih podatkov, ki jih zagotovijo zunanji prodajalci.
V izjemnih okoliščinah, do katerih pride v obdobjih znatnega zmanjšanja nekaterih trgovalnih dejavnosti na finančnih trgih, lahko pristojni organi institucijam, ki uporabljajo pristop iz tega poglavja, dovolijo, da dejavnike tveganja, ki so jih zadevne institucije ocenile kot neprimerne za modeliranje v skladu z odstavkom 1, štejejo za primerne za modeliranje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
dejavniki tveganja, ki se obravnavajo, ustrezajo trgovalnim dejavnostim, ki so bistveno zmanjšane na vseh finančnih trgih;
obravnava je začasna in se ne uporablja več kot šest mesecev v enem poslovnem letu;
obravnava ne zmanjšuje bistveno skupnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje institucij, ki jo uporabljajo;
pristojni organi takoj uradno obvestijo EBA o vsaki odločitvi, da institucijam dovolijo uporabo pristopa iz tega poglavja, da kot primerne za modeliranje štejejo dejavnike tveganja, ki so bili ocenjeni kot neprimerni za modeliranje, in o zadevnih trgovalnih dejavnostih ter to odločitev utemeljijo.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bf
Regulativne zahteve za testiranje za nazaj in multiplikatorji
Za namene tega člena „preseganje“ pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki ga sestavljajo vse pozicije, dodeljene trgovalni enoti, ki preseže povezano tvegano vrednost, izračunano na podlagi alternativnega notranjega modela institucije v skladu z naslednjimi zahtevami:
za izračun tvegane vrednosti velja enodnevno obdobje posedovanja;
scenariji prihodnjih šokov se uporabljajo za dejavnike tveganja pozicij v trgovalni enoti iz člena 325bg(3), ki se štejejo za primerne za modeliranje v skladu s členom 325be;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, se umerijo glede na pretekle podatke iz točke (c) člena 325bc(4);
razen če je v tem členu določeno drugače, alternativni notranji model institucije temelji na istih predpostavkah za modeliranje, kot so tiste, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1).
Šteje se, da trgovalna enota institucije izpolnjuje zahteve glede testiranja za nazaj, če število preseganj za to trgovalno enoto, do katerih je prišlo v zadnjih 250 delovnih dneh, ne presega nobenega od naslednjih:
12 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 99. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja;
12 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 99. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja;
30 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 97,5. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja;
30 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 97,5. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja.
Institucije štejejo dnevna preseganja v skladu z naslednjim:
testiranje za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja temelji na primerjavi med vrednostjo portfelja ob koncu dne in vrednostjo portfelja ob koncu naslednjega dne ob predpostavki, da ostanejo pozicije nespremenjene;
testiranje za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja temelji na primerjavi med vrednostjo portfelja ob koncu dne in njegovo dejansko vrednostjo ob koncu naslednjega dne, zmanjšano za provizije in opravnine;
preseganje se šteje za vsak delovni dan, ko institucija ne more oceniti vrednosti portfelja ali ne more izračunati tvegane vrednosti iz odstavka 3.
►M17 Multiplikator (mc) je enak vsaj vsoti 1,5 ter pribitka, ki se določi v skladu z razpredelnico 3. Za portfelj iz odstavka 5 se ta pribitek izračuna na podlagi števila preseganj, do katerih je prišlo v zadnjih 250 delovnih dneh, kar je podprto s testiranjem za nazaj, ki ga institucija izvaja za tvegano vrednost, izračunano v skladu s točko (a) tega pododstavka. Za izračun pribitka veljajo naslednje zahteve: ◄
preseganje pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki preseže povezano tvegano vrednost, izračunano z notranjim modelom institucije v skladu z naslednjim:
enodnevno obdobje posedovanja;
pri 99. percentilu enostranski interval zaupanja;
scenariji prihodnjih šokov se uporabljajo za dejavnike tveganja pozicij v trgovalni enoti iz člena 325bg(3), ki se štejejo za primerne za modeliranje v skladu s členom 325be;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, se umerijo glede na pretekle podatke iz točke (c) člena 325bc(4);
razen če je v tem členu določeno drugače, notranji model institucije temelji na istih predpostavkah za modeliranje, kot so tiste, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1);
število preseganj je enako številu preseganj na podlagi hipotetičnih ali številu preseganj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja, odvisno od tega, katero je višje.
Razpredelnica 3
|
Število preseganj |
Pribitek |
|
manj kot 5 |
0,00 |
|
5 |
0,20 |
|
6 |
0,26 |
|
7 |
0,33 |
|
8 |
0,38 |
|
9 |
0,42 |
|
več kot 9 |
0,50 |
V izjemnih okoliščinah lahko pristojni organi instituciji dovolijo, da stori eno ali oboje od naslednjega:
omeji izračun pribitka na tistega, ki je posledica preseganj pri testiranju za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb, kadar število preseganj pri testiranju za nazaj na podlagi dejanskih sprememb ne izhaja iz pomanjkljivosti v alternativnem notranjem modelu institucije;
iz izračuna pribitka izključi preseganja, ugotovljena s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih ali dejanskih sprememb, kadar ta preseganja ne izhajajo iz pomanjkljivosti v alternativnem notranjem modelu institucije.
Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi povečajo vrednost mc nad vsoto iz navedenega pododstavka, kadar alternativni notranji model institucije pokaže pomanjkljivosti, ki preprečujejo ustrezno merjenje kapitalskih zahtev za tržno tveganje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bg
Zahteva po pripisu dobičkov in izgub
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
merila za določitev, ali so teoretične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote bodisi blizu bodisi dovolj blizu hipotetičnim spremembam vrednosti portfelja trgovalne enote za namene odstavka 1, pri čemer se upošteva mednarodni regulativni razvoj;
dodatne kapitalske zahteve iz odstavka 2;
pogostost pripisa dobičkov in izgub, ki jih mora opraviti institucija;
tehnične elemente, ki se vključijo v teoretične in hipotetične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote za namene tega člena;
▼M17 —————
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bh
Zahteve glede merjenja tveganj
Institucije, ki uporabljajo notranji model za merjenje tveganj, s katerim izračunavajo kapitalske zahteve za tržno tveganje, kot je navedeno v členu 325ba, zagotovijo, da ta model izpolnjuje vse naslednje zahteve:
notranji model za merjenje tveganj zajema zadostno število dejavnikov tveganja, ki vključujejo vsaj dejavnike tveganja iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja 1a, razen če institucija pristojnim organom dokaže, da opustitev teh dejavnikov tveganja ne vpliva pomembno na rezultate zahteve po pripisu dobičkov in izgub iz člena 325bg; institucija je sposobna pojasniti pristojnim organom, zakaj je posamezen dejavnik tveganja vključila v svoj model določanja cen, ne pa v svoj notranji model za merjenje tveganj;
notranji model za merjenje tveganj zajame nelinearnosti za opcije in druge produkte ter korelacijsko tveganje in tveganje osnove;
notranji model za merjenje tveganj vključuje niz dejavnikov tveganja, ki ustrezajo obrestnim meram v vsaki valuti, v kateri ima institucija obrestno občutljive bilančne ali zunajbilančne pozicije; institucija pripravi modele krivulj donosa na podlagi enega od splošno sprejetih pristopov; krivulja donosa se razdeli na različne razrede zapadlosti, tako da se zajamejo spremembe nihanja obrestnih mer vzdolž krivulje donosa; za pomembne izpostavljenosti obrestnemu tveganju v najpomembnejših valutah in na glavnih trgih se krivulja donosa modelira z uporabo najmanj šestih razredov zapadlosti in število dejavnikov tveganja, ki se uporabljajo za modeliranje krivulje donosa, je sorazmerno z naravo in zapletenostjo strategij trgovanja institucije; model zajema tudi razpršitev tveganja nepopolno koreliranih gibanj med različnimi krivuljami donosa ali različnimi finančnimi instrumenti istega izdajatelja osnovnega instrumenta;
notranji model za merjenje tveganj vključuje dejavnike tveganja, ki se nanašajo na zlato in posamezne tuje valute, v katerih so denominirane pozicije institucije; za KNP se upoštevajo dejanske pozicije KNP v tujih valutah; institucije se lahko zanašajo na poročanje tretje osebe o pozicijah KNP v tujih valutah, če se ustrezno zagotovi točnost takega poročila;
kompleksnost tehnike modeliranja je sorazmerna s pomembnostjo dejavnosti institucij na trgih lastniških instrumentov; notranji model za merjenje tveganj uporablja ločen dejavnik tveganja vsaj za vsak trg lastniških instrumentov, na katerem ima institucija pomembne pozicije, in vsaj en dejavnik tveganja, ki zajema sistemske spremembe cen lastniških finančnih instrumentov in odvisnost tega dejavnika tveganja od posameznih dejavnikov tveganja za vsak trg lastniških finančnih instrumentov;
notranji model za merjenje tveganj uporablja ločen dejavnik tveganja vsaj za vsako vrsto blaga, v kateri ima institucija pomembne pozicije, razen če ima institucija majhno skupno pozicijo v blagu v primerjavi z vsemi svojimi trgovalnimi dejavnostmi; v takem primeru lahko uporabi ločen dejavnik tveganja za vsako široko vrsto blaga; za pomembne izpostavljenosti do blagovnih trgov model zajema tveganje nepopolno koreliranih gibanj med blagom, ki je podobno, vendar ne identično, izpostavljenost spremembam terminskih cen, ki izhajajo iz neusklajenosti zapadlosti, ter donosnost posedovanja med pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih in denarnimi pozicijami;
uporabljeni približki so se v preteklosti izkazali za zanesljive v zvezi z dejansko pozicijo, so ustrezno konservativni in se uporabijo samo, kadar so razpoložljivi podatki nezadostni, na primer med stresnimi obdobji iz točke (c) člena 325bc(2);
za pomembne izpostavljenosti tveganjem v zvezi z nestanovitnostjo pri instrumentih z opcionalnostjo notranji model za merjenje tveganj zajema odvisnost vgrajenih nestanovitnosti po različnih izvršilnih cenah in zapadlostih opcij;
institucije za pozicije v KNP vsaj enkrat tedensko opravijo vpogled v osnovne pozicije KNP, da izračunajo svoje kapitalske zahteve v skladu s tem poglavjem; kadar se pristop vpogleda izvaja tedensko, so institucije sposobne spremljati tveganja, ki so posledica znatnih sprememb v sestavi KNP; institucije, ki nimajo ustreznih vhodnih podatkov ali informacij za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje pozicije v KNP v skladu s pristopom vpogleda, lahko te vhodne podatke ali informacije pridobijo od tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
družba za upravljanje KNP, če izpolnjuje merila iz člena 132(3), točka (a);
zunanji prodajalec pod pogojem, da podatke, informacije ali metriko tveganj zagotovijo ali izračunajo tretje osebe iz točke 1 ali 2 te točke ali drug tak zunanji prodajalec;
tretja oseba instituciji zagotovi podatke, informacije ali metriko tveganj za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje pozicije v KNP v skladu s pristopom vpogleda iz prvega pododstavka;
zunanji revizor institucije je potrdil ustreznost podatkov, informacij ali metrike tveganj tretje osebe iz točke (ii), pristojni organ pa ima na zahtevo neomejen dostop do teh podatkov, informacij ali metrike tveganj.
▼M17 —————
Člen 325bi
Kvalitativne zahteve
Vsak notranji model za merjenje tveganj, ki se uporablja za namene tega poglavja, je konceptualno zanesljiv, se izračuna in izvaja dosledno ter izpolnjuje vse naslednje kvalitativne zahteve:
vsak notranji model za merjenje tveganj, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje, je tesno vključen v vsakodnevni proces institucije za upravljanje tveganj in služi kot podlaga za poročanje višjemu vodstvu o izpostavljenostih tveganju;
institucija ima enoto za nadzor tveganja, ki je neodvisna od enot za trgovanje in poroča neposredno višjemu vodstvu; ta enota:
je odgovorna za oblikovanje in izvajanje vseh notranjih modelov za merjenje tveganj, ki se uporabljajo v pristopu alternativnih notranjih modelov za namene tega poglavja;
je odgovorna za celotni sistem upravljanja tveganj;
pripravlja in analizira dnevna poročila o rezultatih vsakega notranjega modela, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ter o ustreznosti ukrepov, ki jih je treba sprejeti glede trgovalnih limitov;
upravljalni organ in višje vodstvo aktivno sodelujeta v procesu nadzora tveganj in dnevna poročila, ki jih pripravi enota za nadzor tveganj, pregledujejo vodstveni delavci, ki imajo ustrezna pooblastila, da zahtevajo zmanjšanje pozicij posameznih trgovcev ter zmanjšanje celotne izpostavljenosti institucije tveganju;
institucija ima zadostno število zaposlenih, katerih raven usposobljenosti je ustrezna glede na raven kompleksnosti notranjih modelov za merjenje tveganj, ter zadostno število zaposlenih, ki so usposobljeni na področju trgovanja, nadzora nad tveganji, revidiranja in zalednih služb;
institucija ima dokumentiran niz notranjih politik, postopkov in kontrol za spremljanje ter zagotavljanje skladnosti s splošnim delovanjem njenih notranjih modelov za merjenje tveganj;
vsak notranji model za merjenje tveganj, vključno z vsakim modelom za določanje cen, se je v preteklosti izkazal kot zadostno natančen pri merjenju tveganj in se ne razlikuje bistveno od modelov, ki jih institucija uporablja za svoje notranje upravljanje tveganj;
institucija pogosto izvaja stroge programe stresnega testiranja, vključno s povratnimi stresnimi testi, kar zajema vse notranje modele za merjenje tveganj; rezultate teh stresnih testov vsaj enkrat mesečno pregleda višje vodstvo in morajo biti skladni s politikami in omejitvami, ki jih je odobril upravljalni organ; institucija sprejme ustrezne ukrepe, kadar rezultati teh stresnih testov kažejo na previsoke izgube iz naslova trgovalnih dejavnosti institucije v nekaterih okoliščinah;
institucija izvede neodvisen pregled svojih notranjih modelov za merjenje tveganj, bodisi v okviru rednega postopka notranje revizije bodisi z imenovanjem tretje osebe za izvedbo tega pregleda; pregled se izvede tako, da se s tem strinjajo pristojni organi.
Enota za validacijo, ki je ločena od enote za nadzor tveganja iz prvega pododstavka, točka (b), za namene tega poglavja izvaja začetno in sprotno validacijo vseh notranjih modelov za merjenje tveganj, ki se uporabljajo v pristopu alternativnih notranjih modelov.
Za namen točke (h) prvega pododstavka tretja oseba pomeni podjetje, ki za institucije izvaja revizijske ali svetovalne storitve in ki ima osebje, ki je dovolj usposobljeno na področju tržnega tveganja pri trgovalnih dejavnostih.
Pregled iz točke (h) odstavka 1 vključuje aktivnosti enot trgovalnih dejavnosti in neodvisnih enot za nadzor tveganj. Institucija opravi pregled celotnega postopka za upravljanje tveganj vsaj enkrat letno. Pri tem pregledu se oceni naslednje:
ustreznost dokumentacije sistema in postopka za upravljanje tveganj ter organizacije enote za nadzor tveganj;
vključenost meritev tveganja v dnevno upravljanje tveganj in celovitost upravljalnega informacijskega sistema;
procesi, ki jih institucija uporablja za odobravanje cenovnih modelov in sistemov vrednotenja, ki jih uporabljajo zaposleni v enotah trgovalnih dejavnosti in zalednih službah;
obseg tveganj, ki jih zajema model, natančnost in ustreznost sistema za merjenje tveganj ter validacija vseh večjih sprememb notranjega modela za merjenje tveganj;
natančnost in popolnost podatkov o pozicijah, natančnost in ustreznost predpostavk glede nestanovitnosti in korelacij, natančnost vrednotenja in izračunov občutljivosti na tveganje ter natančnost in ustreznost določanja približkov podatkov, kadar so razpoložljivi podatki nezadostni za izpolnjevanje zahteve iz tega poglavja;
postopek preverjanja, ki ga institucija uporablja za oceno doslednosti, pravočasnosti in zanesljivosti virov podatkov, ki se uporabljajo za delovanje vseh notranjih modelov za merjenje tveganj, vključno z neodvisnostjo teh virov podatkov;
postopek preverjanja, ki ga institucija uporablja za oceno zahtev glede testiranja za nazaj ter zahtev po pripisu dobičkov in izgub, ki se izvede, da bi se ocenila natančnost njenega notranjega modela za merjenje tveganj;
če pregled izvede tretja oseba v skladu s točko (h) odstavka 1 tega člena, preverjanje, ali postopek notranje validacije iz člena 325bj izpolnjuje svoje cilje.
Člen 325bj
Notranje potrjevanje
Institucije izvedejo validacijo iz odstavka 1 v naslednjih okoliščinah:
vsakič, ko se na novo razvije notranji model za merjenje tveganj, in vsakič, ko se tak model znatno spremeni;
periodično in kadar pride do večjih strukturnih sprememb na trgu ali sprememb sestave portfelja, zaradi česar bi lahko postal notranji model za merjenje tveganj neustrezen.
Validacija notranjih modelov institucije za merjenje tveganj ni omejena na zahteve glede testiranja za nazaj in zahteve po pripisu dobičkov in izgub, ampak vključuje najmanj naslednje:
teste za preverjanje, ali so predpostavke v notranjem modelu ustrezne in ne podcenjujejo ali precenjujejo tveganja;
lastne teste za validacijo notranjih modelov, vključno z dodatnim testiranjem za nazaj poleg regulativnih programov testiranja za nazaj, v zvezi s tveganji in strukturami njihovih portfeljev;
uporabo hipotetičnih portfeljev za zagotovitev, da je notranji model za merjenje tveganj zmožen upoštevati posebne strukturne okoliščine, ki lahko nastanejo, na primer pomembno tveganje osnove in tveganje koncentracije ali tveganja, povezana z uporabo približkov.
Člen 325bk
Izračun mere tveganja za stresni scenarij
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
kako naj institucije oblikujejo ekstremne scenarije prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje, in na kakšen način naj uporabljajo te ekstremne scenarije prihodnjih šokov za te dejavnike tveganja;
regulativni ekstremni scenarij prihodnjih šokov za vsako širšo podkategorijo dejavnikov tveganja, navedeno v razpredelnici 2 v členu 325bd, ki ga lahko institucije uporabljajo, kadar ne morejo oblikovati ekstremnega scenarija prihodnjih šokov v skladu s točko (a) tega pododstavka, ali za katerega lahko pristojni organi od te institucije zahtevajo, da ga uporablja, če ti organi niso zadovoljni z ekstremnim scenarijem prihodnjih šokov, ki ga oblikuje institucija;
okoliščine, v katerih lahko institucije izračunajo mero tveganja za stresni scenarij za več kot en dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje;
kako institucije združijo mere tveganja za stresni scenarij vseh dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ki so vključeni v njihove pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva zahtevo, da mora biti raven kapitalskih zahtev za tržno tveganje dejavnika tveganja, neprimernega za modeliranje, kot je določeno v tem členu, tako visoka kot raven kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ki bi bila izračunana v skladu s tem poglavjem, če bi bil ta dejavnik tveganja primeren za modeliranje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bl
Področje uporabe notranjega modela tveganja neplačila
Člen 325bm
Dovoljenje za uporabo notranjega modela tveganja neplačila
Člen 325bn
Kapitalske zahteve za tveganje neplačila ob uporabi notranjega modela tveganja neplačila
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tveganje neplačila na podlagi notranjega modela tveganja neplačila za portfelj vseh pozicij iz trgovalne knjige iz člena 325bl na naslednji način:
kapitalske zahteve so enake tvegani vrednosti, ki meri potencialno izgubo tržne vrednosti portfelja, ki nastane zaradi neplačila izdajateljev, povezanih z zadevnimi pozicijami, pri 99,9 % intervalu zaupanja v obdobju enega leta;
potencialna izguba iz točke (a) pomeni neposredno ali posredno izgubo tržne vrednosti pozicije, ki je nastala zaradi neplačila izdajateljev in presega morebitne izgube, ki so že upoštevane v tekočem vrednotenju pozicije; neplačilo izdajateljev pozicij v lastniških finančnih instrumentih se ponazori s tem, da se vrednost cen lastniških finančnih instrumentov nastavi na nič;
institucije korelacije neplačila med različnimi izdajatelji določijo na podlagi konceptualno zanesljive metodologije ob uporabi objektivnih preteklih podatkov o tržnih kreditnih razmikih ali cenah lastniških finančnih instrumentov v obdobju najmanj desetih let, ki vključuje stresno obdobje, ki ga institucija opredeli v skladu s členom 325bc(2); izračun korelacij neplačila med različnimi izdajatelji se umeri na obdobje enega leta;
notranji model tveganja neplačila temelji na predpostavki o enoletni nespremenjeni poziciji.
Člen 325bo
Priznanje varovanj v notranjem modelu tveganja neplačila
Institucije zagotovijo, da neusklajenosti zapadlosti med instrumentom za varovanje in varovanim instrumentom, ki bi se lahko pojavile v obdobju enega leta, kadar te neusklajenosti niso zajete v njihovem notranjem modelu tveganja neplačila, ne povzročijo pomembne podcenitve tveganja.
Institucije priznajo instrument za varovanje samo, v obsegu, ki ga je mogoče ohraniti tudi v primeru, ko se dolžnik sooča z možnostjo nastopa kreditnega dogodka ali drugega dogodka.
Člen 325bp
Posebne zahteve za notranji model tveganja neplačila
Za simulacijo neplačila izdajateljev v notranjem modelu tveganja neplačila morajo ocene institucije o verjetnosti neplačila izpolnjevati naslednje zahteve:
najnižja vrednost verjetnosti neplačila je 0,01 % za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja 0 % v skladu s členi 114 do 118, in 0,01 % za krite obveznice, za katere se uporablja utež tveganja 10 % v skladu s členom 129; sicer je najnižja vrednost verjetnosti neplačila 0,03 %;
verjetnosti neplačila temeljijo na obdobju enega leta, razen če je v tem oddelku določeno drugače;
verjetnosti neplačila se izmerijo bodisi samo s podatki o dejanskih preteklih neplačilih iz preteklega obdobja najmanj petih let in izrednimi padci tržnih cen, ustrezajočih dogodkom neplačila, bodisi s temi podatki v kombinaciji s tekočimi tržnimi cenami; o verjetnosti neplačila se ne sklepa izključno na podlagi tekočih tržnih cen;
institucija, kater je bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu z naslovom II, poglavje 3, oddelek 1, za kategorijo izpostavljenosti in bonitetni sistem, ki ustreza določenemu izdajatelju, za izračun verjetnosti neplačila tega izdajatelja uporabi metodologijo, določeno v navedenem oddelku, če so na voljo podatki za tako oceno;
institucija, kateri ni bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje verjetnosti neplačila iz točke (d), razvije notranjo metodologijo ali uporabi zunanje vire za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ocene verjetnosti neplačila iz tega člena.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), so podatki za oceno verjetnosti neplačila določenega izdajatelja v zvezi s pozicijo iz trgovalne knjige na voljo, kadar ima institucija na datum izračuna pozicijo iz netrgovalne knjige pri istem dolžniku, za katerega oceni verjetnost neplačila v skladu z naslovom II, poglavje 3, oddelek 1, da izračuna kapitalske zahteve iz navedenega poglavja.
Za simulacijo neplačila izdajateljev v notranjem modelu tveganja neplačila mora ocena institucije glede izgube ob neplačilu izpolnjevati naslednje zahteve:
najnižja vrednost izgube ob neplačilu je 0 %;
ocene izgube ob neplačilu odražajo status nadrejenosti posamezne pozicije;
institucija, kateri je bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje LGD v skladu z naslovom II, poglavje 3, oddelek 1, za kategorijo izpostavljenosti in bonitetni sistem, ki ustreza določeni izpostavljenosti, za izračun ocen LGD tega izdajatelja uporabi metodologijo, določeno v navedenem oddelku, če so na voljo podatki za tako oceno;
institucija, kateri ni bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje LGD iz točke (c), razvije notranjo metodologijo ali uporabi zunanje vire za ocenjevanje LGD v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ocene LGD iz tega člena.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), so podatki za oceno LGD določenega izdajatelja v zvezi s pozicijo iz trgovalne knjige na voljo, kadar ima institucija na datum izračuna pozicijo iz netrgovalne knjige pri isti izpostavljenosti, za katero oceni LGD v skladu z naslovom II, poglavje 3, oddelek 1, da izračuna kapitalske zahteve iz navedenega poglavja.
Institucije kot del neodvisnega pregleda in validacije notranjih modelov, ki jih uporabljajo za namene tega poglavja, tudi za sistem merjenja tveganja:
preverijo, ali je njihov pristop modeliranja v primeru sprememb korelacije in cen ustrezen za njihov portfelj, vključno z izbiro in utežmi dejavnikov sistemskega tveganja v modelu;
izvedejo različne stresne teste, vključno z analizami občutljivosti in analizami scenarijev, da ocenijo kvalitativno in kvantitativno sprejemljivost notranjega modela tveganja neplačila, zlasti glede obravnave koncentracij, ter
uporabijo ustrezno kvantitativno validacijo, ki vključuje primerna notranja merila za modeliranje.
Testi iz točke (b) niso omejeni na izkušnje, povezane s sklopom dogodkov iz preteklosti.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 2
Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje
Člen 326
Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje
Kapitalska zahteva institucije za pozicijsko tveganje je vsota kapitalskih zahtev za splošno in posebno tveganje njenih pozicij v dolžniških ter lastniških instrumentih. Pozicije v listinjenju v trgovalni knjigi se obravnavajo kot dolžniški instrumenti.
Člen 327
Pobot
Člen 328
Terminske pogodbe na obrestno mero in dogovori o terminski obrestni meri
Člen 329
Opcije in nakupni boni
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 330
Zamenjave
Zamenjave se za namene obrestnega tveganja obravnavajo na isti osnovi kot bilančni instrumenti. Tako se obrestna zamenjava, po kateri institucija prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, obravnava kot enakovredna dolgi poziciji vinstrumentih s spremenljivo obrestno mero, katerih rok zapadlosti sovpada z rokom naslednje določitve obrestne mere, ter kratki poziciji v instrumentih s fiksno obrestno mero in isto zapadlostjo, kot jo ima sama zamenjava.
Člen 331
Obrestno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih
Institucije, ki ne uporabljajo modelov iz odstavka 1, lahko obravnavajo kot popolnoma izravnane vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih iz odstavkov 328 do 330, ki izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:
pozicije imajo enako vrednost in so denominirane v isti valuti;
referenčna obrestna mera (za pozicije s spremenljivo obrestno mero) ali kuponska obrestna mera (za pozicije s fiksno obrestno mero) sta si zelo podobni;
rok do naslednje določitve obrestne mere ali preostala zapadlost za pozicije s fiksno kuponsko obrestno mero ustreza naslednjim omejitvam:
krajši od enega meseca: isti dan;
med enim mesecem in enim letom: v sedmih dneh;
daljši od enega leta: v 30 dneh.
Člen 332
Kreditni izvedeni finančni instrumenti
Razen če ni drugače določeno, se pri izračunu kapitalske zahteve za splošno in posebno tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje ("prodajalec zavarovanja"), uporabi hipotetični znesek pogodbe o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu. Ne glede na prvi stavek se lahko institucija odloči za zamenjavo hipotetične vrednosti s hipotetično vrednostjo, ki se ji prišteje sprememba neto tržne vrednosti izvedenega kreditnega finančnega instrumenta od trenutka začetka trgovanja, pri čemer ima neto sprememba navzdol za prodajalca zavarovanja negativni predznak. Pri izračunu kapitalske zahteve za posebno tveganje se, razen pri zamenjavah celotnega donosa, namesto zapadlosti obveznosti uporablja zapadlost pogodbe o kreditnem finančnem izvedenem instrumentu. Pozicije se določijo, kot sledi:
zamenjava celotnega donosa ustvari za namene splošnega tveganja dolgo pozicijo v referenčni obveznosti in kratko pozicijo v državni obveznici, katere rok zapadlosti sovpada z rokom naslednje določitve obrestne mere in ki ji je dodeljena utež tveganja 0 % v skladu z naslovom II Poglavja 2. Poleg tega ustvari za namene posebnega tveganja dolgo pozicijo v referenčni obveznosti;
kreditna zamenjava ne ustvari pozicije za namene splošnega tveganja. Za namene posebnega tveganja institucija evidentira sintetično dolgo pozicijo v obveznosti referenčnega subjekta, razen če ima izvedeni finančni instrument določeno bonitetno oceno in ustreza pogojem za postavko kvalificiranega dolga; v tem primeru se v izvedenem finančnem instrumentu evidentira dolga pozicija. Če v okviru produkta zapade plačilo premij ali obresti, so ti denarni tokovi predstavljeni kot hipotetične pozicije v državnih obveznicah;
kreditni zapis za eno samo izpostavljenost za namene splošnega tveganja ustvari dolgo pozicijo v tem kreditnem zapisu v obliki obrestnega produkta. Za namene posebnega tveganja se ustvari sintetična dolga pozicija v obveznosti referenčnega subjekta. Dodatna dolga pozicija se ustvari v izdajatelju zapisa. Če ima kreditni zapis zunanjo bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za postavko kvalificiranega dolga, se lahko za namene posebnega tveganja evidentira ena sama dolga pozicija v tem zapisu;
kreditni zapis za skupino izpostavljenosti, ki zagotavlja sorazmerno zavarovanje, ustvari za namene posebnega tveganja poleg dolge pozicije v obveznosti izdajatelja zapisapozicije v obveznostih vseh referenčnihsubjektov, pri čemer je skupni hipotetični znesek pogodbe razporejen po pozicijah glede na delež v skupnem hipotetičnem znesku, ki ga predstavlja vsaka izpostavljenost do referenčnega subjekta. Če se lahko izbere več kot ena obveznost referenčnega subjekta, se posebno tveganje določi z upoštevanjem obveznosti z največjo utežjo tveganja;
kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi prvega neplačila ustvari pozicijo v višini hipotetičnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta. Če je znesek največjega plačila v primeru kreditnega dogodka manjši od kapitalske zahteve v skladu z metodo iz prvega stavka te točke, se lahko kot kapitalska zahtevaza posebno tveganje uporabi znesek tega največjega plačila.
Kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila ustvari pozicijo v višini hipotetičnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta, zmanjšano za obveznosti n – 1 referenčnih subjektov z najnižjo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje. Če je znesek največjega plačila v primeru kreditnega dogodka manjši od kapitalske zahteve v skladu z metodo iz prvega stavka te točke, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi ta znesek.
Kadar ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno tveganje uporabi bonitetno oceno izvedenega finančnega instrumenta in po potrebi ustrezne uteži tveganja pri listinjenju.
Člen 333
Vrednostni papirji, prodani na podlagi pogodbe o začasni prodaji, ali posojeni
Prenosnik vrednostnih papirjev ali zajamčenih pravic v zvezi z vrednostnimi papirji v okviru pogodbe o začasni prodaji in posojevalec vrednostnih papirjev pri njihovi posoji vključita te vrednostne papirje v izračun svoje kapitalske zahteve v skladu s tem poglavjem, če so takšni vrednostni papirji pozicije trgovalne knjige.
Člen 334
Neto pozicije v dolžniških instrumentih
Neto pozicije se razvrstijo glede na valuto, v kateri so denominirane, in se uporabljajo za izračun kapitalske zahteve za splošno in posebno tveganje v vsaki posamezni valuti posebej.
Člen 335
Omejitev kapitalske zahteve za neto pozicijo
Institucija lahko omeji kapitalsko zahtevo za posebno tveganje neto pozicije v dolžniškem instrumentu na raven največje možne izgube, povezane s tveganjem neplačila. Za kratko pozicijo se ta meja lahko izračuna kot sprememba vrednosti zaradi takojšnjega preoblikovanja instrumenta ali, kadar je to ustrezno, osnovnih referenčnih subjektov v subjekte brez tveganja neplačila.
Člen 336
Kapitalska zahteva za dolžniške instrumente, ki niso pozicije v listinjenju
Institucija razvrsti svoje neto pozicije v trgovalni knjigi v instrumentih, ki niso pozicije v listinjenju, kot se izračunajo v skladu s členom 327, v ustrezne kategorije v razpredelnico 1 glede na njihovega izdajatelja ali dolžnika, zunanjo ali notranjo bonitetno oceno in preostalo zapadlost ter jih nato pomnoži z utežmi, prikazanimi v zadevni razpredelnici. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija sešteje svoje tehtane pozicije, ki izhajajo iz uporabe tega člena, ne glede na to, ali so dolge ali kratke.
Razpredelnica 1
|
Kategorije |
Kapitalska zahteva za posebno tveganje |
|
Dolžniški vrednostni papirji, ki bi v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje prejeli utež tveganja 0 %. |
0 % |
|
Dolžniški vrednostni papirji, ki bi v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje prejeli utež tveganja 20 % ali 50 %, in druge kvalificirane postavke, kot so opredeljene v odstavku 4. |
0,25 % (preostali čas do končne zapadlosti šest mesecev ali manj) 1,00 % (preostali čas do končne zapadlosti več kot šest mesecev ter do vključno 24 mesecev) 1,60 % (preostali čas do zapadlosti je daljši od 24 mesecev) |
|
Dolžniški vrednostni papirji, ki bi v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje prejeli utež tveganja 100 %. |
8,00 % |
|
Dolg, ki bi v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje prejel utež tveganja 150 %. |
12,00 % |
Druge kvalificirane postavke so:
dolge in kratke pozicije v sredstvih, za katera bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo in ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
zadevna institucija jih šteje za dovolj likvidne;
po lastni presoji institucije je njihova investicijska kakovost najmanj enakovredna investicijski kakovosti sredstev, navedenih v drugi vrstici razpredelnice 1;
kotirajo na vsaj enem reguliranem trgu v državi članici ali na borzi tretje države, če je borza priznana s strani pristojnih organov zadevne države članice;
dolge in kratke pozicije v sredstvih, ki so jih izdale institucije, ki so predmet kapitalskih zahtev iz te uredbe, ki jih zadevna institucija šteje za dovolj likvidne in katerih investicijska kakovost je po lastni presoji institucije najmanj enakovredna investicijski kakovosti sredstev, navedenih v drugi vrstici razpredelnice 1;
vrednostni papirji, ki jih izdajo institucije, za katere se šteje, da imajo enakovredno ali višjo kreditno kakovost od kakovosti tistih, ki so povezani s stopnjo kreditne kakovosti 2 v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje izpostavljenosti do institucij in ki so predmet nadzorniških in regulativnih dogovorov, primerljivih dogovorom skladnim z določbami v tej uredbi in Direktivi 2013/36/EU.
Institucije, ki uporabijo točko (a) ali (b), imajo vzpostavljeno dokumentirano metodologijo za ocenjevanje, ali sredstva izpolnjujejo zahteve iz zadevnih točk, in o tej metodologiji uradno obvestijo pristojne organe.
Člen 337
Kapitalska zahteva za instrumente v listinjenju
Kadar institucija v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju ne izpolnjuje pogojev za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz člena 245, institucija v vlogi originatorja v svoj izračun kapitalskih zahtev vključi osnovne izpostavljenosti listinjenja, kot da te pozicije ne bi bile listinjene, in zanemari učinek sintetičnega listinjenja za namene kreditnega zavarovanja.
Člen 338
Kapitalska zahteva za trgovalni portfelj s korelacijo
Institucija kot kapitalsko zahtevo za posebno tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo določi višjega izmed naslednjih zneskov:
celotno kapitalsko zahtevo za posebno tveganje, ki bi se uporabila samo za neto dolge pozicije trgovalnega portfelja s korelacijo;
celotno kapitalsko zahtevo za posebno tveganje, ki bi se uporabila samo za neto kratke pozicije trgovalnega portfelja s korelacijo.
Člen 339
Izračun splošnega tveganja na podlagi zapadlosti
Institucija izračuna seštevke neizravnanih tehtanih dolgih pozicij za razrede, vključene v vsako od skupin razpredelnice 2, da dobi neizravnano tehtano dolgo pozicijo za vsako skupino. Podobno se vsota neizravnanih tehtanih kratkih pozicij za vsak razred v posamezni skupini sešteje za izračun neizravnane tehtane kratke pozicije za to skupino. Izravnana tehtana pozicija posamezne skupine je tisti del neizravnane tehtane dolge pozicije določene skupine, ki se izravna z neizravnano tehtano kratko pozicijo iste skupine. Neizravnana tehtana pozicija posamezne skupine je tisti del neizravnane tehtane dolge ali neizravnane tehtane kratke pozicije skupine, ki je tako ni mogoče izravnati.
Razpredelnica 2
|
Skupina |
Razred zapadlosti |
Utež (v %) |
Predvidena sprememba obrestne mere (v %) |
|
|
Obrestna mera 3 % ali več |
Obrestna mera nižja od 3 % |
|||
|
Ena |
0 ≤ 1 meseca |
0 ≤ 1 meseca |
0,00 |
— |
|
> 1 ≤ 3 mesecev |
> 1 ≤ 3 mesecev |
0,20 |
1,00 |
|
|
> 3 ≤ 6 mesecev |
> 3 ≤ 6 mesecev |
0,40 |
1,00 |
|
|
> 6 ≤ 12 mesecev |
> 6 ≤ 12 mesecev |
0,70 |
1,00 |
|
|
Dva |
> 1 ≤ 2 let |
> 1,0 ≤ 1,9 let |
1,25 |
0,90 |
|
> 2 ≤ 3 let |
> 1,9 ≤ 2,8 let |
1,75 |
0,80 |
|
|
> 3 ≤ 4 let |
> 2,8 ≤ 3,6 let |
2,25 |
0,75 |
|
|
Tri |
> 4 ≤ 5 let |
> 3,6 ≤ 4,3 let |
2,75 |
0,75 |
|
> 5 ≤ 7 let |
> 4,3 ≤ 5,7 let |
3,25 |
0,70 |
|
|
> 7 ≤ 10 let |
> 5,7 ≤ 7,3 let |
3,75 |
0,65 |
|
|
> 10 ≤ 15 let |
> 7,3 ≤ 9,3 let |
4,50 |
0,60 |
|
|
> 15 ≤ 20 let |
> 9,3 ≤ 10,6 leta |
5,25 |
0,60 |
|
|
> 20 let |
> 10,6 ≤ 12,0 let |
6,00 |
0,60 |
|
|
|
> 12,0 ≤ 20,0 leta |
8,00 |
0,60 |
|
|
|
> 20 let |
12,50 |
0,60 |
|
Kapitalska zahteva institucije se izračuna kot vsota:
10 % vsote izravnanih tehtanih pozicij v vseh razredih zapadlosti;
40 % izravnane tehtane pozicije skupine 1;
30 % izravnane tehtane pozicije skupine 2;
30 % izravnane tehtane pozicije skupine 3;
40 % izravnane tehtane pozicije med skupinama 1 in 2 ter med skupinama 2 in 3;
150 % izravnane tehtane pozicije med skupinama 1 in 3;
100 % preostalih neizravnanih tehtanih pozicij.
Člen 340
Izračun splošnega tveganja na podlagi trajanja
Institucija nato izračuna modificirano trajanje za vsak dolžniški instrument po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
D |
= |
trajanje, izračunano po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
Za izračun modificiranega trajanja za dolžniške instrumente, ki so predmet tveganja predčasnega plačila, se opravi korekcija. EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o načinu uporabe takih korekcij.
Institucija nato vsak posamezni dolžniški instrument razporedi v ustrezno skupino razpredelnice 3. To stori na podlagi modificiranega trajanja vsakega instrumenta.
Razpredelnica 3
|
Skupina |
Modificirano trajanje (v letih) |
Predvidena obrestna mera (sprememba v %) |
|
Ena |
> 0 ≤ 1,0 |
1,0 |
|
Dva |
> 1,0 ≤ 3,6 |
0,85 |
|
Tri |
> 3,6 |
0,7 |
Institucija nato izračuna neizravnane pozicije, tehtane s trajanjem, za vsako skupino. Institucija potem sledi postopkom, določenim za neizravnane tehtane pozicije, v členu 339(5) do (8).
Kapitalska zahteva institucije se nato izračuna kot vsota naslednjega:
2 % izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, za vsako skupino;
40 % izravnanih pozicij, tehtanih s trajanjem, med skupinama 1 in 2 ter med skupinama 2 in 3;
150 % izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, med skupinama 1 in 3;
100 % preostalih neizravnanih pozicij, tehtanih s trajanjem.
Člen 341
Neto pozicije v lastniških instrumentih
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 342
Posebno tveganje lastniških instrumentov
Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija pomnoži svojo skupno bruto pozicijo z 8 %.
Člen 343
Splošno tveganje lastniških instrumentov
Kapitalska zahteva za splošno tveganje je skupna neto pozicija institucije, pomnožena z 8 %.
Člen 344
Delniški indeksi
EBA predloži zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 345
Zmanjšanje neto pozicij
V primeru izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa za dolžniške in lastniške instrumente lahko institucija pri izračunu svojih kapitalskih zahtev uporabi naslednji postopek. Institucija najprej izračuna neto pozicije tako, da od celotne obveznosti odkupa odšteje pozicije, ki jih je že prenesla na tretje osebe ali so se te pogodbeno zavezale k njihovemu odkupu. Institucija nato zmanjša neto pozicije z redukcijskimi faktorji iz razpredelnice 4 in izračuna svoje kapitalske zahteve z uporabo zmanjšanih pozicij, ki so nastale pri izvedbi prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa.
Razpredelnica 4
|
delovni dan 0: |
100 % |
|
delovni dan 1: |
90 % |
|
delovna dneva 2 do 3: |
75 % |
|
delovni dan 4: |
50 % |
|
delovni dan 5: |
25 % |
|
po delovnem dnevu 5: |
0 %. |
"Delovni dan nič" je delovni dan, s katerim se institucija nepreklicno zaveže, da bo odkupila znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni.
Člen 346
Olajšava za varovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti
Popolna olajšava se podeli, kadar se vrednosti obeh strani vedno gibljeta v nasprotno smer in v približno enakem obsegu. To se zgodi v naslednjih primerih:
obe strani sta sestavljeni iz popolnoma enakih instrumentov;
dolga denarna pozicija je zavarovana z zamenjavo celotnega donosa (ali obratno), referenčna obveznost in osnovna izpostavljenost (tj. denarna pozicija) pa se popolnoma ujemata. Zapadlost same zamenjave se lahko razlikuje od zapadlosti osnovne izpostavljenosti.
V teh primerih se kapitalska zahteva za posebno tveganje ne uporabi za nobeno od strani pozicije.
Delna olajšava se podeli v naslednjih primerih, z izjemo primerov v odstavkih 3 in 4:
pozicija je predmet odstavka 3(b), vendar sredstva referenčne obveznosti in osnovne izpostavljenosti niso usklajena. Vendar pozicije izpolnjujejo naslednji zahtevi:
referenčna obveznost je uvrščena enakovrednoz osnovno obveznostjo (pari passu) ali ji je podrejena;
osnovna obveznost in referenčna obveznost imata istega dolžnika ter vsebujeta pravno izvršljivo klavzulo o navzkrižni kršitvi ali navzkrižni takojšnji zapadlosti;
pozicija je predmet odstavka 3(a) ali odstavka 4, vendar valuta ali zapadlost zavarovanja kredita in osnovnega sredstva nista usklajeni. Taka valutna neusklajenost se vključi v kapitalsko zahtevo za valutno tveganje;
pozicija je predmet odstavka 4, vendar sredstva denarne pozicije in kreditnega izvedenega finančnega instrumenta niso usklajena. Vendar je osnovno sredstvo v dokumentaciji o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu vključeno med izročljive obveznosti.
Delna olajšava pomeni, da se namesto seštevanja kapitalskih zahtev za posebno tveganje za vsako stran posla uporabi samo višja od obeh kapitalskih zahtev.
Člen 347
Olajšava za zavarovanja s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi prvega in n-tega neplačila
V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi prvega neplačila in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila se uporabi naslednja obravnava za dodelitev olajšave v skladu s členom 346:
kadar institucija pridobi kreditno zavarovanje za več referenčnih subjektov, ki tvorijo osnovo za kreditni izvedeni finančni instrument pod pogojema, da prvo neplačilo med sredstvi sproži plačilo in da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, lahko institucija izravna posebno tveganje referenčnega subjekta z odstotkovno najmanjšo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje med osnovnimi referenčnimi subjekti v skladu z razpredelnico 1 iz člena 336;
kadar n-to neplačilo med izpostavljenostmi sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja, lahko kupec zavarovanja izravna posebno tveganje samo, če je bilo zavarovanje pridobljeno tudi za neplačila od 1 do n-1 ali kadar so se n-1 neplačila že zgodila. V takih primerih se uporablja metodologija določena v točki (a) za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi prvega neplačila, ustrezno spremenjena za produkte n-tega neplačila.
Člen 348
Kapitalske zahteve za kolektivne naložbene podjeme
Člen 349
Splošna merila za KNP
KNP so primerni za pristop iz člena 350, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
prospekt KNP ali enakovreden dokument vsebuje vse naslednje:
kategorije sredstev, za katere ima KNP dovoljenje, da vanje vlaga;
kadar se uporabljajo omejitve naložb, relativne omejitve in metodologije za njihov izračun;
kadar je dovoljen finančni vzvod, največja raven finančnega vzvoda;
kadar je dovoljeno sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC ali repo poslov ali izposojanje ali posojanje vrednostnih papirjev, politiko omejevanja tveganja nasprotne stranke, ki izhaja iz teh poslov;
o poslovanju KNP se poroča v polletnih in letnih poročilih, da je omogočeno ocenjevanje sredstev in obveznosti, prihodkov in poslov v obdobju poročanja;
delnice ali enote KNP so na zahtevo imetnika enote dnevno izplačljive v denarju iz sredstevdružbe;
naložbe v KNP so ločene od premoženja družbe za upravljanje KNP;
institucija, ki vlaga, ustrezno oceni tveganost KNP;
KNP upravljajo osebe, nadzorovane v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali enakovredno zakonodajo.
Člen 350
Posebne metode za KNP
Institucije lahko izračunajo kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, ki vključuje splošno in posebno tveganje, za pozicije v KNP na podlagi hipotetičnih pozicij, ki predstavljajo pozicije, potrebne za posnemanje sestave in gibanja vrednosti obstoječega zunanjega indeksa ali fiksne košarice lastniških ali dolžniških vrednostnih papirjev iz točke (a), ob upoštevanju naslednjih pogojev:
namen mandata KNP je, da posnema sestavo in gibanje vrednosti obstoječega zunanjega indeksa ali fiksne košarice lastniških ali dolžniških vrednostnih papirjev;
minimalni korelacijski koeficient med dnevnimi donosi na KNP in indeksom ali košarico lastniških ali dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih posnema, v višini 0,9 se lahko jasno vzpostavi v obdobju najmanj šestih mesecev.
Kadar institucija ne spremlja dnevno osnovnih naložb KNP, lahko izračuna kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, ki vključuje splošno in posebno tveganje, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
predpostavljalo se bo, da KNP najprej vlaga v največjem dovoljenem obsegu v skladu s svojim mandatom v kategorije sredstev, za katere velja največja kapitalska zahteva za posebno in splošno tveganje ločeno, nato pa v padajočem vrstnem redu nadaljuje z vlaganjem v naložbe, dokler ni dosežena skupna naložbena omejitev. Pozicija v KNP bo obravnavana kot neposredna naložba v hipotetični poziciji;
institucije upoštevajo največjo posredno izpostavljenost, ki bi jo lahko dosegle s sprejetjem pozicij s finančnim vzvodom prek KNP, kadar izračunavajo svojo kapitalsko zahtevo za posebno in splošno tveganje ločeno, s sorazmernim povečanjem pozicije v KNP do največje izpostavljenosti v postavke osnovne naložbe, ki izhajajo iz mandata;
če bi kapitalska zahteva sredstvih za posebno in splošno tveganje skupaj v skladu s tem odstavkom presegla višino iz člena 348 (1), se kapitalska zahteva omeji na tej višini.
Institucije se lahko zanesejo na naslednje tretje osebe, da izračunavajo in sporočajo kapitalske zahteveza pozicijsko tveganje za pozicije v KNP, ki so predmet odstavkov 1 do 4, v skladu z metodami, določenimi v tem poglavju:
depotno družbo KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in vse vrednostne papirje deponira pri tej depotni družbi;
za druge KNP, družbo za upravljanje KNP, če izpolnjuje merila iz člena 132(3)(a).
Pravilnost izračuna potrdi zunanji revizor.
POGLAVJE 3
Kapitalske zahteve za valutno tveganje
Člen 351
De minimis in utež za valutno tveganje
Če vsota skupne neto pozicije institucije v tuji valuti in njene neto pozicije v zlatu, izračunana v skladu s postopkom iz člena 352, presega 2 % njenega skupnega kapitala, institucija izračuna kapitalsko zahtevo za valutno tveganje. Kapitalska zahteva za valutno tveganje je vsota njene skupne neto pozicije v tuji valuti in njene neto pozicije v zlatu v valuti poročanja, pomnožena z 8 %.
Člen 352
Izračun skupne neto pozicije v tuji valuti
Neto odprta pozicija institucije v vsaki posamezni valuti (vključno z valuto poročanja) in v zlatu se izračuna kot vsota naslednjih elementov (pozitivnih ali negativnih):
neto promptne pozicije (tj. vseh aktivnih postavk, zmanjšanih za vse pasivne postavke, vključno z obračunanimi obrestmi, v zadevni valuti ali, za zlato, neto promptne pozicije v zlatu);
neto terminske pozicije, ki so vsi zneski, ki bodo predvidoma prejeti, zmanjšani za vse zneske, ki bodo predvidoma plačani, v okviru terminskih dogovorov na tuje valute in zlato, vključno s terminskimi pogodbami na valute in zlato ter glavnica pri valutnih zamenjavah, ki niso vključene v promptno pozicijo;
nepreklicnih jamstev in podobnih instrumentov, ki bodo zagotovo unovčeni in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila;
neto delta ekvivalenta ali ekvivalenta na osnovi delta vrednosti celotnega portfelja opcij na tuje valute in zlato;
tržne vrednosti drugih opcij.
Delta, uporabljena za namene iz točke (d), je delta zadevne borze. Institucija lahko za opcije OTC ali kadar delta zadevne borze ni na voljo, sama izračuna delto z uporabo ustreznega modela, če ima za to dovoljenje pristojnih organov. Dovoljenje se izda, če model ustrezno oceni stopnjo spremembe vrednosti opcije ali nakupnega bona v povezavi z majhnimi spremembami tržne cene osnovnega instrumenta.
Institucija lahko vključi neto prihodnje prihodke/odhodke, ki še niso obračunani, a so že v celoti varovani, če to počne dosledno.
Institucija lahko razdeli neto pozicije v sestavljenih valutah na valute, ki jih sestavljajo, na podlagi veljavnih kvot.
▼M17 —————
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Do začetka veljavnosti tehničnih standardov iz prvega pododstavka lahko pristojni organi še naprej uporabljajo veljavne nacionalne obravnave, če so jih uporabljali pred 31. decembrom 2013.
Člen 353
Valutno tveganje KNP
Institucije se lahko glede poročanja pozicij v tujih valutah v KNP zanesejo na naslednje tretje osebe:
depotno družbo KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in vse vrednostne papirje deponira pri tej depotni družbi;
za druge KNP, družbo za upravljanje KNP, če izpolnjuje merila iz točke (a) člena 132(3).
Pravilnost izračuna potrdi zunanji revizor.
Člen 354
Tesno korelirane valute
EBA predloži zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prbega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 4
Kapitalske zahteve za blagovno tveganje
Člen 355
Izbira metode za blagovno tveganje
Ob upoštevanju členov 356 do 358 institucije izračunajo kapitalske zahtevo za blagovno tveganje po eni od metod, ki so določene v členih 359, 360 ali 361.
Člen 356
Pomožno poslovanje z blagom
Institucije s pomožnim poslovanjem s kmetijskim blagom lahko določijo kapitalske zahteve za svojo stvarno zalogo blaga ob koncu vsakega leta za naslednje leto, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
v vsakem trenutku leta ima kapital za to tveganje, ki ni manjši od povprečne kapitalske zahteve za to tveganje, ocenjene na konzervativni podlagi za prihodnje leto;
na konzervativni podlagi oceni pričakovano nestanovitnost za podatek, izračunan v skladu s točko (a);
njena povprečna kapitalska zahteva za to tveganje ne presega 5 % njenega kapitala ali enega milijona eurov in, ob upoštevanju nestanovitnosti, ocenjene v skladu s točko (b), pričakovane najvišje kapitalske zahteve ne presegajo 6,5 % njenega kapitala;
institucija redno spremlja, ali ocene, pripravljene v skladu s točkama (a) in (b), še vedno odražajo realnost.
Člen 357
Pozicije v blagu
Za namene izračuna pozicije v blagu se naslednje pozicije obravnavajo kot pozicije v istem blagu:
pozicije v različnih podkategorijah blaga v primerih, ko so te podkategorije medsebojno zamenljive;
pozicije v podobnem blagu, če gre za skoraj enake nadomestke in kadar je minimalno korelacijo 0,9 med spremembami cene mogoče jasno ugotoviti v obdobju najmanj enega leta.
Člen 358
Posebni instrumenti
Institucije v kapitalskih zahtevah poleg delta tveganja ustrezno upoštevajo druga tveganja, povezana z opcijami.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Do začetka veljavnosti tehničnih standardov iz prvega pododstavka lahko pristojni organi še naprej uporabljajo veljavne nacionalne obravnave, če so jih uporabljali pred 31. decembrom 2013.
Kadar je institucija nekaj od naslednjega, vključi zadevno blago v izračun svoje kapitalske zahteve za blagovno tveganje:
prenosnik blaga ali zajamčenih pravic v zvezi s pravico na blago v okviru pogodbe o začasni prodaji;
posojevalec blaga v okviru dogovora o izposoji blaga.
Člen 359
Pristop lestvice zapadlosti
Institucija za vsako blago uporabi ločeno lestvico zapadlosti v skladu z razpredelnico 1. Vse pozicije v zadevnem blagu se razporedijo v ustrezne razrede zapadlosti. Stvarne zaloge se razporedijo v prvi razred zapadlosti od 0 ter do največ vključno 1 mesec.
Razpredelnica 1
|
Razred zapadlosti (1) |
Stopnja razmika (v %) (2) |
|
0 ≤ 1 meseca |
1,50 |
|
> 1 ≤ 3 mesecev |
1,50 |
|
> 3 ≤ 6 mesecev |
1,50 |
|
> 6 ≤ 12 mesecev |
1,50 |
|
> 1 ≤ 2 let |
1,50 |
|
> 2 ≤ 3 let |
1,50 |
|
> 3 let |
1,50 |
Pozicije v istem blagu se lahko izravnajo in razporedijo v ustrezne razrede zapadlosti na neto podlagi, in sicer če gre za:
pozicije v pogodbah z istim dnevom zapadlosti;
pozicije v pogodbah, ki zapadejo v razmaku največ 10 dni, če se s pogodbami trguje na trgih z dnevnimi datumi izročitve.
Kapitalska zahteva institucije za vsako blago se izračuna na podlagi ustrezne lestvice zapadlosti kot vsota naslednjega:
vsote izravnanih dolgih in kratkih pozicij, pomnožene z ustrezno stopnjo razmika, kot je navedena v drugem stolpcu razpredelnice 1 za vsak razred zapadlosti, in s promptno ceno za blago;
izravnane pozicije med dvema razredoma zapadlosti za vsak razred zapadlosti, v katerega se prenese neizravnan položaj, pomnožene z 0,6 %, ki je stopnja prenosa, in s promptno ceno za blago;
preostalih neizravnanih pozicij, pomnoženih s 15 %, ki je končna stopnja, in s promptno ceno za blago.
Člen 360
Poenostavljeni pristop
Kapitalska zahteva institucije za vsako blago se izračuna kot vsota naslednjega:
15 % neto pozicije, dolge ali kratke, pomnožene s promptno ceno za blago;
3 % bruto pozicije, vsota dolge in kratke, pomnožene s promptno ceno za blago.
Člen 361
Razširjeni pristop lestvice zapadlosti
Institucije lahko namesto tistih iz člena 359 uporabijo najmanjšo stopnjo razmika, stopnjo prenosa in končno stopnjo, določene v naslednji razpredelnici 2, če institucije:
v velikem obsegu poslujejo z blagom na debelo;
imajo ustrezno razpršen portfelj v blagu.
▼M17 —————
Razpredelnica 2
|
|
Plemenite kovine (razen zlata) |
Navadne kovine |
Kmetijski proizvodi |
Drugo, vključno z energetskimi proizvodi |
|
Stopnja razpona (v %) |
1,0 |
1,2 |
1,5 |
1,5 |
|
Stopnja prenosa (v %) |
0,3 |
0,5 |
0,6 |
0,6 |
|
Končna stopnja (v %) |
8 |
10 |
12 |
15 |
Institucije uradno obvestijo svoje pristojne organe o uporabi tega člena.
▼M17 —————
NASLOV V
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE PORAVNAVE
Člen 378
Tveganje poravnave/izročitve
V primeru poslov, v katerih dolžniški instrumenti, lastniški instrumenti, tuje valute in blago, z izjemo repo poslov ter posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, po svojih datumih zapadlosti še niso poravnani, institucija izračuna razliko v ceni, ki ji je izpostavljena.
Razlika v ceni se izračuna kot razlika med dogovorjeno ceno poravnave za zadevni dolžniški instrument, lastniški instrument, tujo valuto ali blago in njihovo trenutno tržno vrednostjo, kadar bi razlika lahko pomenila izgubo za kreditno institucijo.
Institucija to razliko v ceni pomnoži z ustreznim faktorjem v desnem stolpcu naslednje razpredelnice 1, da izračuna kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave.
Razpredelnica 1
|
Število delovnih dni po zapadlem datumu poravnave |
(%) |
|
5 — 15 |
8 |
|
16 — 30 |
50 |
|
31 — 45 |
75 |
|
46 ali več |
100 |
Člen 379
Proste izročitve
Od institucija se zahteva, da ima kapital, kot je določeno v razpredelnici 2, kadar se zgodi naslednje:
je vrednostne papirje, tuje valute ali blago plačala pred njihovim prejetjem ali je vrednostne papirje, tuje valute ali blago izročila, preden je prejela plačilo zanje;
je, v primeru čezmejnih poslov, od plačila ali izročitve minil en dan ali več.
Razpredelnica 2
Kapitalske obravnava za proste izročitve
|
Stolpec 1 |
Stolpec 2 |
Stolpec 3 |
Stolpec 4 |
|
Vrsta posla |
Do prvega pogodbenega plačila ali faze izročitve |
Od prvega pogodbenega plačila ali faze izročitve do največ štiri dni po drugem pogodbenem plačilu ali fazi izročitve |
Od 5 delovnih dni po drugem pogodbenem plačilu ali fazi izročitve do zaključka posla |
|
Prosta izročitev |
Brez kapitalske zahteve |
Obravnavati kot izpostavljenost |
Obravnavati kot izpostavljenost tveganju, tehtano s 1 250 % |
Če znesek pozitivne izpostavljenosti iz poslovproste izročitve ni pomemben, lahko institucije za te izpostavljenosti uporabijo utež tveganja 100 %, razen kadar se zahteva utež tveganja 1 250 % v skladu s stolpcem 4 razpredelnice 2 iz odstavka 1.
Člen 380
Oprostitev
Če pride do splošnega izpada sistema poravnave ali klirinškega sistema ali do propada CNS, se lahko pristojni organi odločijo za oprostitev kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členoma 378 in 379, dokler se razmere ne uredijo. V tem primeru se neporavnan posel s strani nasprotne stranke ne šteje kot neplačilo za namene kreditnega tveganja.
NASLOV VI
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE PRILAGODITVE KREDITNEGA VREDNOTENJA
Člen 381
Pomen prilagoditve kreditnega vrednotenja
Za namene tega naslova in poglavja 6 naslova II "prilagoditev kreditnega vrednotenja" (credit valuation adjustment – CVA) pomeni prilagoditev portfelja poslov z nasprotno stranko na vrednotenje po srednji tržni vrednosti. Zadevna prilagoditev za institucijo odraža tekočo tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne odraža pa tekoče tržne vrednosti kreditnega tveganja institucije za nasprotno stranko.
V tem naslovu ‚tveganje CVA‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb vrednosti CVA, izračunano za portfelj poslov z nasprotno stranko, kot je določeno v prvem odstavku, zaradi gibanj dejavnikov tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke in drugih dejavnikov tveganja, vgrajenih v portfelj poslov.
Člen 382
Področje uporabe
Iz kapitalske zahteve za tveganje CVA so izključeni naslednji posli:
posli z nefinančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene točki (9) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali nefinančnimi nasprotnimi strankami s sedežem v tretji državi, če ti posli ne presegajo praga kliringa, kot je določeno v členu 10(3) in (4) navedene uredbe.]
posli znotraj skupine, sklenjeni z nefinančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) št. 648/2012, ki so del iste skupine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija in nefinančne nasprotne stranke so v celoti vključene v isto konsolidacijo in so predmet nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z delom 1, naslov II, poglavje 2;
za obe stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj in
nefinančne nasprotne stranke imajo sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu odstavkom 4c v zvezi s to tretjo državo;
posli znotraj skupine, sklenjeni s finančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) št. 648/2012, finančnimi institucijami ali podjetji za pomožne storitve, ki imajo sedež v Uniji ali imajo sedež v tretji državi, ki za navedene finančne nasprotne stranke, finančne institucije ali podjetja za pomožne storitve uporablja bonitetne in nadzorniške zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji, razen če države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo, v kateri zahtevajo strukturno ločitev znotraj bančne skupine; v tem primeru lahko pristojni organi zahtevajo, da se posli znotraj skupine med strukturno ločenimi subjekti vključijo v kapitalske zahteve;
posli z nasprotnimi strankami iz točke (10) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, za katere veljajo prehodne določbe iz člena 89(1) navedene uredbe, dokler te prehodne določbe ne prenehajo veljati;
posli z nasprotnimi strankami iz člena 1(4) in (5) ter Uredbe (EU) št. 648/2012 ter posli z nasprotnimi strankami, za katere je v členih 114(4) in 115(2) te uredbe za izpostavljenosti do teh nasprotnih strank določena utež tveganja 0 %.
Izvzetje od kapitalske zahteve za tveganje CVA za posle iz točke (c) tega odstavka, ki se sklenejo v prehodnem obdobju iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, se uporablja za obdobje veljavnosti pogodbe za ta posel.
Glede točke (a), kadar institucija preneha uporabljati izvzetje, ker je presežen prag za izvzetje ali zaradi spremembe praga za izvzetje, se za veljavne pogodbe izvzetje uporablja do njihove zapadlosti.
EBA v sodelovanju z ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerim natančneje določi postopke za izključitev poslov z nefinančnimi nasprotnimi strankami s sedežem v tretji državi iz kapitalskih zahteve za tveganje CVA.
EBA predloži navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma pregleda iz prvega pododstavka.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2026.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 382a
Pristopi za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA
Institucija izračuna kapitalske zahteve za tveganje CVA za vse posle iz člena 382 v skladu z naslednjimi pristopi:
standardizirani pristop iz člena 383, kadar je pristojni organ instituciji izdal dovoljenje za uporabo tega pristopa;
osnovni pristop iz člena 384;
poenostavljeni pristop iz člena 385, če institucija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 navedenega člena.
Institucija lahko za trajno izračunavanje kapitalskih zahtev za tveganje CVA uporablja kombinacijo pristopov iz odstavka 1, točki (a) in (b), za:
različne nasprotne stranke;
različne primerne nize pobotov z isto nasprotno stranko;
različne posle v istem primernem nizu pobotov, če je izpolnjen kateri koli pogoj iz odstavka 5.
Za namene odstavka 3, točka (c), v njem navedeni pogoji zajemajo naslednje:
razdelitev je skladna z obravnavo zakonitega niza pobotov pri izračunu CVA za računovodske namene;
dovoljenje pristojnih organov za uporabo pristopa iz odstavka 1, točka (a), je omejeno na ustrezni hipotetični niz pobotov in ne zajema vseh poslov v primernem nizu pobotov.
Institucije dokumentirajo, kako za trajno izračunavanje kapitalskih zahtev za tveganje CVA uporabljajo kombinacijo pristopov iz odstavka 1, točki (a) in (b), in kot je določeno v tem odstavku.
Člen 383
Standardizirani pristop
Pristojni organ instituciji izda dovoljenje za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA za portfelj poslov z eno ali več nasprotnimi strankami z uporabo standardiziranega pristopa v skladu z odstavkom 3 tega člena, potem ko oceni, ali institucija izpolnjuje naslednje zahteve:
institucija je ustanovila ločeno enoto, ki je odgovorna za splošno upravljanje tveganj institucije in varovanje institucije pred tveganjem CVA;
institucija je za vsako zadevno nasprotno stranko oblikovala model regulativne CVA za izračun CVA zadevne nasprotne stranke v skladu s členom 383a;
institucija je zmožna za vsako zadevno nasprotno stranko vsaj enkrat mesečno izračunati občutljivosti svoje CVA na zadevne dejavnike tveganja, kot je določeno v skladu s členom 383b;
za vse pozicije v primernih varovanjih pred tveganjem, priznanih v skladu s členom 386 za namen izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA z uporabo standardiziranega pristopa, je institucija zmožna izračunati, in sicer vsaj mesečno, občutljivosti teh pozicij na zadevne dejavnike tveganja, kot je določeno v skladu s členom 383b;
institucija je vzpostavila enoto za nadzor tveganja, ki je neodvisna od poslovnih trgovalnih enot in enote iz točke (a) ter ki poroča neposredno upravljalnemu organu; ta enota za nadzor tveganja je odgovorna za oblikovanje in izvajanje standardiziranega pristopa ter pripravlja in analizira mesečna poročila o rezultatih tega pristopa, enota za nadzor tveganj pa poleg tega oceni ustreznost trgovalnih limitov institucije in rezultate te ocene vključi v svoja mesečna poročila; enota za nadzor tveganja mora imeti dovolj ustrezno usposobljenega osebja, da izpolni svojo nalogo.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka občutljivost CVA nasprotne stranke na dejavnik tveganja pomeni relativno spremembo vrednosti navedene CVA zaradi spremembe vrednosti enega od zadevnih dejavnikov tveganja navedene CVA, izračunane z uporabo modela regulativne CVA institucije v skladu s členoma 383i in 383j.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), tega odstavka občutljivost pozicije v primernem varovanju pred tveganjem na dejavnik tveganja pomeni relativno spremembo vrednosti te pozicije zaradi spremembe vrednosti enega od zadevnih dejavnikov tveganja te pozicije, izračunane z uporabo modela institucije za določanje cen v skladu s členoma 383i in 383j.
Za namen izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚razred tveganja‘ pomeni katero koli od naslednjih kategorij:
obrestno tveganje;
tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke;
tveganje referenčnega kreditnega razmika;
tveganje lastniških finančnih instrumentov;
blagovno tveganje;
valutno tveganje;
‚portfelj CVA‘ pomeni portfelj, sestavljen iz združene CVA in primernih varovanj pred tveganjem iz člena 1, točka (d);
‚združena CVA‘ pomeni vsoto CVA, izračunano z uporabo modela regulativne CVA za nasprotne stranke iz odstavka 1, prvi pododstavek.
Institucije določijo kapitalske zahteve za tveganje CVA z uporabo standardiziranega pristopa kot vsoto naslednjih kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 383b:
kapitalskih zahtev za delta tveganje, ki zajemajo tveganje sprememb vrednosti portfelja CVA institucije zaradi sprememb zadevnih dejavnikov tveganja, ki niso povezani z nestanovitnostjo;
kapitalskih zahtev za vega tveganje, ki zajemajo tveganje sprememb vrednosti portfelja CVA institucije zaradi sprememb zadevnih dejavnikov tveganja, povezanih z nestanovitnostjo.
Člen 383a
Model regulativne CVA
Model regulativne CVA, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členom 383, je konceptualno zanesljiv, se izvaja celovito in izpolnjuje vse naslednje zahteve:
model regulativne CVA je sposoben modelirati CVA dane nasprotne stranke, pri čemer se po potrebi priznata dogovora o pobotu in vzdrževanju kritja na ravni niza pobotov v skladu s tem členom;
institucija oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke na podlagi kreditnih razmikov nasprotne stranke in tržno dogovorjene izgube ob neplačilu za to nasprotno stranko;
pričakovana izguba ob neplačilu iz točke (a) je enaka tržno dogovorjeni izgubi ob neplačilu iz točke (b), razen če institucija lahko dokaže, da se stopnja nadrejenosti portfelja poslov s to nasprotno stranko razlikuje od nadrejenosti nadrejenih nezavarovanih obveznic, ki jih je izdala zadevna nasprotna stranka;
v vsaki prihodnji časovni točki se simulirana diskontirana prihodnja izpostavljenost portfelja poslov z nasprotno stranko izračuna z modelom izpostavljenosti tako, da se prevrednotijo vsi posli v tem portfelju na podlagi simuliranih skupnih sprememb dejavnikov tržnega tveganja, ki so pomembni za te posle, pri čemer se uporabi ustrezno število scenarijev, in da se cene diskontirajo na datum izračuna z uporabo netveganih obrestnih mer;
model regulativne CVA je zmožen modelirati znatno odvisnost med simulirano diskontirano prihodnjo izpostavljenostjo portfelja poslov in kreditnimi razmiki nasprotne stranke;
kadar so posli portfelja vključeni v niz pobotov, za katerega velja dogovor o vzdrževanju kritja in dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah, se zavarovanje s premoženjem, dano in prejeto v okviru navedenega dogovora, prizna kot sredstvo za zmanjševanje tveganja v simulirani diskontirani prihodnji izpostavljenosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija določi obdobje kritja za tveganje, pomembno za ta niz pobotov, v skladu z zahtevami iz člena 285(2) in (5), ter to obdobje kritja upošteva pri izračunu simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti;
vse veljavne značilnosti dogovora o vzdrževanju kritja, vključno s pogostostjo pozivov h kritju, vrsto pogodbeno primernega zavarovanja s premoženjem, pragovnimi zneski, najnižjimi zneski prenosa, neodvisnimi zneski in začetnimi kritji za institucijo in nasprotno stranko, se ustrezno odražajo v izračunu simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti;
institucija je ustanovila enoto za upravljanje zavarovanja s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz člena 287 za vsa zavarovanja s premoženjem, priznana za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA z uporabo standardiziranega pristopa.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), ima CVA pozitiven predznak in se izračuna kot funkcija pričakovane izgube ob neplačilu nasprotne stranke, ustreznega sklopa verjetnosti neplačila nasprotne stranke ob prihodnjih časovnih točkah in ustreznega sklopa simuliranih diskontiranih prihodnjih izpostavljenosti portfelja poslov s to nasprotno stranko ob prihodnjih časovnih točkah do zapadlosti najdaljšega posla v tem portfelju.
Za namene dokazovanja iz prvega pododstavka, točka (c), zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, ne spremeni stopnje nadrejenosti izpostavljenosti.
Za namene prvega pododstavka, točka (f)(iii), tega odstavka instituciji, kadar je že vzpostavila enoto za upravljanje zavarovanja s premoženjem za uporabo metode notranjih modelov iz člena 283, ni treba ustanoviti dodatne enote za upravljanje zavarovanja s premoženjem, kadar svojemu pristojnemu organu dokaže, da taka enota izpolnjuje zahteve iz člena 287 za zavarovanje s premoženjem, priznano za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA z uporabo standardiziranega pristopa.
Za namene odstavka 1, točka (b), kadar je razmike za kreditne zamenjave nasprotne stranke mogoče pridobiti na trgu, institucija uporabi te razmike. Kadar taki razmiki za kreditne zamenjave niso na voljo, institucija uporabi eno od naslednjega:
kreditne razmike iz drugih instrumentov, ki jih je izdala nasprotna stranka, ki odražajo trenutne tržne razmere;
približke razmikov, ki so ustrezni glede na bonitetno oceno, sektor in regijo nasprotne stranke.
Institucija, ki uporablja model regulativne CVA, izpolnjuje vse naslednje kvalitativne zahteve:
model izpostavljenosti iz odstavka 1, je del notranjega sistema institucije za upravljanje tveganja CVA, ki vključuje opredelitev, merjenje, upravljanje, odobritev in notranje poročanje o CVA in tveganju CVA za računovodske namene;
institucija ima vzpostavljen postopek za zagotavljanje skladnosti z dokumentiranim sklopom notranjih politik, kontrol, ocene delovanja modela in postopkov v zvezi z modelom izpostavljenosti iz odstavka 1;
institucija ima neodvisno enoto za validacijo, ki je odgovorna za učinkovito začetno in sprotno validacijo modela izpostavljenosti iz odstavka 1 tega člena; ta enota je neodvisna od poslovne kredite enote in trgovalnih enot, vključno z enoto iz člena 383(1), točka (a), in poroča neposredno višjemu vodstvu; imeti mora dovolj ustrezno usposobljenega osebja, da izpolni svojo nalogo;
višje vodstvo je aktivno vključeno v proces nadzora tveganja in nadzor tveganja CVA obravnava kot bistveni vidik poslovanja, ki mu je treba nameniti ustrezna sredstva;
institucija dokumentira postopek za začetno in sprotno validacijo svojega modela izpostavljenosti iz odstavka 1, tako podrobno, da lahko tretja oseba razume delovanje modelov, njihove omejitve in ključne predpostavke ter ponovi analizo; v navedeni dokumentaciji so določene najmanjša pogostost, s katero se bo izvajala sprotna validacija, in druge okoliščine, kot je nenadna sprememba tržnega vedenja, v katerih se opravi dodatna validacija; opisano je, kako poteka validacija v zvezi s tokovi podatkov in portfelji, katere analize se uporabljajo in kako se oblikujejo reprezentativni portfelji nasprotne stranke;
modeli določanja cen, ki se uporabljajo v modelu izpostavljenosti iz odstavka 1, za dani scenarij simuliranih dejavnikov tržnega tveganja, se testirajo z ustreznimi neodvisnimi referenčnimi vrednostmi za širok razpon razmer na trgu v okviru začetnega in sprotnega postopka validacije modela; modeli določanja cen za opcije upoštevajo nelinearnost vrednosti opcije glede na dejavnike tržnega tveganja;
v okviru notranjega revizijskega postopka institucije se redno izvaja neodvisen pregled notranjega sistema institucije za upravljanje tveganja CVA iz točke (a) tega odstavka; ta pregled vključuje tako dejavnosti enote iz člena 383(1), točka (a), kot tudi neodvisne enote za validacijo iz točke (c) tega odstavka;
model regulativne CVA, ki ga institucija uporablja za izračun simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti iz odstavka 1, pravočasno, popolno in konzervativno odraža pogoje in lastnosti posla ter dogovore o vzdrževanju kritja; ti pogoji in lastnosti posla se hranijo v varni bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira; prenos podatkov o pogojih in lastnostih posla ter dogovorov o vzdrževanju kritja v model izpostavljenosti je prav tako predmet notranje revizije, vzpostavljeni pa so formalni postopki usklajevanja med notranjim modelom in sistemi izvornih podatkov, da se stalno preverja, ali se pogoji in lastnosti posla ter dogovori o vzdrževanju kritja v sistemu izpostavljenosti odražajo pravilno ali vsaj konzervativno;
trenutni in pretekli vhodni podatki o trgu, ki ga institucija uporabi v modelu za izračun simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti iz odstavka 1, se pridobijo neodvisno od poslovnih področij ter pravočasno in v celoti vnesejo v ta model ter se vzdržujejo v varni bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira; institucija ima dobro razvit postopek za preverjanje celovitosti podatkov za ravnanje z neustreznimi opazovanji podatkov; kadar se model opira na približke tržnih podatkov, institucija oblikuje notranje politike za opredelitev ustreznih približkov in redno empirično dokazuje, da približki zagotavljajo konzervativno predstavitev tveganja osnovnih instrumentov;
model izpostavljenosti iz odstavka 1, zajame informacije, specifične za posel, in pogodbene informacije, ki so potrebne za združevanje izpostavljenosti na ravni niza pobotov; institucija preveri, ali so posli dodeljeni ustreznemu nizu pobotov znotraj modela.
Za namen izračuna kapitalske zahteve za tveganje CVA ima lahko model iz odstavka 1 tega člena izpostavljenosti različne značilnosti in predpostavke, da bi izpolnil vse zahteve iz člena 383a, s to izjemo, da njegovi vhodni tržni podatki in priznavanje pobotov ostanejo enaki kot tisti, ki se uporabljajo za računovodske namene.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
kako institucija določi približke razmikov iz odstavka 2, točka (b), za namene izračuna verjetnosti neplačila;
dodatne tehnične elemente, ki jih institucije upoštevajo pri izračunu pričakovane izgube ob neplačilu nasprotne stranke, verjetnosti neplačila nasprotne stranke in simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti portfelja poslov s to nasprotno stranko in CVA, kot je navedeno v odstavku 1;
kateri drugi instrumenti iz odstavka 2, točka (a), so primerni za oceno verjetnosti neplačila nasprotne stranke in kako institucije izvajajo to oceno.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2027.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb uporabe standardiziranega pristopa iz člena 383(3);
metodologijo ocenjevanja, na podlagi katere pristojni organi preverijo, ali institucija izpolnjuje zahteve iz členov 383 in 383a.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2028.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 383b
Kapitalske zahteve za delta in vega tveganja
Za izračun občutljivosti na vega tveganje združenih CVA se vključijo tako občutljivosti na nestanovitnosti, uporabljene v modelu izpostavljenosti za simulacijo dejavnikov tveganja, kot na nestanovitnosti, ki se uporabljajo za prevrednotenje poslov z opcijami v portfelju z nasprotno stranko.
Institucija lahko z odstopanjem od odstavka 1 tega člena na podlagi dovoljenja pristojnega organa, pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicije iz trgovalne knjige iz tega poglavja uporabi alternativne opredelitve občutljivosti na delta in vega tveganje, če izpolnjuje oba naslednja pogoja:
te alternativne opredelitve se uporabljajo za namene notranjega upravljanja tveganj ali za poročanje o dobičkih in izgubah višjemu vodstvu s strani neodvisne enote za nadzor tveganja v okviru institucije;
institucija dokaže, da so za zajetje občutljivosti pozicije te alternativne opredelitve ustreznejše od formul, določenih v členih 383i in 383j, ter da se iz tega izhajajoče občutljivosti na delta in vega tveganje ne razlikujejo pomembno od tistih, dobljenih z uporabo formul iz člena 383i oziroma 383j.
Institucija lahko uvede dodatne dejavnike tveganja, ki ustrezajo kvalificiranim indeksnim instrumentom, za naslednje razrede tveganja:
tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke;
tveganje referenčnega kreditnega razmika in
tveganje lastniških finančnih instrumentov.
Za namene delta tveganj se šteje, da je indeksni instrument kvalificiran, kadar izpolnjuje pogoje iz člena 325i. Za vega tveganja se šteje, da so vsi indeksni instrumenti kvalificirani.
Institucija poleg občutljivosti na neindeksne dejavnike tveganja izračuna občutljivosti CVA in primernih varovanj pred tveganjem na dejavnike tveganja kvalificiranega indeksa.
Institucija izračuna občutljivosti na delta in vega tveganje na dejavnik tveganja kvalificiranega indeksa kot eno samo občutljivost na kvalificirani indeks kot osnovni instrument. Kadar je 75 % sestavnih delov kvalificiranega indeksa razporejenih v isti sektor, kot je določeno v členih 383p, 383s in 383v, institucija razporedi kvalificirani indeks v isti sektor. V nasprotnem primeru institucija občutljivost razporedi v ustrezno skupino kvalificiranega indeksa.
Tehtane občutljivosti združene CVA in tržne vrednosti vseh primernih varovanj pred tveganjem za vsak dejavnik tveganja se izračunajo tako, da se posamezne neto občutljivosti pomnožijo z ustrezno utežjo tveganja v skladu z naslednjimi formulami:
pri čemer:
|
k |
= indeks, ki označuje dejavnik tveganja k; |
|
|
= tehtana občutljivost združene CVA na dejavnik tveganja k; |
|
RWk |
= utež tveganja, ki se uporablja za dejavnik tveganja k; |
|
|
= neto občutljivost združene CVA na dejavnik tveganja k; |
|
|
= tehtana občutljivost tržne vrednosti vseh primernih varovanj pred tveganjem v portfelju CVA na dejavnik tveganja k; |
|
|
= neto občutljivost tržne vrednosti vseh primernih varovanj pred tveganjem v portfelju CVA na dejavnik tveganja k. |
Institucije izračunajo neto tehtano občutljivost WSk portfelja CVA na dejavnik tveganja k v skladu z naslednjo formulo:
Neto tehtane občutljivosti v isti skupini se združijo v skladu z naslednjo formulo, pri čemer se uporabijo ustrezne korelacije ρkl za tehtane občutljivosti v isti skupini iz členov 383l, 383t in 383q, česar rezultat je občutljivost posamezne skupine Kb :
pri čemer:
|
Kb |
= občutljivost posamezne skupine b; |
|
WSk |
= neto tehtane občutljivosti; |
|
ρkl |
= ustrezni korelacijski parametri znotraj skupine; |
|
R |
= parameter znižanja vrednosti varovanja, ki je enak 0,01 . |
Občutljivost posamezne skupine se izračuna v skladu z odstavki 5, 6 in 7 tega člena za vsako skupino znotraj razreda tveganja. Ko se je za vse skupine izračunala občutljivost posamezne skupine, se tehtane občutljivosti na vse dejavnike tveganja po vseh skupinah združijo v skladu s spodnjo formulo, pri čemer se uporabijo ustrezne korelacije γbc za tehtane občutljivosti v različnih skupinah iz členov 383l, 383o, 383r, 383u, 383w in 383z, česar rezultat so za kapitalske zahteve za delta ali vega tveganje posameznega razreda tveganja:
pri čemer:
|
mCVA |
= multiplikacijski faktor, ki je enak 1; pristojni organ lahko poveča vrednost mCVA , kadar model regulativne CVA institucije pokaže pomanjkljivosti, ki preprečujejo ustrezno meritev kapitalskih zahtev za tveganje CVA; |
|
Kb |
= občutljivost posamezne skupine b; |
|
γbc |
= korelacijski parameter med skupinama b in c; |
|
|
za vse dejavnike tveganja v skupini b; |
|
|
za vse dejavnike tveganja v skupini c. |
Člen 383c
Dejavniki obrestnega tveganja
Dejavniki delta obrestnega tveganja, ki se uporabljajo za instrumente v portfelju CVA, občutljive na obrestne mere, so netvegane obrestne mere na zadevno valuto in na vsako od naslednjih zapadlosti: 1 leto, 2 leti, 5 let, 10 let in 30 let.
Dejavniki delta obrestnega tveganja, ki se uporabljajo za instrumente v portfelju CVA, občutljive na stopnjo inflacije, so stopnje inflacije na zadevno valuto in na vsako od naslednjih zapadlosti: 1 leto, 2 leti, 5 let, 10 let in 30 let.
Kadar podatki o implicitnih tržnih krivuljah zamenjav iz prvega pododstavka niso zadostni, se lahko netvegane obrestne mere izpeljejo iz najustreznejše krivulje donosa državnih obveznic za dano valuto.
Člen 383d
Dejavniki valutnega tveganja
Člen 383e
Dejavniki tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke
Člen 383f
Dejavniki tveganja referenčnega kreditnega razmika
Člen 383g
Dejavniki tveganja lastniških finančnih instrumentov
Člen 383h
Dejavniki blagovnega tveganja
Člen 383i
Občutljivosti na delta tveganje
Institucije delta občutljivosti, ki so sestavljene iz dejavnikov obrestnega tveganja, izračunajo na naslednji način:
delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo netvegane obrestne mere, in občutljivost primernega varovanja pred tveganjem na te dejavnike tveganja se izračunajo na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja netvegane obrestne mere; |
|
rkt |
= vrednost dejavnika tveganja netvegane obrestne mere k z zapadlostjo t; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja v VCVA , različni od rkt ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja netvegane obrestne mere; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od rkt , v funkciji določanja cen Vi ; |
delta občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo stopnje inflacije, in občutljivost primernega varovanja pred tveganjem na te dejavnike tveganja se izračunajo na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja stopnje inflacije; |
|
inflkt |
= vrednost dejavnika tveganja stopnje inflacije k z zapadlostjo t; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od inflkt, v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja stopnje inflacije; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od inflkt , v funkciji določanja cen Vi . |
Institucije izračunajo delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptni menjalni tečaji, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja promptnega menjalnega tečaja; |
|
FXk |
= vrednost dejavnika tveganja promptnega menjalnega tečaja k; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od FXk, v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja promptnega menjalnega tečaja; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od FXk , v funkciji določanja cen Vi . |
Institucije izračunajo delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo kreditni razmiki nasprotne stranke, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke; |
|
ccskt |
= vrednost dejavnika tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke k ob zapadlosti t; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od ccskt , v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od ccskt , v funkciji določanja cen Vi . |
Institucije izračunajo delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo referenčni kreditni razmiki, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja referenčnega kreditnega razmika; |
|
rcskt |
= vrednost dejavnika tveganja referenčnega kreditnega razmika k ob zapadlosti t; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od ccskt , v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja referenčnega kreditnega razmika; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od ccskt , v funckiji določanje cen Vi . |
Institucije izračunajo delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene lastniških finančnih instrumentov, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja promptne cene lastniških finančnih instrumentov; |
|
EQ |
= vrednost promptne cene lastniških finančnih instrumentov; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od EQ, v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja promptne cene lastniških finančnih instrumentov; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od EQ, v funkciji določanja cen Vi . |
Institucije izračunajo delta občutljivosti združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene blaga, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja promptne cene blaga; |
|
CTY |
= vrednost promptne cene blaga; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od CTY, v VCVA ; |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja promptne cene blaga; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od CTY, v funkciji določanja cen Vi . |
Člen 383j
Občutljivosti na vega tveganje
Institucije izračunajo občutljivosti na vega tveganje združene CVA na dejavnike tveganja, ki jih sestavlja vgrajena nestanovitnost, in občutljivost primernega instrumenta za varovanje pred tveganjem na te dejavnike tveganja na naslednji način:
pri čemer:
|
|
= občutljivosti združene CVA na dejavnik tveganja vgrajene nestanovitnosti; |
|
volk |
= vrednost dejavnika tveganja vgrajene nestanovitnosti; |
|
VCVA |
= združena CVA, izračunana z modelom regulativne CVA; |
|
x,y |
= dejavniki tveganja, različni od volk , v funkciji določanja cen VCVA . |
|
|
= občutljivosti primernega varovanja pred tveganjem i na dejavnik tveganja vgrajene nestanovitnosti; |
|
Vi |
= funkcija določanja cen primernega varovanja pred tveganjem i; |
|
w,z |
= dejavniki tveganja, različni od volk , v funkciji določanja cen Vi . |
Člen 383k
Uteži tveganja za obrestno tveganje
Za valute iz člena 383c(2) so uteži tveganja delta občutljivosti netvegane obrestne mere za vsako skupino v razpredelnici 1 naslednje:
Razpredelnica 1
|
Skupina |
Zapadlost |
Utež tveganja |
|
1 |
1 leto |
1,11 % |
|
2 |
2 leti |
0,93 % |
|
3 |
5 let |
0,74 % |
|
4 |
10 let |
0,74 % |
|
5 |
30 let |
0,74 % |
Člen 383l
Korelacije znotraj skupin za obrestno tveganje
Za valute iz člena 383c(2) so korelacijski parametri, ki jih institucije uporabljajo za združevanje delta občutljivosti netvegane obrestne mere med različnimi skupinami iz člena 383k, razpredelnice 1, naslednji:
Razpredelnica 1
|
Skupina |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
|
1 |
100 % |
91 % |
72 % |
55 % |
31 % |
|
2 |
|
100 % |
87 % |
72 % |
45 % |
|
3 |
|
|
100 % |
91 % |
68 % |
|
4 |
|
|
|
100 % |
83 % |
|
5 |
|
|
|
|
100 % |
Člen 383m
Korelacije po skupinah za obrestno tveganje
Korelacijski parameter med skupinami za delta in vega obrestno tveganje se določi na 0,5 za vse valutne pare.
Člen 383n
Uteži tveganja za valutno tveganje
Utež tveganja dejavnikov valutnega tveganja, ki se nanaša na valutne pare, sestavljene iz eura in valute države članice, ki sodeluje v ERM II, je ena izmed naslednjih:
utež tveganja iz odstavka 1, deljena s 3;
največje nihanje znotraj razpona nihanja, o katerem se formalno dogovorita država članica in ECB, če je ta razpon nihanja manjši od razpona nihanja, določenega v ERM II.
Člen 383o
Korelacije za valutno tveganje
Člen 383p
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke
Uteži tveganja za delta občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika nasprotne stranke so enake za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine v razpredelnici 1 in so:
Razpredelnica 1
|
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja |
|
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
0,5 % |
|
2 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretjih držav, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
0,5 % |
|
3 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
1,0 % |
|
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
5,0 % |
|
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
3,0 % |
|
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
3,0 % |
|
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
2,0 % |
|
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
1,5 % |
|
|
9 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
1,0 % |
|
|
10 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah |
1,5 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti od 2 do 3 |
2,5 % |
||
|
11 |
Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3 |
Drugi sektorji |
5,0 % |
|
12 |
Kvalificirani indeksi |
1,5 % |
|
|
13 |
Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretjih držav, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
2,0 % |
|
14 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
4,0 % |
|
|
15 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
12,0 % |
|
|
16 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
7,0 % |
|
|
17 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
8,5 % |
|
|
18 |
Tehnologija, telekomunikacije |
5,5 % |
|
|
19 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
5,0 % |
|
|
20 |
Drugi sektorji |
12,0 % |
|
|
21 |
Kvalificirani indeksi |
5,0 % |
Kadar za določeno nasprotno stranko ni zunanjih bonitetnih ocen, lahko institucije po odobritvi pristojnih organov notranjo bonitetno oceno razporedijo v ustrezno zunanjo bonitetno oceno in dodelijo utež tveganja, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti 1 do 3 ali 4 do 6. V nasprotnem primeru se uporabijo uteži tveganja za neocenjene izpostavljenosti.
Člen 383q
Korelacije znotraj skupin za tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke
Med občutljivostma WSk in WSl , ki izhajata iz izpostavljenosti tveganju, dodeljenih sektorskim skupinam 1 do 11 in 13 do 20, kot je določeno v členu 383p(1), razpredelnica 1, se korelacijski parameter ρkl določi na naslednji način:
pri čemer:
|
|
je 1, če sta obe točki občutljivosti k in l identični, sicer pa 90 %; |
|
|
je 1, kadar sta referenčna subjekta občutljivosti k in l identična, 90 %, če sta različna, vendar pravno povezana, sicer pa 50 %; |
|
|
je 1, kadar sta oba referenčna subjekta v skupinah 1 do 11 ali oba v skupinah 13 do 20, sicer pa 80 %. |
Med občutljivostma WSk in WSl , ki izhajata iz izpostavljenosti tveganju, dodeljenih sektorskima skupinama 12 in 21, se korelacijski parameter ρkl določi na naslednji način:
pri čemer:
|
|
je 1, kadar sta obe točki občutljivosti k in l identični, sicer pa 90 %; |
|
|
je 1, kadar sta referenčna subjekta občutljivosti k in l identična in sta oba indeksa iz iste serije, 90 %, če sta oba indeksa enaka, vendar iz različnih serij, sicer pa 80 %; |
|
|
je 1, kadar sta oba referenčna subjekta v skupini 12 ali oba v skupini 21, sicer pa 80 %. |
Člen 383r
Korelacije med skupinami za tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke
Korelacije med skupinami za delta tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke so naslednje:
Razpredelnica 1
|
Skupina |
1, 2, 3, 13 in 14 |
4 in 15 |
5 in 16 |
6 in 17 |
7 in 18 |
8 in 19 |
9 in 10 |
11 in 20 |
12 in 21 |
|
1, 2, 3, 13 in 14 |
100 % |
10 % |
20 % |
25 % |
20 % |
15 % |
10 % |
0 % |
45 % |
|
4 in 15 |
|
100 % |
5 % |
15 % |
20 % |
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
|
5 in 16 |
|
|
100 % |
20 % |
25 % |
5 % |
5 % |
0 % |
45 % |
|
6 in 17 |
|
|
|
100 % |
25 % |
5 % |
15 % |
0 % |
45 % |
|
7 in 18 |
|
|
|
|
100 % |
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
|
8 in 19 |
|
|
|
|
|
100 % |
5 % |
0 % |
45 % |
|
9 in 10 |
|
|
|
|
|
|
100 % |
0 % |
45 % |
|
11 in 20 |
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
0 % |
|
12 in 21 |
|
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
Člen 383s
Uteži tveganja za tveganje referenčnega kreditnega razmika
Uteži tveganja za delta občutljivosti na dejavnike tveganja referenčnega kreditnega razmika so enake za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) in za vse izpostavljenosti iz naslova referenčnih kreditnih razmikov znotraj vsake skupine v razpredelnici 1 in so:
Razpredelnica 1
|
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja |
|
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
0,5 % |
|
2 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretjih držav, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
0,5 % |
|
3 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
1,0 % |
|
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
5,0 % |
|
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
3,0 % |
|
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
3,0 % |
|
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
2,0 % |
|
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
1,5 % |
|
|
9 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
1,0 % |
|
|
10 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah |
1,5 % |
|
Stopnja kreditne kakovosti od 2 do 3 |
2,5 % |
||
|
11 |
Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3 |
Kvalificirani indeksi |
1,5 % |
|
12 |
Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 in brez ocene |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretjih držav, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
2,0 % |
|
13 |
Enote regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
4,0 % |
|
|
14 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
12,0 % |
|
|
15 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
7,0 % |
|
|
16 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
8,5 % |
|
|
17 |
Tehnologija, telekomunikacije |
5,5 % |
|
|
18 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
5,0 % |
|
|
19 |
Kvalificirani indeksi |
5,0 % |
|
|
20 |
Drugi sektorji |
12,0 % |
|
Kadar za določeno nasprotno stranko ni zunanjih bonitetnih ocen, lahko institucije po odobritvi s strani pristojnih organov notranjo bonitetno oceno razporedijo v ustrezno zunanjo bonitetno oceno in dodelijo utež tveganja, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti 1 do 3 ali 4 do 6. V nasprotnem primeru se uporabijo uteži tveganja za neocenjene izpostavljenosti.
Člen 383t
Korelacije znotraj skupin za tveganje referenčnega kreditnega razmika
Med občutljivostma WSk in WSl , ki izhajata iz izpostavljenosti tveganju, dodeljenih sektorskim skupinam 1 do 10, 12 do 18 in 20 iz člena 383s(1), razpredelnica 1, se korelacijski parameter ρkl določi na naslednji način:
pri čemer:
|
|
je 1, kadar sta obe točki občutljivosti k in l identični, sicer pa 90 %; |
|
|
je 1, kadar sta referenčna subjekta občutljivosti k in l identična, 90 %, če sta različna, vendar pravno povezana, sicer pa 50 %; |
|
|
je 1, kadar sta oba referenčna subjekta v skupinah 1 do 10 ali oba v skupinah 12 do 18 ali oba v skupini 20, sicer pa 80 %. |
Med občutljivostma WSk in WSl , ki izhajata iz izpostavljenosti tveganju, dodeljenih sektorskima skupinama 11 in 19, se korelacijski parameter ρkl določi na naslednji način:
pri čemer:
|
|
je 1, kadar sta obe točki občutljivosti k in l identični, sicer pa 90 %; |
|
|
je 1, kadar sta referenčna subjekta občutljivosti k in l identična in sta oba indeksa iz iste serije, 90 %, če sta oba indeksa enaka, vendar iz različnih serij, sicer pa 80 %; |
|
|
je 1, kadar sta oba referenčna subjekta v skupini 11 ali oba v skupini 19, sicer pa 80 %. |
Člen 383u
Korelacije med skupinami za tveganje referenčnega kreditnega razmika
Korelacije med skupinami za delta tveganje referenčnega kreditnega razmika in vega tveganje referenčnega kreditnega razmika so naslednje:
Razpredelnica 1
|
Skupina |
1, 2 in 12 |
3 in 14 |
4 in 15 |
5 in 16 |
6 in 17 |
7 in 18 |
8 in 19 |
9 in 10 |
20 |
11 |
19 |
|
1, 2 in 12 |
100 % |
75 % |
10 % |
20 % |
25 % |
20 % |
15 % |
10 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
3 in 14 |
|
100 % |
5 % |
15 % |
20 % |
15 % |
10 % |
10 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
4 in 15 |
|
|
100 % |
5 % |
15 % |
20 % |
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
5 in 16 |
|
|
|
100 % |
20 % |
25 % |
5 % |
5 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
6 in 17 |
|
|
|
|
100 % |
25 % |
5 % |
15 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
7 in 18 |
|
|
|
|
|
100 % |
5 % |
20 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
8 in 19 |
|
|
|
|
|
|
100 % |
5 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
9 in 10 |
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
0 % |
45 % |
45 % |
|
20 |
|
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
0 % |
0 % |
|
11 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
75 % |
|
19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
100 % |
Člen 383v
Skupine uteži tveganja za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Uteži tveganja za delta občutljivosti na dejavnike tveganja promptne cene lastniških finančnih instrumentov so enake za vse izpostavljenosti iz naslova tveganja lastniških finančnih instrumentov znotraj vsake skupine v razpredelnici 1 in so:
Razpredelnica 1
|
Številka skupine |
Tržna kapitalizacija |
Gospodarstvo |
Sektor |
Utež tveganja za promptno ceno lastniških finančnih instrumentov |
|
1 |
Velika |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
55 % |
|
2 |
Telekomunikacije, industrija |
60 % |
||
|
3 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
45 % |
||
|
4 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
55 % |
||
|
5 |
Razvito gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
30 % |
|
|
6 |
Telekomunikacije, industrija |
35 % |
||
|
7 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
40 % |
||
|
8 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
50 % |
||
|
9 |
Majhna |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 1, 2, 3 in 4 |
70 % |
|
10 |
Razvito gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 5, 6, 7 in 8 |
50 % |
|
|
11 |
Drugi sektorji |
70 % |
||
|
12 |
Velika |
Razvito gospodarstvo |
Kvalificirani indeksi |
15 % |
|
13 |
Drugo |
Kvalificirani indeksi |
25 % |
|
Člen 383w
Korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Korelacijski parameter med skupinami za delta in vega tveganje lastniških finančnih instrumentov se določi na:
15 %, kadar obe skupini spadata v skupine 1 do 10 iz člena 383v(1), razpredelnica 1;
75 %, kadar obe skupini spadata v skupini 12 in 13 iz člena 383v(1), razpredelnica 1;
45 %, kadar je ena od skupin skupina 12 ali 13 iz člena 383v(1), razpredelnica 1, druga skupina pa je v skupini 1 do 10 iz člena 383v(1), razpredelnica 1;
0 %, kadar je ena od obeh skupin skupina 11 iz člena 383v(1), razpredelnica 1.
Člen 383x
Skupine uteži tveganja za blagovno tveganje
Uteži tveganja za delta občutljivosti na dejavnike tveganja promptne cene blaga so enake za vse izpostavljenosti iz naslova blagovnega tveganja znotraj vsake skupine v razpredelnici 1 in so:
Razpredelnica 1
|
Številka skupine |
Ime skupine |
Utež tveganja za promptno ceno blaga |
|
1 |
Energetika – Trda goriva |
30 % |
|
2 |
Energetika – Tekoča goriva |
35 % |
|
3 |
Energetika – Električna energija |
60 % |
|
4 |
Energetika – Trgovanje z emisijskimi kuponi, ki so zajeti v EU ETS |
40 % |
|
5 |
Energetika – Trgovanje z emisijskimi kuponi, ki niso zajeti v EU ETS |
60 % |
|
6 |
Tovor |
80 % |
|
7 |
Kovine – neplemenite |
40 % |
|
8 |
Plinasta goriva |
45 % |
|
9 |
Plemenite kovine, vključno z zlatom |
20 % |
|
10 |
Zrna in oljnice |
35 % |
|
11 |
Živina in mlečni izdelki |
25 % |
|
12 |
Mehke surovine in drugo kmetijsko blago |
35 % |
|
13 |
Drugo blago |
50 % |
Člen 383z
Korelacije med skupinami za tveganje spremembe cen blaga
Korelacijski parameter med skupinami za delta blagovno tveganje se določi na:
20 %, kadar obe skupini spadata v skupine 1 do 12 iz člena 383x(1), razpredelnica 1;
0 %, kadar je ena od obeh skupin skupina 13 iz člena 383x(1), razpredelnica 1.
Korelacijski parameter med skupinami za vega blagovno tveganje se določi na:
20 %, kadar obe skupini spadata v skupine 1 do 12 iz člena 383x(1), razpredelnica 1;
0 %, kadar je ena od obeh skupin skupina 13 iz člena 383x(1), razpredelnica 1.
Člen 384
Osnovni pristop
Institucija kapitalske zahteve za tveganje CVA izračuna v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena, kot je ustrezno, za portfelj poslov z eno ali več nasprotnimi strankami, in sicer z uporabo ene od naslednjih formul, kot je ustrezno:
formule iz odstavka 2 tega člena, kadar institucija v izračun vključi eno ali več primernih varovanj pred tveganjem, priznanih v skladu s členom 386;
formule iz odstavka 3 tega člena, kadar institucija v izračun ne vključi primernih varovanj pred tveganjem, priznanih v skladu s členom 386.
Pristopa iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), se ne kombinirata.
Institucija, ki izpolnjuje pogoj iz odstavka 1, točka (a), kapitalske zahteve za tveganje CVA izračuna na naslednji način:
BACVAtotal = β · BACVAcsr-unhedged + DSCVA · (1 – β) · BACVAcsr-hedged
pri čemer:
|
BACVAtotal |
= kapitalske zahteve za tveganje CVA po osnovnem pristopu; |
|
BACVAcsr-unhedged |
= kapitalske zahteve za tveganje CVA po osnovnem pristopu, izračunane v skladu z odstavkom 3, za institucijo, ki izpolnjuje pogoj iz odstavka 1, točka (b); |
|
DSCVA |
= 0,65 ; |
|
β |
= 0,25 ; |
pri čemer:
|
a |
= 1,4 ; |
|
ρ |
= 0,5 ; |
|
c |
= indeks, ki označuje vse nasprotne stranke, za katere institucija izračunava kapitalske zahteve za tveganje CVA z uporabo pristopa iz tega člena; |
|
NS |
= indeks, ki označuje vse nize pobotov z dano nasprotno stranko, za katero institucija izračunava kapitalske zahteve za tveganje CVA z uporabo pristopa iz tega člena; |
|
h |
= indeks, ki označuje vse instrumente za eno samo izpostavljenost, priznane kot primerno varovanje pred tveganjem v skladu s členom 386 za dano nasprotno stranko, za katero institucija izračunava kapitalske zahteve za tveganje CVA z uporabo pristopa iz tega člena; |
|
I |
= indeks, ki označuje vse indeksne instrumente, priznane kot primerno varovanje pred tveganjem v skladu s členom 386 za vse nasprotne stranke, za katere institucija izračunava kapitalske zahteve za tveganje CVA z uporabo pristopa iz tega člena; |
|
RWc |
= utež tveganja, ki se uporablja za nasprotno stranko c; nasprotni stranki c se dodeli ena od uteži tveganja na podlagi kombinacije sektorja in kreditne kakovosti ter določi v skladu z razpredelnico 1. |
Kadar za določeno nasprotno stranko ni zunanjih bonitetnih ocen, lahko institucije po odobritvi s strani pristojnih organov notranjo bonitetno oceno razporedijo v ustrezno zunanjo bonitetno oceno in dodelijo utež tveganja, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti 1 do 3 ali 4 do 6; sicer se uporabijo uteži tveganja za neocenjene izpostavljenosti.
= efektivna zapadlost niza pobotov NS z nasprotno stranko c;
se izračuna v skladu s členom 162; vendar se za ta izračun ne omeji na pet let, temveč na najdaljšo preostalo pogodbeno zapadlost znotraj niza pobotov;
|
|
= vrednost izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke v nizu pobotov NS z nasprotno stranko c, vključno z učinkom zavarovanja s premoženjem v skladu z metodami iz naslova II, poglavje 6, oddelki 3 do 6, kot se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje nasprotne stranke iz člena 92(4), točki (a) in (g); |
|
|
= nadzorniški diskontni faktor za niz pobotov NS z nasprotno stranko c. |
Za institucijo, ki uporablja metode iz naslova II, poglavje 6, oddelek 6, se nadzorniški diskontni faktor določi na 1; v vseh drugih primerih se nadzorniški diskontni faktor izračuna na naslednji način:
|
rhc |
= nadzorniški korelacijski faktor med tveganjem kreditnega razmika nasprotne stranke c in tveganjem kreditnega razmika instrumenta za eno samo izpostavljenost, priznanega kot primerno varovanje pred tveganjem h za nasprotno stranko c, določen v skladu z razpredelnico 2; |
|
|
= preostala zapadlost instrumenta za eno samo izpostavljenost, priznanega kot primerno varovanje pred tveganjem; |
|
|
= hipotetični znesek instrumenta za eno samo izpostavljenost, priznanega kot primerno varovanje pred tveganjem; |
|
|
= nadzorniški diskontni faktor za instrument za eno samo izpostavljenost, priznan kot primerno varovanje pred tveganjem, izračunan na naslednji način:
|
|
|
= nadzorniška utež tveganja instrumenta za eno samo izpostavljenost, priznanega kot primerno varovanje pred tveganjem; te uteži tveganja temeljijo na kombinaciji sektorja in kreditne kakovosti referenčnega kreditnega razmika instrumenta za varovanje pred tveganjem in se določijo v skladu z razpredelnico 1; |
|
|
= preostala zapadlost ene ali več pozicij v istem indeksnem instrumentu, priznanem kot primerno varovanje pred tveganjem; v primeru več kot ene pozicije v istem indeksnem instrumentu je hipotetična tehtana zapadlost vseh teh pozicij; |
|
|
= celotni hipotetični znesek ene ali več pozicij v istem indeksnem instrumentu, priznanem kot primerno varovanje pred tveganjem; |
|
|
= nadzorniški diskontni faktor ene ali več pozicij v istem indeksnem instrumentu, priznanem kot primerno varovanje pred tveganjem, izračunan na naslednji način:
|
|
|
= nadzorniška utež tveganja indeksnega instrumenta, priznanega kot primerno varovanje pred tveganjem; temelji na kombinaciji sektorja in kreditne kakovosti vseh sestavnih delov indeksa, izračunani na naslednji način:
(a)
kadar vsi sestavni deli indeksa pripadajo istemu sektorju in imajo enako kreditno kakovost, kot je določena v skladu z razpredelnico 1, se izračuna kot ustrezna utež tveganja iz razpredelnice 1 za navedeni sektor, kreditna kakovost pa se pomnoži z 0,7 ;
(b)
kadar vsi sestavni deli indeksa ne pripadajo istemu sektorju ali nimajo enake kreditne kakovosti, se izračuna kot tehtano povprečje uteži tveganja vseh sestavnih delov indeksa, kot je določeno v skladu z razpredelnico 1, pomnoženo z 0,7 ; |
Razpredelnica 1
|
Sektor nasprotne stranke |
Kreditna kakovost |
|
|
Stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
Stopnja kreditne kakovosti 4 do 6 in brez ocene |
|
|
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
0,5 % |
2,0 % |
|
Enote regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
1,0 % |
4,0 % |
|
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
5,0 % |
12,0 % |
|
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
3,0 % |
7,0 % |
|
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
3,0 % |
8,5 % |
|
Tehnologija, telekomunikacije |
2,0 % |
5,5 % |
|
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
1,5 % |
5,0 % |
|
Drugi sektorji |
5,0 % |
12,0 % |
Razpredelnica 2
|
Korelacije med kreditnim razmikom nasprotne stranke in varovanjem pred tveganjem za eno samo izpostavljenost |
|
|
Varovanje pred tveganjem za eno samo izpostavljenost h nasprotne stranke i |
Vrednost rhc |
|
Nasprotne stranke iz člena 386(3), točka (a)(i) |
100 % |
|
Nasprotne stranke iz člena 386(3), točka (a)(ii) |
80 % |
|
Nasprotne stranke iz člena 386(3), točka (a)(iii) |
50 % |
Institucija, ki izpolnjuje pogoj iz odstavka 1, točka (b), kapitalske zahteve za tveganje CVA izračuna na naslednji način:
pri čemer so vsi elementi enaki tistim, ki so navedeni v odstavku 2.
Člen 385
Poenostavljeni pristop
Za namene izračuna iz odstavka 1 veljajo naslednje zahteve:
ta izračun se uporablja samo za posle, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve za tveganje CVA iz člena 382;
kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki so priznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi tveganju nasprotne stranke, se ne vključijo v ta izračun.
Člen 386
Primerna varovanja pred tveganjem
Pozicije v instrumentih za varovanje pred tveganjem se priznajo kot primerna varovanja pred tveganjem za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členoma 383 in 384, kadar te pozicije izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
uporabljajo se za zmanjševanje tveganja CVA in se upravljajo kot take;
lahko se sklenejo s tretjimi osebami ali s trgovalno knjigo institucije kot notranje varovanje; v tem primeru izpolnjujejo zahtevo iz člena 106(7);
samo pozicije v instrumentih za varovanje pred tveganjem iz odstavkov 2 in 3 tega člena se lahko priznajo kot primerna varovanja pred tveganjem za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členom 383 oziroma 384.
Za namen izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členom 383 se pozicije v instrumentih za varovanje pred tveganjem priznajo kot primerna varovanja pred tveganjem, kadar taki instrumenti za varovanje pred tveganjem poleg pogojev iz točk (a) do (c) tega odstavka tvorijo eno samo pozicijo v primernem varovanju pred tveganjem in niso razdeljeni na več kot eno pozicijo v več kot enem primernem varovanju pred tveganjem.
Za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členom 383 se kot primerna varovanja pred tveganjem priznajo samo pozicije v naslednjih instrumentih za varovanje pred tveganjem:
instrumenti, ki varujejo spremenljivost kreditnega razmika nasprotne stranke, razen instrumentov iz člena 325(5);
instrumenti, ki varujejo spremenljivost sestavine izpostavljenosti tveganja CVA, razen instrumentov iz člena 325(5).
Za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu s členom 384 se kot primerna varovanja pred tveganjem priznajo samo pozicije v naslednjih instrumentih za varovanje pred tveganjem:
kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost in pogojne kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost, ki se nanašajo:
neposredno na nasprotno stranko;
na subjekt, ki je pravno povezan z nasprotno stranko, kadar se pravna povezanost nanaša na primere, ko sta referenčni subjekt in nasprotna stranka nadrejena oseba in njena podrejena družba ali dve podrejeni družbi skupne nadrejene osebe;
na subjekt, ki pripada istemu sektorju in regiji kot nasprotna stranka;
indeksi kreditnih zamenjav.
DEL 4
VELIKE IZPOSTAVLJENOSTI
Člen 387
Predmet
Institucije spremljajo in nadzirajo svoje velike izpostavljenosti v skladu s tem delom.
▼M9 —————
Člen 389
Opredelitev
Za namene tega dela „izpostavljenosti“ pomeni katero koli aktivno postavko ali zunajbilančno postavko iz poglavja 2 naslova II dela 3 brez uporabe uteži tveganja ali stopenj tveganja.
Člen 390
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Institucije lahko za izpostavljenosti v trgovalni knjigi:
pobotajo svoje dolge pozicije s kratkimi pozicijami v istih finančnih instrumentih, ki jih izda posamezna stranka, pri čemer se neto pozicija v vsakem od različnih instrumentov izračuna v skladu z metodami, določenimi v poglavju 2 naslova IV dela 3;
pobotajo svoje dolge pozicije s kratkimi pozicijami v različnih finančnih instrumentih, ki jih izda posamezna stranka, vendar le, če je finančni instrument, ki je osnovni instrument za kratko pozicijo, podrejen finančnemu instrumentu, ki je osnovni instrument za dolgo pozicijo, ali kadar imata osnovna instrumenta enak status nadrejenosti.
Za namene točk (a) in (b) se finančni instrumenti lahko razvrstijo v skupine na podlagi različnih stopenj nadrejenosti, da se tako določi relativni status nadrejenosti pozicij.
Pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za pogodbe iz prvega pododstavka, kadar so te pogodbe razporejene v trgovalno knjigo, institucije upoštevajo tudi načela iz člena 299.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo metod iz oddelka 4 poglavja 4 naslova II dela 3 in oddelka 6 poglavja 6 naslova II dela 3, uporabijo te metode za izračun vrednosti izpostavljenosti za posle financiranja z vrednostnimi papirji.
Izpostavljenosti ne vključujejo nič od naslednjega:
v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave v dveh delovnih dneh po plačilu;
v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave v petih delovnih dneh po plačilu ali izročitvi vrednostnih papirjev, kar nastopi prej;
v primeru opravljanja storitev prenosa denarja, vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringa in poravnave v kateri koli valuti ter korespondenčnega bančništva ali kliringa, poravnave in skrbniških storitev finančnih instrumentov za stranke, zapoznelih prejemkov iz naslova financiranja ter drugih izpostavljenosti, ki izhajajo iz dejavnosti strank, ki ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne;
v primeru opravljanja storitev prenosa denarja, vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringa in poravnave v kateri koli valuti ter korespondenčnega bančništva, izpostavljenosti znotraj tekočega delovnega dne do institucij, ki ponujajo zadevne storitve;
izpostavljenosti, odbitih od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavk dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členoma 36 in 56, ali kakršnega koli drugega odbitka od teh postavk, ki zmanjšuje količnik kapitalske ustreznosti.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
pogoje in metodologije, ki se uporabljajo za ugotavljanje skupne izpostavljenosti do stranke ali skupine povezanih strank za vrste izpostavljenosti iz odstavka 7;
pogoje, pod katerimi struktura poslov iz odstavka 7 ne predstavlja dodatne izpostavljenosti.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 391
Opredelitev institucije za namene velikih izpostavljenosti
Za namene izračuna vrednosti izpostavljenosti v skladu s tem delom izraz "institucija" vključuje vsako zasebno ali javno družbo, vključno z njenimi podružnicami, ki bi, če bi bila ustanovljena v Uniji, ustrezala opredelitvi izraza "institucija", in je pridobilo dovoljenje za opravljanje storitev v tretji državi ter izpolnjuje zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.
Za namene prvega odstavka lahko Komisija z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitve, ali so zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve tretje države vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.
Člen 392
Opredelitev velike izpostavljenosti
Izpostavljenost institucije do stranke ali skupine povezanih strank šteje za veliko izpostavljenost, kadar je vrednost izpostavljenosti enaka ali presega 10 % temeljnega kapitala institucije.
Člen 393
Sposobnost ugotavljanja in upravljanja velikih izpostavljenosti
Institucija ima zanesljive administrativne in računovodske postopke ter ustrezne sisteme notranjih kontrol za ugotavljanje, upravljanje, spremljanje, poročanje in evidentiranje vseh velikih izpostavljenosti ter njihovih naknadnih sprememb v skladu s to uredbo.
Člen 394
Zahteve glede poročanja
Institucije pristojnim organom poročajo o naslednjih informacijah glede vsake svoje velike izpostavljenosti, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1):
identiteto stranke ali skupine povezanih strank, do katerih ima institucija veliko izpostavljenost;
vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer je ustrezno;
vrsto stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, kadar se uporablja;
vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1), kjer je ustrezno.
Institucije, za katere se uporablja poglavje 3 naslova II dela 3, svojim pristojnim organom poročajo o svojih 20 največjih izpostavljenostih na konsolidirani podlagi, z izjemo tistih, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1).
Institucije svojim pristojnim organom poročajo tudi o izpostavljenostih na konsolidirani podlagi, katerih vrednost je enaka ali večja od 300 milijonov EUR, vendar je nižja od 10 % temeljnega kapitala institucije.
►M17 Institucije poleg informacij iz odstavka 1 tega člena svojim pristojnim organom poročajo tudi o naslednjih informacijah glede svojih desetih največjih izpostavljenosti do institucij na konsolidirani podlagi in glede svojih desetih največjih izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci, na konsolidirani podlagi, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1): ◄
identiteto stranke ali skupine povezanih strank, do katerih ima institucija veliko izpostavljenost;
vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer je ustrezno;
vrsto stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, kadar se uporablja;
vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1), kjer je ustrezno.
Institucije poleg informacij iz prvega pododstavka svojim pristojnim organom poročajo tudi o svoji skupni izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci.
Pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov EBA upošteva razvoj na mednarodni ravni in mednarodno dogovorjene standarde na področju bančništva v senci ter preuči, ali:
razmerje s posameznim subjektom ali skupino subjektov lahko predstavlja tveganje za kapitalsko ustreznost ali likvidnostni položaj institucije;
bi morali biti subjekti, za katere se uporabljajo kapitalske ali likvidnostne zahteve, podobne zahtevam, ki jih določata ta uredba in Direktiva 2013/36/EU, v celoti ali delno izvzeti iz obveznosti poročanja o subjektih, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, iz odstavka 2.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 395
Omejitve velikih izpostavljenosti
Kadar znesek 150 milijonov EUR presega 25 % temeljnega kapitala institucije, vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 te uredbe ne presega razumne omejitve glede na temeljni kapital te institucije. Zadevno omejitev določi institucija v skladu s politikami in postopki iz člena 81 Direktive 2013/36/EU, da obravnava in nadzira tveganje koncentracije. Ta omejitev ne presega 100 % temeljnega kapitala institucije.
Pristojni organi lahko določijo omejitev, ki je nižja od 150 milijonov EUR, in v tem primeru o tem obvestijo EBA in Komisijo.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka vrednost izpostavljenosti GSPI do druge GSPI ali do GSPI zunaj EU, po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 ne presega 15 % njenega temeljnega kapitala. GSPI zagotovi skladnost z navedeno omejitvijo najpozneje 12 mesecev po datumu njene opredelitve kot GSPI. Kadar ima GSPI izpostavljenost do druge institucije ali skupine, ki postane opredeljena kot GSPI ali GSPI zunaj EU, zagotovi skladnost z navedeno omejitvijo najpozneje 12 mesecev po datumu opredelitve take institucije ali skupine kot GSPI ali GSPI zunaj EU.
EBA pri oblikovanju teh smernic upošteva, ali bi uvedba dodatnih omejitev pomembno škodljivo vplivala na profil tveganosti institucij, ustanovljenih v Uniji, zagotavljanje kreditov realnemu gospodarstvu ali na stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov.
Komisija do 31. decembra 2015 oceni ustreznost in vpliv določitve omejitev izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci zunaj reguliranega okvira, pri čemer upošteva razvoj na področju bančništva v senci in velikih izpostavljenosti na ravni Unije in mednarodni ravni ter zmanjševanje kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog o omejitvah izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci zunaj reguliranega okvira.
EBA pri posodobitvi teh smernic med drugim ustrezno upošteva prispevek subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci, k uniji kapitalskih trgov, morebitni negativni učinek, ki bi ga lahko imele kakršne koli spremembe teh smernic, vključno z dodatnimi omejitvami, na poslovni model in profil tveganja institucij ter na stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov.
Poleg tega EBA po posvetovanju z ESMA do 31. decembra 2027 Komisiji predloži poročilo o prispevku subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci, k uniji kapitalskih trgov ter o izpostavljenostih institucij do takih subjektov, vključno z ustreznostjo skupnih omejitev ali strožjih posameznih omejitev za te izpostavljenosti, pri čemer ustrezno upošteva regulativni okvir in poslovne modele takih subjektov.
Komisija do 31. decembra 2028 po potrebi na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog o omejitvah izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci.
Omejitve, določene v tem členu, se lahko presežejo za izpostavljenosti v trgovalni knjigi institucije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenost do zadevne stranke ali skupine povezanih strank v netrgovalni knjigi ne presega omejitve, določene v odstavku 1, ki se izračuna glede na temeljni kapital, tako da preseganje v celoti nastane v trgovalni knjigi;
institucija za del izpostavljenosti, ki presega omejitev, določeno v odstavku 1 tega člena, izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki se izračuna v skladu s členoma 397 in 398;
kadar od pojava preseganja iz točke (b) preteče deset dni ali manj, izpostavljenost iz trgovalne knjige do zadevne stranke ali skupine povezanih strank ne presega 500 % temeljnega kapitala institucije;
vsa preseganja, ki trajajo več kot deset dni, skupaj ne presegajo 600 % temeljnega kapitala institucije.
Institucija pristojnim organom za vsak primer preseganja omejitve nemudoma poroča o znesku preseganja in imenu zadevne stranke ter, kjer je ustrezno, imenu zadevne skupine povezanih strank.
Kadar države članice sprejmejo nacionalne predpise, v skladu s katerimi je treba strukturne ukrepe sprejeti znotraj bančne skupine, lahko pristojni organi ne glede na odstavek 1 tega člena in člen 400 (1)(f) od institucij v bančni skupini, ki hranijo vloge, krite s sistemom zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog ( 34 ) ali enakovrednim sistemom zajamčenih vlog v tretji državi, ►C1 zahtevajo, da med 28. junijem 2013 in 30. junijem 2015 uporabljajo omejitev velike izpostavljenosti pod 25 %, vendar ne nižje od 15 %, ◄ od 1. julija 2015 naprej pa ne nižje od 10 % na subkonsolidirani podlagi, kot je opredeljeno v členu 11(5) za izpostavljenosti znotraj skupine, če so te izpostavljenosti sestavljene iz izpostavljenosti do subjekta, ki z vidika strukturnih ukrepov ne spada v isto podskupino.
Za uporabo tega odstavka se izpolnijo naslednji pogoji:
vsi subjekti, ki z vidika strukturnih ukrepov spadajo v isto podskupino strukturnih ukrepov, se štejejo kot ena stranka ali kot skupina povezanih strank;
pristojni organi za izpostavljenosti iz prvega pododstavka uporabljajo enotno omejitev.
Uporaba tega pristopa ne pomeni posega v učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi niti ne sme povzročiti nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v celotni Uniji oziroma pomeniti ali postaviti ovire delovanju notranjega trga.
Pristojni organi pred sprejemom posebnih strukturnih ukrepov v zvezi z velikimi izpostavljenostmi iz odstavka 6 in vsaj dva meseca pred objavo odločitve o sprejetju strukturnih ukrepov obvestijo Svet, Komisijo, zadevne pristojne organe in EBA ter predložijo ustrezne kvantitativne ali kvalitativne dokaze za vse navedeno:
obseg dejavnosti, za katere veljajo strukturni ukrepi;
obrazložitev upravičenosti, učinkovitosti in sorazmernosti takega osnutka ukrepov pri zaščiti vlagateljev;
oceno verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka ukrepov na notranji trg na podlagi informacij, ki so na voljo državam članicam.
EBA v enem mesecu po prejetju uradnega obvestila iz odstavka 7 Svetu, Komisiji in zadevni državi članici predloži mnenje o točkah iz navedenega odstavka. Tudi zadevni pristojni organi lahko Svetu, Komisiji in zadevni državi članici predložijo mnenje o točkah iz navedenega odstavka.
Ob čim bolj doslednem upoštevanju mnenj iz drugega pododstavka in če obstajajo zanesljivi in trdni dokazi, da imajo ukrepi negativen vpliv na notranji trg, ki je večji od koristi finančne stabilnosti, Komisija v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila zavrne predlagane nacionalne ukrepe. V nasprotnem primeru Komisija sprejme predlagane nacionalne ukrepe za začetno obdobje dveh let, ukrepi pa se lahko po potrebi spremenijo.
Komisija zavrne predlagane nacionalne ukrepe le, če meni, da povzročajo nesorazmerne negativne učinke na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v celotni Uniji, pri čemer pomenijo ali postavljajo ovire delovanju notranjega trga ali prostemu pretoku kapitala v skladu z določbami PDEU.
Ocena Komisije upošteva mnenje EBA in dokaze, predložene v skladu z odstavkom 7.
Pristojni organi lahko pred iztekom ukrepov predlagajo nove ukrepe, ki obdobje uporabe ukrepov vsakič podaljšajo za dodatni dve leti. V tem primeru uradno obvestijoSvet, Komisijo, zadevne pristojne organe in EBA. Odobritev novih ukrepov poteka po postopku iz tega člena. Ta člen ne posega v člen 458.
Člen 396
Izpolnjevanje zahtev glede velikih izpostavljenosti
Kadar se uporablja znesek 150 milijonov EUR iz člena 395(1), lahko pristojni organi v posameznih primerih dovolijo preseganje omejitve v višini 100 % glede na temeljni kapital institucije.
Kadar v izjemnih primerih iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka pristojni organ za obdobje, daljše od treh mesecev, dovoli instituciji, da presega omejitev iz člena 395(1), institucija predloži načrt za pravočasno ponovno vzpostavitev skladnosti z zadevno omejitvijo na način, s katerim se pristojni organ strinja, in ta načrt izvede v roku, dogovorjenem s pristojnim organom. Pristojni organ spremlja izvajanje načrta in po potrebi zahteva, da se skladnost vzpostavi hitreje, kot je bilo sprva predvideno.
Za namene odstavka 1 EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in v njih opredeli, kako lahko pristojni organi določijo:
izjemne primere iz odstavka 1 tega člena;
ustrezen rok za ponovno vzpostavitev skladnosti;
ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi pravočasna ponovna vzpostavitev skladnosti institucije.
Člen 397
Izračunavanje dodatnih kapitalskih zahtev za velike izpostavljenosti v trgovalni knjigi
Po 10 dneh od nastanka presežka se sestavne dele presežka, izbrane v skladu z odstavkom 1, razvrsti v ustrezno vrstico v stolpec 1 razpredelnice 1 v naraščajočem vrstnem redu glede na zahteve za posebno tveganje iz poglavja 2 naslova IV dela 3 in/ali zahteve iz člena 299 ter naslova V dela 3. Dodatna kapitalska zahteva je enaka vsoti kapitalskih zahtev za posebno tveganje iz poglavja 2 naslova IV dela 3 in/ali kapitalskih zahtev za te sestavne dele iz člena 299 ter naslova V dela 3, pomnoženi z ustreznim faktorjem iz stolpca 2 razpredelnice 1.
Razpredelnica 1
|
Stolpec 1: preseganje omejitve (na podlagi odstotka sprejemljivega kapitala) ►M8 temeljnega kapitala ◄ |
Stolpec 2: faktorji |
|
do 40 % |
200 % |
|
od 40 % do 60 % |
300 % |
|
od 60 % do 80 % |
400 % |
|
od 80 % do 100 % |
500 % |
|
od 100 % do 250 % |
600 % |
|
nad 250 % |
900 % |
Člen 398
Postopki institucij za preprečevanje izogibanja dodatni kapitalski zahtevi
Institucije se namerno ne izogibajo dodatnim kapitalskim zahtevam, določenim v členu 397, ki bi jih sicer morale izračunavati za izpostavljenosti, ki presegajo omejitev iz člena 395(1), ko te izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom zadevnih izpostavljenosti na drugo podjetje, ki je lahko del iste skupine ali ne, in/ali s sklepanjem navideznih poslov za odpravo izpostavljenosti v 10-dnevnem obdobju in ustvarjanjem nove izpostavljenosti.
Institucije vzdržujejo sisteme, ki zagotavljajo, da se vsak prenos z učinkom iz prvega pododstavka nemudoma sporoči pristojnim organom.
Člen 399
Ustrezne tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganj
Za namene členov 400 do 403 izraz „jamstvo“ vključuje kreditne izvedene finančne instrumente, priznane v skladu s poglavjem 4 naslova II dela 3, razen kreditnih zapisov.
Člen 400
Izvzetja
Naslednje izpostavljenosti so izvzete iz uporabe člena 395(1):
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja, ki bi jim bila nezavarovanim v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, ki bi jim bila nezavarovanim v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve z izrecnimi jamstvi enot centralne ravni držav, ►C2 centralnih bank, mednarodnih organizacij, multilateralnih razvojnih bank ali subjektov javnega sektorja, ◄ kadar bi bila nezavarovanim terjatvam do subjekta, ki zagotavlja jamstvo, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %;
druge izpostavljenosti, ki štejejo kotali za katere jamčijo enote centralne ravni držav, centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ali subjekti javnega sektorja, kadar bi bila nezavarovanim terjatvam do subjekta, kateremu pripiše izpostavljenost ali ki zanjo jamči, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, kadar bi bila zadevnim terjatvam v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %, ter druge izpostavljenosti do zadevnih enot regionalne ali lokalne ravni držav ali izpostavljenosti, za katere jamčijo zadevne enote, terjatvam do katerih bi bila v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %;
izpostavljenosti do nasprotnih strank, navedenih v členu 113(6) ali (7), če bi jim bila v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 0 %; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo zadevnih meril, se ne glede na to, če so izvzete iz člena 395(1) ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;
aktivne postavke in druge izpostavljenosti, zavarovane s premoženjem v obliki gotovinskih depozitov pri posojilni instituciji ali pri instituciji, ki je nadrejena oseba ali podrejena družba te institucije;
aktivne postavke in druge izpostavljenosti, zavarovane s premoženjem v obliki potrdil o vlogah, ki jih izda posojilna institucija ali institucija, ki je nadrejena oseba ali podrejena družba te institucije, ter so v hrambi pri eni od njih;
izpostavljenosti, ki izhajajo iz naslova nečrpanih kreditnih poslov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 5, ali pogodbenih dogovorov, ki izpolnjujejo pogoje, da se ne obravnavajo kot prevzete obveznosti, če je bil s stranko ali skupino povezanih strank sklenjen dogovor, na podlagi katerega je črpanje možno le, če se zagotovi, da to ne bo povzročilo preseganja omejitve, ki se uporablja v skladu s členom 395(1);
trgovalne izpostavljenosti klirinških članov in prispevki v jamstveni sklad kvalificiranih centralnih nasprotnih strank;
izpostavljenosti do sistemov zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, ki izhajajo iz financiranja zadevnih sistemov, če so institucije članice v sistemu pravno ali pogodbeno obvezane financirati sistem;
trgovalne izpostavljenosti strank iz člena 305(2) ali (3);
deleži subjektov v postopku reševanja ali njihovih podrejenih družb, ki same niso subjekti v postopku reševanja, v kapitalskih instrumentih in kvalificiranih obveznostih iz člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU, ki jih izda kateri koli od naslednjih subjektov:
v zvezi s subjekti v postopku reševanja: drugi subjekti, ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja;
v zvezi s podrejenimi družbami subjekta v postopku reševanja, ki same niso subjekti v postopku reševanja: zadevne hčerinske družbe podrejene družbe, ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja;
izpostavljenosti, ki izhajajo iz prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 132c(3).
Šteje se, da gotovina, prejeta na podlagi kreditnega zapisa, ki ga izda institucija, ter kredite nasprotne stranke instituciji in vloge nasprotne stranke instituciji pri instituciji, ki so predmet pogodbe o bilančnem pobotu, priznanega v skladu s poglavjem 4 naslova II dela 3, sodi pod točko (g).
Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo naslednje izpostavljenosti:
krite obveznice iz člena 129;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, kadar bi bila zadevnim terjatvam v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %, ter druge izpostavljenosti do zadevnih enot regionalne ali lokalne ravni držav ali izpostavljenosti, za katere jamčijo zadevne enote, terjatvam do katerih bi bila v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %;
izpostavljenosti institucije, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do njene nadrejene osebe, do drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali do lastnih podrejenih družb in iz naslova kvalificiranih deležev, če so te družbe predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo, Direktivo 2002/87/ES ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo teh meril, se ne glede na to, ali so izvzete iz člena 395(1) te uredbe ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je kreditna institucija povezana v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami in ki so na podlagi teh določb odgovorne za operacije kliringa gotovinskih transakcij v okviru mreže;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti kreditnih institucij, od katerih ena posluje na nekonkurenčni osnovi in zagotavlja kredite ali jamči zanje na podlagi zakonsko določenih programov ali svojih statutov za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev pod določeno obliko vladnega nadzora ter z omejitvami glede uporabe kreditov, do kreditnih institucij, če te izpostavljenosti izhajajo iz takih kreditov ali jamstev za take kredite, ki se prek kreditnih institucij prenesejo na upravičence;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij, če zadevne izpostavljenosti niso del kapitala takih institucij, ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne in niso denominirane v glavni trgovalni valuti;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank v obliki zahtevanih minimalnih rezerv, ki se hranijo v teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralnih ravni države v obliki zakonsko predpisanih likvidnostnih zahtev v državne vrednostne papirje, ki so denominirani in vplačani v njihovih nacionalnih valutah, če je po presoji pristojnega organa bonitetna ocena zadevnih enot centralne ravni države, ki je določena s strani imenovane ECAI, naložbeni razred;
50 % dokumentarnih akreditivov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 4 in nečrpanih kreditnih poslov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 3, z originalno zapadlostjo do največ enega leta in če se s tem strinjajo pristojni organi, 80 % jamstev, ki niso jamstva za kredite ter imajo zakonsko ali regulativno podlago in jih za svoje člane dajejo vzajemne jamstvene sheme s statusom kreditnih institucij;
zakonsko zahtevana jamstva, ki se uporabljajo, ko se hipotekarni kredit, financiran z izdajo hipotekarnih obveznic, izplača hipotekarnemu kreditojemalcu pred dokončnim vpisom hipoteke v zemljiško knjigo, pod pogojem, da to jamstvo ni uporabljeno za zmanjševanje tveganja pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
izpostavljenosti iz naslova zavarovanja s premoženjem ali jamstva za stanovanjske kredite, ki ga zagotovi primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih:
stopnji kreditne kakovosti 2;
stopnji kreditne kakovosti, ki ustreza bonitetni oceni v tuji valuti enote centralne ravni države članice, v kateri ima sedež dajalec zavarovanja;
izpostavljenosti iz naslova jamstva za uradno podprte izvozne kredite, ki ga zagotovi izvozna agencija, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih:
stopnji kreditne kakovosti 2;
stopnji kreditne kakovosti, ki ustreza bonitetni oceni v tuji valuti enote centralne ravni države članice, v kateri ima sedež izvozna agencija.
Pristojni organi lahko uporabijo izvzetje iz odstavka 2, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:
posebna narava izpostavljenosti, nasprotne stranke ali odnosa med institucijo in nasprotno stranko prepreči ali izniči tveganje izpostavljenosti; in
kakršno koli preostalo tveganje koncentracije se lahko upravlja z drugimi, enako učinkovitimi sredstvi, kot so ureditve, procesi in mehanizmi iz člena 81 Direktive 2013/36/EU.
Pristojni organi obvestijo EBA, ali nameravajo uporabiti katero od izvzetij iz odstavka 2 v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, in EBA podajo razloge, s katerimi utemeljijo uporabo teh izvzetij.
Člen 401
Izračunavanje učinka uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo metod iz oddelka 4 poglavja 4 naslova II dela 3 in oddelka 6 poglavja 6 naslova II dela 3, uporabijo te metode za izračun vrednosti izpostavljenosti iz naslova poslov financiranja z vrednostnimi papirji.
Ti redni stresni testi iz prvega pododstavka obravnavajo tveganja iz naslova možnih sprememb pogojev na trgu, ki bi lahko neugodno vplivale na kapitalsko ustreznost institucije, in tveganja iz naslova unovčenja zavarovanja s premoženjem v stresnih razmerah.
Opravljeni stresni testi so ustrezni in primerni za oceno teh tveganj.
Institucije v svoje strategije za obravnavanje tveganja koncentracije vključijo naslednje:
politike in postopke za obravnavanje tveganj iz naslova neusklajenosti zapadlosti med izpostavljenostmi in katerim koli kreditnim zavarovanjem za zadevne izpostavljenosti;
politike in postopke v zvezi s tveganjem koncentracije, ki je posledica uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, zlasti iz naslova velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti, na primer izpostavljenosti do enega samega izdajatelja vrednostnih papirjev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem.
Člen 402
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami
►M17 Pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za namene člena 395 lahko institucije, razen kadar je to prepovedano po veljavni nacionalni zakonodaji, zmanjšajo vrednost izpostavljenosti ali katerega koli dela izpostavljenosti, ki je v skladu s členom 125(1) zavarovan s stanovanjsko nepremičnino, za zastavljeni znesek vrednosti nepremičnine, vendar ne več kot za 55 % vrednosti nepremičnine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ◄
pristojni organi za izpostavljenosti ali dele izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, v skladu s členom 124(9) niso določili uteži tveganja, ki je višja od 20 %;
izpostavljenost ali del izpostavljenosti je v celoti zavarovan z enim od naslednjega:
eno ali več hipotekami na stanovanjske nepremičnine; ali
stanovanjsko nepremičnino v okviru posla finančnega zakupa, pri katerem zakupodajalec zadrži popolno lastništvo nad zakupljeno stanovanjsko nepremičnino, zakupnik pa še ni uveljavil svoje možnosti za nakup;
izpolnjene so zahteve iz členov 208 in 229(1).
►M17 Pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za namene člena 395 lahko institucije, razen kadar je to prepovedano po veljavni nacionalni zakonodaji, zmanjšajo vrednost izpostavljenosti ali katerega koli dela izpostavljenosti, ki je v skladu s členom 126(1) zavarovan s poslovno nepremičnino, za zastavljeni znesek vrednosti nepremičnine, vendar ne več kot za 55 % vrednosti nepremičnine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji ◄
pristojni organi za izpostavljenosti ali dele izpostavljenosti, zavarovane s poslovno nepremičnino, v skladu s členom 124(9) niso določili uteži tveganja, ki je višja od 60 %;
izpostavljenost je v celoti zavarovana z enim od naslednjega:
eno ali več hipotekami na pisarne ali druge gospodarske objekte ali
eno ali več pisarnami ali drugimi gospodarskimi objekti, izpostavljenosti pa se nanašajo na posle finančnega zakupa nepremičnine;
izpolnjene so zahteve iz člena 124(3), točka (c), člena 208 in člena 229(1);
poslovna nepremičnina je v celoti zgrajena.
Institucija lahko izpostavljenost do nasprotne stranke, ki nastane zaradi pogodbe o začasnem odkupu, na podlagi katere je od nasprotne stranke odkupila neakcesorne neodvisne pravice iz zavarovanja s hipoteko na nepremičninah tretjih oseb,obravnava kot več posameznih izpostavljenosti do vsake izmed tretjih oseb, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nasprotna stranka je institucija ali investicijsko podjetje;
izpostavljenost je v celoti zavarovana s pravicami na nepremičnine tretjih oseb, ki jih je institucija odkupila in jih lahko uveljavi;
institucija je zagotovila, da so obveznosti iz členov 208 in 229(1) izpolnjene;
institucija v primeru neplačila, insolventnosti ali likvidacije nasprotne stranke postane prejemnica terjatev, ki jih ima nasprotna stranka do tretjih oseb;
institucija pristojnim organom v skladu s členom 394 poroča o celotnem znesku izpostavljenosti, obravnavanih v skladu s tem odstavkom, do vsake druge institucije ali investicijskega podjetja.
V ta namen institucija namesto ustreznega zneska izpostavljenosti do nasprotne stranke to izpostavljenost obravnava kot izpostavljenost do vsake od tretjih oseb v višini zneska terjatve, ki jo ima nasprotna stranka do tretje osebe,. Morebitni preostanek izpostavljenosti do nasprotne stranke se še naprej obravnava kot izpostavljenost do nasprotne stranke.
Člen 403
Pristop substitucije
Kadar je izpostavljenost do stranke zavarovana z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba, institucija:
obravnava del izpostavljenosti, ki je zavarovan z jamstvom, kot izpostavljenost do dajalca jamstva in ne do stranke, če bi se nezavarovani izpostavljenosti do dajalca jamstva dodelila utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja nezavarovane izpostavljenosti do stranke v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
obravnava del izpostavljenosti, ki je zavarovan s tržno vrednostjo priznanega zavarovanja s premoženjem, kot izpostavljenost do tretje osebe in ne do stranke, če je izpostavljenost zavarovana s premoženjem in pod pogojem, da bi bila zavarovanemu delu izpostavljenosti dodeljena utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja nezavarovane izpostavljenosti do stranke v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3.
Pristopa iz točke (b) prvega pododstavka institucija ne uporablja, kadar obstaja neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja.
Za namene tega dela lahko institucija razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in obravnavo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka uporablja samo, kadar je za namene člena 92 dovoljeno uporabljati tako razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem kot enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.
Kadar institucija uporabi točko (a) odstavka 1, ta institucija:
kadar je jamstvo denominirano v valuti, ki ni valuta, v kateri je denominirana izpostavljenost, znesek izpostavljenosti, ki se šteje za krito, izračuna v skladu z določbami o obravnavanju valutne neusklajenosti za osebno kreditno zavarovanje iz dela 3;
katero koli neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja obravnava v skladu z določbami o obravnavanju neusklajenosti zapadlosti iz poglavja 4 naslova II dela 3;
lahko prizna delno kritje v skladu z obravnavo iz poglavja 4 naslova II dela 3.
Za namene točke (b) odstavka 1 lahko institucija nadomesti znesek iz točke (a) tega odstavka z zneskom iz točke (b) tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz točk (c), (d) in (e) tega odstavka:
skupni znesek izpostavljenosti institucije do izdajatelja zavarovanja s premoženjem na podlagi tristranskih pogodb o začasni prodaji, pri katerih sodeluje tripartitni agent;
celotni znesek omejitev, ki jih tripartitni agent iz točke (a) po navodilih institucije uporablja za vrednostne papirje, ki jih izda izdajatelj zavarovanja s premoženjem iz točke (a);
institucija je preverila, da ima tripartitni agent vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe, da bi se preprečile kršitve omejitev iz točke (b);
pristojni organ glede institucije ni izrazil pomembnih pomislekov;
vsota zneska omejitve iz točke (b) tega odstavka in katerih koli drugih izpostavljenosti institucije do izdajatelja zavarovanja s premoženjem ne presega omejitve iz člena 395(1).
EBA te smernice objavi do 31. decembra 2019.
▼M5 —————
DEL 6
LIKVIDNOST
NASLOV I
OPREDELITVE POJMOV IN LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE
Člen 411
Opredelitve pojmov
V tem delu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„finančna stranka“ pomeni stranko, vključno s finančno stranko, ki pripada nefinančni skupini družb, ki kot svojo glavno poslovno dejavnost opravlja eno ali več dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU, ali ki je nekaj od naslednjega:
kreditna institucija;
investicijsko podjetje;
subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (v nadaljnjem besedilu: SSPE);
kolektivni naložbeni podjem (v nadaljnjem besedilu: KNP);
zaprt investicijski sklad;
zavarovalnica;
pozavarovalnica;
finančni holding ali mešani finančni holding;
finančna institucija;
pokojninska shema, kot je opredeljena v točki (10) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012.
„vloga na drobno“ pomeni obveznost do fizične osebe ali do MSP, kadar bi to MSP izpolnjevalo pogoje za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti na drobno v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB za kreditno tveganje, ali obveznost do podjetja, ki je upravičeno do obravnave iz člena 153(4), in kadar skupne vloge tega MSP ali podjetja na skupinski podlagi ne presegajo 1 milijona EUR;
„osebno investicijsko podjetje“ pomeni podjetje ali sklad, čigar lastnik oziroma upravičenec je fizična oseba ali skupina tesno povezanih fizičnih oseb, ki ne opravlja drugih poslovnih, industrijskih ali strokovnih dejavnosti in ki je bila ustanovljena izključno za upravljanje premoženja lastnikov, vključno z drugimi pomožnimi dejavnostmi, kot so ločevanje sredstev lastnikov od sredstev podjetja, olajševanje prenosa sredstev v okviru družine ali preprečevanje ločitve sredstev po smrti družinskega člana, če so te pomožne dejavnosti povezane z glavnim namenom, ki je upravljanje premoženja lastnikov;
„posrednik pri vlogah“ pomeni fizično osebo ali podjetje, ki v zameno za plačilo pri kreditnih institucijah polaga vloge tretjih oseb, vključno z vlogami na drobno in vlogami podjetij, razen vlog finančnih strank;
„neobremenjena sredstva“ pomeni sredstva, za katera ne veljajo nobene pravne, pogodbene, regulativne ali druge omejitve, ki bi instituciji preprečile unovčenje, prodajo, prenos, odstop ali, na splošno, odtujitev takih sredstev z dokončno prodajo na trgih ali s pogodbo o začasni prodaji;
„neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem“ pomeni vsak znesek sredstev, ki ga instituciji ni treba pripisati izdaji kritih obveznic zaradi pravnih ali regulativnih zahtev, pogodbenih obveznosti ali zaradi tržne discipline, zlasti če zagotovljena sredstva presegajo najnižje pravne, zakonske ali regulativne zahteve po presežnem zavarovanju s premoženjem, ki se uporabljajo za krite obveznice v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali tretje države;
„zahteva glede pokritosti sredstev“ pomeni razmerje sredstev glede na obveznosti, kot je določeno za namene izboljšanja kreditne kakovosti v zvezi s kritimi obveznicami v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali tretje države;
„krediti za povečanje trgovalnega portfelja“ pomeni zavarovane kredite, odobrene strankam z namenom prevzema trgovalne pozicije s finančnim vzvodom;
„pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, navedene v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
„stresne razmere“ pomeni nenadno ali veliko poslabšanje kapitalske ustreznosti ali likvidnostnega položaja institucije zaradi spremembe razmer na trgu ali idiosinkratičnih dejavnikov, ki povzročijo veliko tveganje, da institucija ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ko zapadejo v naslednjih 30 dneh;
„sredstva stopnje 1“ pomeni sredstva z izjemno visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo iz drugega pododstavka člena 416(1);
„sredstva stopnje 2“ pomeni sredstva z visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo iz drugega pododstavka člena 416(1) te uredbe; sredstva stopnje 2 so dodatno razdeljena na sredstva stopnje 2A in sredstva stopnje 2B, kot je navedeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
„likvidnostni blažilnik“ pomeni znesek sredstev stopnje 1 in stopnje 2, ki jih ima institucija v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1);
„neto likvidnostni odlivi“ pomeni znesek, ki se izračuna tako, da se od likvidnostnih odlivov institucije odštejejo njeni likvidnostni prilivi;
„valuta poročanja“ pomeni valuto države članice, v kateri je sedež institucije;
„faktoring“ pomeni pogodbeni sporazum med podjetjem (odstopnik) in finančnim subjektom (prevzemnik), v katerem odstopnik odstopi ali proda svoje terjatve prevzemniku in prevzemnik v zameno odstopniku zagotovi eno ali več od naslednjih storitev v zvezi z odstopljenimi terjatvami:
predplačilo odstotka zneska odstopljenih terjatev, ki so običajno odstopljene kratkoročno, neporabljene in brez samodejne obnovitve;
upravljanje terjatev, izterjavo in kreditno zavarovanje, pri čemer običajno prevzemnik vodi računovodske knjige odstopnika in izterja terjatve v svojem imenu;
za namene naslova IV se faktoring obravnava kot trgovinsko financiranje;
„odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit“ pomeni kreditni aranžma ali okvirni likvidnostni kredit, ki je nepreklicen ali pogojno preklicen.
Člen 412
Zahteva glede likvidnostnega kritja
Razen če je drugače opredeljeno v delegiranem aktu iz člena 460(1), se postavka, ki se lahko šteje v več kot eni kategoriji odliva, šteje v tisti kategoriji odliva, ki ustvarja največji pogodbeni odliv za to postavko.
Člen 413
Zahteva glede stabilnega financiranja
Člen 414
Izpolnjevanje likvidnostnih zahtev
Institucija, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 412 ali člena 413(1) ali pričakuje, da jih ne bo izpolnila, tudi v času stresnih razmer, o tem takoj uradno obvesti pristojne organe in jim nemudoma predloži načrt za hitro ponovno vzpostavitev skladnosti z zahtevami iz člena 412 oziroma člena 413(1), kot je ustrezno. Dokler se skladnost ponovno ne vzpostavi, institucija dnevno poroča o postavkah iz naslova III in naslova IV, iz izvedbenega akta iz člena 415(3) ali (3a) ali iz delegiranega akta iz člena 460(1), kot je ustrezno, ob koncu vsakega delovnega dne, razen če pristojni organ ne odobri manjše pogostosti poročanja in daljšega odloga za poročanje. Pristojni organi odobrijo manjšo pogostost poročanja ali daljši odlog za poročanje samo na podlagi individualnega položaja institucije, pri čemer upoštevajo obseg in zapletenost dejavnosti institucije. Pristojni organi spremljajo izvajanje takšnega načrta za ponovno vzpostavitev skladnosti in po potrebi zahtevajo, da se skladnost vzpostavi hitreje, kot je bilo sprva predvideno.
NASLOV II
POROČANJE O LIKVIDNOSTI
Člen 415
Obveznost poročanja in način poročanja
Frekvenca poročanja je najmanj mesečna za postavke iz delegiranega akta iz člena 460(1) in najmanj četrtletna za postavke iz naslovov III in IV.
Institucija pristojnim organom ločeno poroča o postavkah iz izvedbenega tehničnega standarda iz odstavka 3 ali 3a tega člena, iz naslova III, dokler se v pravu Unije ne določijo in uvedejo obveznosti poročanja in oblika poročanja za količnik neto stabilnega financiranja iz naslova IV, iz naslova IV in iz delegiranega akta iz člena 460(1), kot je ustrezno, v skladu z naslednjim:
kadar so postavke denominirane v valuti, ki se razlikuje od valute poročanja, in so celotne obveznosti institucije denominirane v tej valuti, pri čemer so enake ali presegajo 5 % celotnih obveznosti institucije ali enotne likvidnostne podskupine, razen postavk kapitala in zunajbilančnih postavk, se poročanje opravi v valuti denominacije;
kadar so postavke denominirane v valuti države članice gostiteljice, kjer ima institucija pomembno podružnico iz člena 51 Direktive 2013/36/EU in zadevna država članica uporablja valuto, ki ni valuta poročanja, se poročanje opravi v valuti države članice, v kateri je pomembna podružnica;
kadar so postavke denominirane v valuti poročanja in je skupni znesek obveznosti v valutah, ki se razlikujejo od valute poročanja, enak ali presega 5 % celotnih obveznosti institucije ali enotne likvidnostne podskupine, razen postavk kapitala in zunajbilančnih postavk, se poročanje opravi v valuti poročanja.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da opredeli naslednje:
enotne obrazce za poročanje in rešitve na področju informacijske tehnologije z ustreznimi navodili za pogostost, referenčne datume in datume predložitve; načini in pogostost poročanja so sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo različnih dejavnosti institucij ter vključujejo poročanje, zahtevano v skladu z odstavkoma 1 in 2;
potrebne dodatne metrike za spremljanje likvidnosti, da se pristojnim organom omogoči pridobitev celostnega pregleda nad profilom likvidnostnega tveganja institucije v sorazmerju z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti institucije;
EBA Komisiji predloži zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov za elemente iz točke (a) do 28. julija 2013, za elemente iz točke (b) pa do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi, ki izvajajo nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU, ◄ na zahtevo pravočasno in v elektronski obliki zagotovijo vsa poročila, ki jih je predložila institucija v skladu z enotnimi predlogami za poročanje iz odstavka 3:
pristojnim organom in nacionalni centralni banki držav članic gostiteljic, v katerih so pomembne podružnice v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU nadrejene institucije ali institucije, ki jo obvladuje isti nadrejen finančni holding,
pristojnim organom, ki so izdali dovoljenje za opravljanje dejavnosti podrejenim družbam nadrejene institucije ali institucijam, ki jih obvladuje isti nadrejen finančni holding, in centralni banki iste države članice;
EBA;
ECB.
Člen 416
Poročanje o likvidnih sredstvih
Institucije v okviru poročanja o likvidnih sredstvih poročajo o naslednjem, razen če je to izključeno v skladu z odstavkom 2 in samo če likvidna sredstva izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3:
denarnih sredstvih in izpostavljenostih do centralnih bank, če je te izpostavljenosti možno kadar koli sprostiti v stresnih razmerah. Pristojni organ in centralna banka si prizadevata, da bi v zvezi z vlogami pri centralnih bankah dosegla soglasje glede obsega, v katerem se lahko te minimalne rezerve sprostijo v stresnih razmerah;
drugih prenosljivih sredstvih, katerih likvidnost in kreditna kakovost sta izjemno visoki;
prenosljivih sredstvih, ki predstavljajo terjatve do naslednjih institucij ali za katere jamčijo naslednje institucije:
enota centralne ravni države članice, regija s fiskalno pristojnostjo pobiranja davkov ali tretja država v domači valuti enote centralne ali regionalne ravni države, če institucija prevzema likvidnostno tveganje v zadevni državi članici ali tretji državi, ki ga krije z vzdrževanjem zadevnih likvidnih sredstev;
centralne banke in subjekti javnega sektorja, ki ne sodijo v okvir centralne ravni države, v domači valuti centralne banke in subjekta javnega sektorja;
Banka za mednarodne poravnave, Mednarodni denarni sklad, Komisija ali multilateralne razvojne banke;
Evropski instrument za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za stabilnost;
prenosljivih sredstvih, katerih likvidnost in kreditna kakovost sta visoki;
rezervnih kreditnih aranžmajih, ki jih odobrijo centralne banke v okviru monetarne politike, kolikor ti aranžmaji niso zavarovani z likvidnimi sredstvi in ob izključitvi izredne likvidnostne pomoči;
če kreditna institucija spada v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami, zakonsko ali statutarno najmanjših vlogah pri centralni kreditni instituciji in drugem statutarno ali pogodbeno razpoložljivem likvidnem financiranju centralnih kreditnih institucij ali institucij, ki so članice mreže iz člena 113(7) ali za katere se uporablja oprostitev iz člena 10, če to financiranje ni zavarovano z likvidnimi sredstvi.
Do enotne opredelitve visoke ter izjemno visoke likvidnosti in kreditne kakovosti v skladu s členom 460, institucije same identificirajo prenosljiva sredstva v določeni valuti, ki so visoke oziroma izjemno visoke likvidnosti in kreditne kakovosti. Do enotne opredelitve lahko pristojni organi ob upoštevanju meril, navedenih v členu 509(3), (4) in (5), določijo splošne smernice, ki jih institucije upoštevajo pri identificiranju sredstev visoke ter izjemno visoke likvidnosti in kreditne kakovosti. Če take smernice niso na voljo, institucije za ta namen uporabijo pregledna in nepristranska merila, vključno z nekaterimi ali vsemi merili, navedenimi v členu 509(3), (4) in (5).
Naslednje se ne šteje za likvidna sredstva:
sredstva, ki jih izda kreditna institucija, razen če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
gre za obveznice, ki so primerne za obravnavo v skladu s členom 129(4) ali (5), ali listinjene vrednostne papirje, če so dokazano najvišje kreditne kakovosti, kot jih določi EBA v skladu z merili iz člena 509(3), (4) in (5);
gre za krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162, razen tistih iz točke (i) te točke;
kreditno institucijo so ustanovile enote centralne ali regionalne ravni države članice, ki morajo zaščititi ekonomske temelje institucije in ohraniti njeno sposobnost delovanja med celotno življenjsko dobo, ali za premoženje izrecno jamčijo te enote, ali za vsaj 90 % kreditov, ki jih odobri institucija, neposredno ali posredno jamči ta enota centralne ali regionalne ravni države in se premoženje uporablja zlasti za financiranje promocijskih kreditov, odobrenih po nekonkurenčnih in neprofitnih pogojih, da se spodbudijo cilji javne politike teh enot;
premoženje, ki ga institucije pridobijo v obliki zavarovanja na podlagi poslov začasnega odkupa in poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki jih imajo institucije na voljo le za zmanjšanje kreditnega tveganja, zakonsko in pogodbeno pa jih ne morejo uporabiti;
sredstva, ki jih izda katera koli od naslednjih subjektov:
investicijsko podjetje;
zavarovalnica;
finančni holding;
mešani finančni holding;
kateri koli drug subjekt, ki kot svojo glavno poslovno dejavnost opravlja eno ali več dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2013/36EU.
V skladu z odstavkom 1 institucije o sredstvih poročajo kot o likvidnih sredstvih, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
sredstva so neobremenjena ali so na voljo v skupini zavarovanj s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti prevzete, v primeru, da skupino upravlja centralna banka, pa tudi neprevzete, a še nefinancirane;
sredstev ne izda sama institucija ali njej nadrejene ali podrejene institucije ali druga podrejena družba njej nadrejene institucije ali nadrejenega finančnega holdinga;
o ceni sredstev se običajno dogovorijo tržni udeleženci in jo je mogoče zlahka spremljati na trgu, ali pa se njihova cena lahko določi s pomočjo formule, ki jo je enostavno izračunati na podlagi javno dostopnih vhodnih podatkov in ki ni odvisna od močnih predpostavk, kot je običajno pri strukturiranih ali eksotičnih produktih;
sredstva kotirajo na priznani borzi ali se z njimi trguje na podlagi dokončne prodaje na trgih ali s preprostim sporazumom o začasni prodaji/začasnem odkupu na trgih začasne prodaje/začasnega odkupa; ta merila se ocenjujejo za vsak trg posebej.
Pogoji iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za sredstva, navedena v točkah (a), (e) in (f) odstavka 1.
Do specifikacije zavezujoče likvidnostne zahteve v skladu s členom 460 institucije ne glede na določbe iz odstavkov 1, 2 in 3 in v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena poročajo o:
drugih sredstvih, ki niso primerna za centralne banke, a se z njimi trguje, kot so lastniški finančni instrumenti in zlato, na podlagi preglednih in objektivnih meril, vključno z nekaterimi ali vsemi merili iz člena 509(3), (4) in (5);
drugih sredstvih, ki so primerna za centralne banke in s katerimi se trguje, kot so listinjeni vrednostni papirji najvišje kreditne kakovosti, kot jih določi EBA v skladu z merili iz člena 509(3), (4) in (5);
drugih sredstvih, ki so primerna za centralne banke, vendar se z njimi ne trguje, kot so kreditne terjatve, kot jih določi EBA v skladu z merili iz člena 509(4).
Če KNP za varovanje tveganj dovoljenih naložb uporablja ali bi lahko uporabljal izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti tega KNP za obravnavo iz prvega pododstavka tega odstavka. Kadar tretje strani iz točk (a) in (b) člena 418(4) vrednosti delnic ali enot KNP ne vrednotijo redno z uporabo tekočih tržnih cen, pristojni organ pa ni prepričan, da ima institucija razvite zanesljive metode in procese za tovrstno vrednotenje, kot je določeno v členu 418(4), se delnice ali enote v navedenem KNP ne obravnavajo kot likvidna sredstva.
▼M8 —————
Člen 417
Operativne zahteve za rezerve likvidnih sredstev
Institucije v okviru poročanja o likvidnih sredstvih poročajo samo o tistih imetjih likvidnih sredstev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
so ustrezno razpršena. Razpršitev ni potrebna za sredstva, ki ustrezajo sredstvom iz točk (a), (b) in (c) člena 416(1);
v pravnem in praktičnem smislu so na razpolago v vsakem trenutku v naslednjih 30 dneh za unovčenje z dokončno prodajo ali prek enostavne pogodbe o začasni prodaji/začasnem odkupu na odobrenih trgih začasne prodaje/začasnega odkupa, da tako izpolnijo obveznosti, ki zapadejo. Likvidna sredstva iz člena 416(1)(c), ki jih imajo v lasti v tretjih državah z omejitvami glede prenosov ali ki so denominirana v nekonvertibilnih valutah, se štejejo za razpoložljiva samo v takšni meri, kot ustrezajo odlivom v zadevni tretji državi ali valuti, razen če institucija pristojnim organom ne dokaže, da je ustrezno zavarovala posledično valutno tveganje;
likvidna sredstva obvladuje služba za upravljanje z likvidnostjo;
del likvidnih sredstev, razen tistih iz točk (a), (c), (e) in (f) člena 416(1), se redno in najmanj enkrat letno ◄ unovči z dokončno prodajo ali enostavnimi pogodbami o začasni prodaji/začasnem odkupu na odobrenem trgu začasne prodaje/začasnega odkupa za naslednje namene:
testiranje dostopa do trga za ta sredstva;
testiranje učinkovitosti procesov za unovčenje sredstev;
testiranje uporabnosti sredstev;
kar najbolj zmanjšati tveganje negativnih znakov v obdobju težav;
cenovna tveganja, povezana s sredstvi, se lahko zavarujejo, vendar so likvidna sredstva predmet ustreznih notranjih dogovorov, ki zagotavljajo, da so po potrebi takoj na voljo zakladništvu in zlasti da ne bodo uporabljena v drugih operacijah v teku, vključno s:
strategijami varovanja ali drugimi strategijami trgovanja;
zagotavljanjem izboljšanj kreditne kakovosti v strukturiranih poslih;
kritjem operativnih stroškov;
denominacija likvidnih sredstev je skladna z razporeditvijo glede na valuto likvidnostnih odlivov po zmanjšanju za prilive.
Člen 418
Vrednotenje likvidnih sredstev
Delnice ali enote KNP, kot so navedene v členu 416(6), so predmet odbitkov z vpogledom v osnovne naložbe, kot sledi:
0 % za osnovne naložbe v sredstva iz točke (a) člena 416(1);
5 % za osnovne naložbe v sredstva iz točk (b) in (c) člena 416(1);
20 % za osnovne naložbe v sredstva iz točke (d) člena 416(1).
Pristop vpogleda iz odstavka 2 se uporablja kot sledi:
kadar institucija pozna osnovne izpostavljenosti KNP, jih lahko z vpogledom v te osnovne izpostavljenosti dodelitočkam od (a) do (d) člena 416(1);
kadar institucija ne pozna osnovnih izpostavljenosti KNP, se predvideva, da KNP investira v največjem dovoljenem obsegu v skladu s svojim mandatom v padajočem vrstnem redu v kategorije sredstev, navedene v točkah od (a) do (d) člena 416(1), dokler ni dosežena zgornja meja celotne naložbe.
Institucije oblikujejo zanesljive metodolgije in postopke za izračunavanje tržne vrednosti in odbitkov za delnice ali enote KNP ter poročanje o njih. Le če institucije lahko pristojnemu organu dokažejo, da pomembnost izpostavljenosti ne upravičuje oblikovanja lastnih metodologij, se lahko za izračunavanje in poročanje odbitkov za delnice ali enote KNP v skladu z metodami, določenimi v točkah (a) in (b) odstavka 3, zanašajo na naslednje tretje strani:
depotna družba KNP, če KNP investira izključno v vrednostne papirje in vse vrednostne papirje deponira pri tej depotni družbi;
za druge KNP, družbo za upravljanje KNP, če izpolnjuje merila iz člena 132(3)(a).
Točnost izračunov depotne družbe ali družbe za upravljanje KNP potrdi zunanji revizor.
Člen 419
Valute, v katerih je razpoložljivost likvidnih sredstev omejena
Kadar utemeljene potrebe po likvidnih sredstvih glede na zahtevo iz člena 412 presegajo razpoložljivost teh likvidnih sredstev v določeni valuti, se uporabi eno ali več od naslednjih odstopanj:
z odstopanjem od točke (f) člena 417 je lahko denominacija likvidnih sredstev neskladna z razporeditvijo glede na valuto likvidnostnih odlivov po odbitku prilivov;
za valute države članice ali tretjih držav se lahko zahtevana likvidna sredstva nadomestijo s kreditnimi linijami iz centralne banke zadevne države članice ali tretje države, ki so pogodbeno nepreklicno odobrene za naslednjih 30 dni in dane po pošteni ceni ne glede na trenutno črpan znesek, če pristojni organi zadevne države članice ali tretje države storijo isto ter ima zadevna država članica ali tretja država vzpostavljene primerljive zahteve glede poročanja;
kadar primanjkuje sredstev stopnje 1, ima institucija lahko dodatna sredstva stopnje 2A, ki so predmet višjih odbitkov, in se lahko spremenijo morebitne omejitve višine teh sredstev, ki veljajo v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1).
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 420
Likvidnostni odlivi
Likvidnostni odlivi, o katerih se poroča, do specifikacije likvidnostne zahteve v skladu s členom 460 vključujejo:
trenutno stanje vlog na drobno, kot je določeno v členu 421;
trenutno stanje drugih obveznosti, ki zapadejo, za katere lahko institucije izdajateljice ali subjekti, ki so zagotovili sredstva, zahtevajo izplačilo ali ki pomenijo izrecno pričakovanje s strani subjekta, ki je sredstva zagotovil, da bo institucija obveznost izplačala v naslednjih 30 dneh, kot je določeno v členu 422;
dodatne odlive, navedene v členu 423;
največji znesek, ki ga je mogoče črpati v naslednjih 30 dneh iz nečrpanih odobrenih kreditnih aranžmajev in okvirnih likvidnostnih kreditov, kot je določeno v členu 424;
dodatni odliv, ugotovljen v oceni v skladu z odstavkom 2.
Pri tej oceni institucije zlasti upoštevajo pomembno škodo za ugled, do katere bi lahko prišlo, če ne bi zagotovile likvidnostne podpore zadevnim produktom ali storitvam. Institucije pristojnim organom najmanj letno poročajo o tistih produktih in storitvah, katerih verjetnost ter potencialen obseg likvidnostnih odlivov iz prvega pododstavka sta pomembna, pristojni organi pa določijo odlive za dodelitev. Pristojni organi lahko za zunajbilančne zadevne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem iz člena 429 in Priloge I, uporabijo stopnjo odliva do 5 %.
Pristojni organi najmanj letno poročajo EBA o vrstah produktov ali storitev, za katere so določili odlive na podlagi poročil institucij. V zadevnem poročilu tudi pojasnijo metodologijo, uporabljeno za določitev odlivov.
Člen 421
Odlivi za vloge na drobno
Institucije ločeno poročajo o zneskuvlog na drobno, kritih s sistemom zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES ali enakovrednim sistemom zajamčenih vlog v tretji državi, in ga pomnožijo z vsaj 5 %, kadar jevloga:
del vzpostavljenega odnosa, zaradi česar je verjetnost dviga izjemno majhna;
na transakcijskem računu, vključno z računi, na katere se redno nakazujejo plače.
Institucije lahko iz izračuna odlivov izključijo nekatere jasno definirane kategorijevlog na drobno, če institucija v vsakem primeru za celotno kategorijo teh vlog strogo uporablja naslednje, razen v individualno upravičenih primerih, ko je vlagatelj v stiski:
vlagatelju v 30 dneh ni dovoljeno dvignitivloge; ali
za predčasne dvige v 30 dneh mora vlagatelj plačati kazen, ki zajema izgubo obresti med datumom dviga in datumom pogodbene zapadlosti, ter materialno kazen, za katero ni nujno, da presega pripadajoče obresti za čas, ki je pretekel med datumom pologa in datumom dviga.
Člen 422
Odlivi za druge obveznosti
Institucije pomnožijo obveznosti, ki izhajajo iz zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v točki (3) člena 192, za:
0 % do vrednosti likvidnih sredstev v skladu s členom 418, če so zavarovane s sredstvi, ki bi izpolnjevala pogoje za likvidna sredstva v skladu s členom 416;
100 % prek vrednosti likvidnih sredstev v skladu s členom 418, če so zavarovane s sredstvi, ki bi izpolnjevala pogoje za likvidna sredstva v skladu s členom 416;
100 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne bi izpolnjevala pogojev za likvidna sredstva v skladu s členom 416, razen poslov iz točk (d) in (e) tega člena;
25 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne bi izpolnjevala pogojev za likvidna sredstva v skladu s členom 416, in je kreditodajalec enota centralne ravni države, subjekt javnega sektorja države članice, v kateri je kreditna institucija pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali je odprla podružnico, ali multilateralna razvojna banka. Subjekti javnega sektorja, ki so deležni takšne obravnave, so omejeni na tiste, ki imajo utež tveganja 20 % ali manj v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3.
0 %, če je kreditodajalec centralna banka.
Institucije pomnožijo:
obveznosti, ki izhajajo izvlog, ki jih mora vzdrževati vlagatelj, da od institucije pridobi storitve kliringa, skrbništva, upravljanja z denarjem ali druge primerljive storitve;
obveznosti, ki izhajajo izvlog, ki jih je treba vzdrževati v okviru sodelovanja pri skupnih nalogah znotraj institucionalne sheme za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz člena 113(7), ali kot zakonsko ali statutarno najmanjšo vlogo s strani drugega subjekta, ki je član iste institucionalne jamstvene sheme;
obveznosti, ki izhajajo izvlog, ki jih mora vzdrževati vlagatelj v okviru vzpostavljenega operativnega odnosa, ki ni odnos iz točke (a);
obveznosti, ki izhajajo izvlog, ki jih mora vzdrževati vlagatelj, da pridobi storitve denarnega kliringa in storitve centralne kreditne institucije, in kjer je kreditna institucija v mreži v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami;
s 5 % v primeru točke (a) v obsegu, v katerem so pokrite s sistemom zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES ali enakovrednim sistemom zajamčenih vlog v tretji državi, drugače pa s 25 %.
Vloge kreditnih institucij pri centralnih kreditnih institucijah, ki se štejejo za likvidna sredstva v skladu s členom 416(1)(f), se pomnožijo s 100-odstotno stopnjo odliva.
Dokler ni določena enotna opredelitev vzpostavljenega operativnega odnosa iz točke (c) odstavka 3, institucije same določijo merila, na podlagi katerih lahko ugotovijo, da gre za vzpostavljen operativni odnos, kadar imajo dokaze, da stranka ne more dvigniti zneskov, ki jih po zakonu dolguje, v obdobju 30 dni, ne da bi ogrozila svoje operativno delovanje, in o teh merilih obvestijo pristojne organe. Pristojni organi lahko v odsotnosti enotne opredelitve zagotovijo splošna napotila, ki jih morajo institucije upoštevati pri opredelitvi vlog, ki jih vlagatelj vzdržuje v okviru vzpostavljenega operativnega odnosa.
Pristojni organi lahko za obveznosti iz odstavka 7 dovolijo uporabo nižjega odstotka odliva za vsak posamezen primer posebej, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nasprotna stranka je eno od naslednjega:
institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali istega nadrejenega investicijskega podjetja;
nasprotna stranka je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU;
institucija, ki spada v isto institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz člena 113(7), ali
osrednja institucija ali član mreže v skladu s točko (d) člena 400(2);
obstajajo razlogi, zaradi katerih se v prihodnjih 30 dneh pričakuje manjši odliv, tudi v primeru kombinacije idiosinkratičnega in tržnega stresnega scenarija;
nasprotna stranka z odstopanjem od člena 425 uporablja ustrezni simetrični ali bolj konservativni priliv;
institucija in nasprotna stranka imata sedež v isti državi članici.
EBA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2015.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 423
Dodatni odlivi
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se lahko uporabi pojem pomembnosti, in metode za merjenje tega dodatnega odliva.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. marca 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Institucija doda dodatni odliv glede na:
čezmerno zavarovanje s premoženjem, ki ga ima institucija in ga na podlagi pogodbe lahko kadar koli zahteva nasprotna stranka;
zavarovanje s premoženjem, ki ga je treba vrniti nasprotni stranki;
zavarovanje s premoženjem, ki ustreza sredstvom, ki bi izpolnjevala pogoje za likvidna sredstva za namene člena 416, a bi jih lahko brez soglasja institucije nadomestila sredstva, ki ne bi izpolnjevala pogojev za likvidna sredstva za namene člena 416.
Člen 424
Odlivi iz kreditnih aranžmajev in ►C2 okvirnih likvidnostnih kreditov ◄
Najvišji znesek nečrpanih odobrenih sredstev kreditnih aranžmajev in nečrpanih odobrenih ►C2 okvirnih likvidnostnih kreditov ◄ , ki ga je mogoče črpati v naslednjih 30 dneh, se pomnoži z 10 %, če ta sredstva izpolnjujejo naslednje pogoje:
ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti na drobno v skladu s standardiziranimi pristopi ali pristopi IRB do kreditnih tveganj;
so bila zagotovljena strankam, ki niso finančne stranke;
niso bila zagotovljena kot nadomestilo za financiranje stranke, kadar ta ni zmožna izpolnjevati zahtev glede financiranja, ki zanjo veljajo na finančnih trgih.
Institucije poročajo o najvišjem znesku nečrpanih odobrenih sredstev kreditnih aranžmajev in nečrpanih odobrenih ►C2 okvirnih likvidnostnih kreditov ◄ , ki ga je mogoče črpati v naslednjih 30 dneh. To velja zlasti za naslednje:
►C2 okvirne likvidnostne kredite ◄ , ki jih je institucija odobrila SSPE, razen sredstev iz točke (b) odstavka (3);
dogovore, v skladu s katerimi mora institucija kupovati sredstva od SSPE ali jih izmenjevati;
aranžmaje in kredite, zagotovljena kreditnim institucijam;
aranžmaje in kredite, zagotovljena finančnim institucijam in investicijskim podjetjem.
Člen 425
Prilivi
Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Likvidnostni prilivi se omejijo na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 113(6) ali (7) te uredbe.
Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, kadar so ti prilivi povezani s hipotekarnimi krediti, financiranimi s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6) te uredbe, ali kritimi obveznicami, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162. Institucije lahko izvzamejo prilive iz promocijskih pretočnih kreditov institucije. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je ponudnik likvidnosti institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali nadrejenega investicijskega podjetja ali ki je z institucijo povezana, kot je določeno v členu 22(7) Direktive 2013/34/EU.
Likvidnostni prilivi se merijo v obdobju naslednjih 30 dni. Vključujejo samo pogodbene prilive iz izpostavljenosti, ki niso zapadle in za katere institucija nima razloga, da bi pričakovala, da jih v 30 dnevnem obdobju ne bi bilo mogoče izvesti. O likvidnostnih prilivih se poroča v celoti, o naslednjih prilivih pa ločeno:
denarna sredstva, ki jih dolgujejo stranke, ki niso finančne stranke za namene plačila glavnice, se zmanjšajo za 50 % njihove vrednosti ali v višini pogodbenih obveznosti do teh strank, da se zagotovi financiranje, odvisno od tega, kateri znesek je višji. To ne zajema denarnih sredstev iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot je opredeljeno v točki (3) člena 192, ki so v skladu s členom 416 zavarovana z likvidnimi sredstvi, kot je določeno v točki (d) tega odstavka.
Z odstopanjem od prvega pododstavka te točke lahko institucije, ki so prejele obveznost iz člena 424(6), da bi izplačale promocijski kredit končnemu prejemniku, upoštevajo priliv do višine zneska odliva, ki ga uporabijo za ustrezno obveznost za zagotovitev teh promocijskih kreditov;
denarna sredstva iz naslova poslov trgovinskega financiranja iz točke (b) drugega pododstavka člena 162(3) s preostalo zapadlostjo največ 30 dni, se v celoti upoštevajo kot prilivi;
krediti z nedoločenim pogodbenim končnim datumom se upoštevajo z 20 % prilivom, če pogodba instituciji omogoča, da odstopi od pogodbe in zahteva plačilo v 30 dneh;
denarna sredstva iz naslova ►C2 zavarovanih kreditnih poslov ◄ in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot je opredeljeno v točki (3) člena 192, se, če so zavarovana z likvidnimi sredstvi, kot so opredeljena v členu 416(1), se ne upoštevajo do vrednosti likvidnih sredstev, zmanjšani za odbitke, ter se upoštevajo v celoti za preostala zapadla denarna sredstva;
zapadla denarna sredstva, ki jih institucija, ki dolguje ta sredstva, obravnava v skladu s členom 422(3) in (4), se pomnožijo z ustreznim simetričnim prilivom;
denarna sredstva iz naslova pozicij v lastniških instrumentih, ki so vključeni v glavne borzne indekse, če se likvidna sredstva ne štejejo dvakrat;
ne upoštevajo se nobeni nečrpani kreditni aranžmaji ali ►C2 okvirni likvidnostni krediti ◄ ter nobene druge prejete obveznosti.
Z odstopanjem od točke (g) odstavka 2 lahko pristojni organi za vsak posamezen primer posebej dovolijo uporabo višjih prilivov za kreditne aranžmaje in ►C2 okvirne likvidnostne kredite ◄ , kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obstajajo razlogi, da se pričakuje višji priliv tudiv primeru kombinacije idiosinkratičnega in tržnega stresnega scenarija;
nasprotna stranka je institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU ali je članica enake institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) te uredbe ali osrednja institucija ali članica mreže, za katero velja opustitev iz člena 10 te uredbe;
nasprotna stranka z odstopanjem od členov 422, 423 in 424 uporablja ustrezni simetrični ali bolj konservativni odliv;
institucija in nasprotna stranka imata sedež v isti državi članici.
EBA predloži Komisiji navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2015.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pod odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 426
Posodobitev prihodnjih likvidnostnih zahtev
Potem ko Komisija sprejme delegirani akt za določitev likvidnostne zahteve v skladu s členom 460, lahko EBA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov za podrobno opredelitev pogojev iz členov 421(1), 422 (z izjemo odstavkov 8, 9 in 10 navedenega člena) in člena 424, da bi se upoštevali mednarodno dogovorjeni standardi.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
NASLOV III
POROČANJE O STABILNEM FINANCIRANJU
Člen 427
Postavke, ki zagotavljajo stabilno financiranje
Institucije v skladu z zahtevami za poročanje iz člena 415(1) in enotnimi predlogami za poročanje iz člena 415(3) pristojnim organom poročajo o naslednjih postavkah in njihovih sestavnih delih, da se omogoči ocena razpoložljivosti stabilnega financiranja:
naslednje vrste kapitala, ob upoštevanju odbitkov, kadar je to ustrezno:
kapitalskih instrumentov temeljnega kapitala;
kapitalskih instrumentov dodatnega kapitala;
drugih prednostnih delnic in kapitalskih instrumentov, ki presegajo dovoljeni znesek dodatnega kapitala in katerih dejanska zapadlost je eno leto ali več;
naslednje obveznosti, ki niso vključene v točko (a):
vloge na drobno, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 421(1);
vloge na drobno, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 421(2);
vloge, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 422 (3) in (4)
od vlog iz točke (iii) tisti, ki spadajo v sheme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, ►C2 ali zajamčene vloge v skladu s členom 421(1), ki spadajo v enakovredne sheme zajamčenih vlog v tretjih državah; ◄
od vlog iz točke (iii) tisti, ki spadajo pod točko (b) člena 422(3);
od vlog iz točke (iii) tisti, ki spadajo pod točko (d) člena 422(3);
vloženi zneski, ki ne spadajo pod točko (i), (ii) ali (iii), če jih ne položijo finančne stranke;
vsa finančna sredstva, pridobljena od finančnih strank;
ločeno za zneske, ki spadajo pod točko (vii) oziroma točko (viii), finančna sredstva iz zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot je opredeljeno v točki (3) člena 192:
obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) te uredbe, ali iz kritih obveznic, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162;
druge obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki ne spadajo pod točko (a):
vse druge morebitne obveznosti.
Kjer je to mogoče, se vse postavke predstavijo v naslednjih petih skupinah glede na najbližji datum njihove zapadlosti in najzgodnejši datum, na katerega jih je po pogodbi mogoče terjati:
v treh mesecih;
med 3 in 6 meseci;
med 6 in 9 meseci;
med 9 in 12 meseci;
nad 12 mesecev.
Člen 428
Postavke, ki potrebujejo stabilno financiranje
Naslednje postavke se pristojnim organom poročajo ločeno, če se ne ►C2 odbijejo ◄ odkapitala, da se omogoči ocena potrebe po stabilnem financiranju:
sredstva, ki bi izpolnjevala pogoje za likvidna sredstva v skladu s členom 416, razporejena glede na vrsto sredstva;
vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki niso vključeni pod točko (a);
sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za stopnjo kreditne kakovosti 1 v skladu s členom 122;
sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za stopnjokreditne kakovosti 2 v skladu s členom 122;
druga sredstva;
lastniški vrednostni papirji nefinančnihsubjektov, ki so vključeni v glavne borzne indekse priznane borze;
drugi lastniški vrednostni papirji;
zlato;
druge dragocene kovine;
neobnovljivi krediti in terjatve, in ločeno neobnovljivi krediti in terjatve, katerih kreditojemalci so:
fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki in osebne družbe;
MSP, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti na drobno v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB za kreditno tveganej ali izpostavljenosti do podjetja, ki izpolnjuje pogoje za obravnavo iz člena 153(4), in če je skupna vloga te stranke ali skupine povezanih strank nižja od 1 milijona EUR;
države, centralne banke in subjekti javnega sektorja;
stranke, ki niso navedene v točkah (i) in (ii) in niso finančne stranke;
stranke, ki niso navedene v točkah (i), (ii) in (iii) in so finančne stranke, in ločeno tiste, ki so kreditne institucije in druge finančne stranke;
neobnovljivikrediti in terjatve iz točke (g), in ločeno tisti, ki so:
zavarovani s poslovno nepremičnino;
zavarovani s stanovanjsko nepremičnino;
financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) te uredbe, ali kritimi obveznicami, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162;
terjatve iz naslova izvedenih finančnih instrumentov;
vsa druga sredstva;
nečrpani kreditni posli, ki se štejejo kot postavke v ‚skupini 4‘, ‚skupini 3‘ ali ‚skupini 2‘ v Prilogi I.
NASLOV IV
KOLIČNIK NETO STABILNEGA FINANCIRANJA
POGLAVJE 1
Količnik neto stabilnega financiranja
Člen 428a
Uporaba na konsolidirani podlagi
Kadar se količnik neto stabilnega financiranja iz tega naslova uporablja na konsolidirani podlagi v skladu s členom 11(4), se uporabljajo naslednje določbe:
za sredstva in zunajbilančne postavke podrejene družbe s sedežem v tretji državi, za katere se v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, uporabljajo faktorji potrebnega stabilnega financiranja, ki so višji od tistih iz poglavja 4, se uporablja konsolidacija v skladu z višjimi faktorji, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države;
za obveznosti in kapital podrejene družbe s sedežem v tretji državi, za katere se v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, uporabljajo faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja, ki so nižji od tistih iz poglavja 3, se uporablja konsolidacija v skladu z nižjimi faktorji, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države;
sredstva v tretji državi, ki izpolnjujejo zahteve iz delegiranega akta iz člena 460(1) in ki jih ima podrejena družba s sedežem v tretji državi, se ne pripoznajo kot likvidna sredstva za namene konsolidacije, če ne štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države, ki določa zahtevo glede likvidnostnega kritja.
▼M9 —————
Člen 428b
Količnik neto stabilnega financiranja
Zahteva glede neto stabilnega financiranja iz člena 413(1), je enaka razmerju med razpoložljivim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 3 in potrebnim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 4 ter je izražena kot odstotek. Institucije svoj količnik neto stabilnega financiranja izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
Pri določanju stopnje morebitne omejitve glede valutne neusklajenosti, ki se lahko uporablja v skladu s tem členom, pristojni organi upoštevajo vsaj:
ali ima institucija zmožnost, da prenese razpoložljivo stabilno financiranje iz ene valute v drugo ter med jurisdikcijami in pravnimi osebami znotraj svoje skupine, in ali ima zmožnost, da izvede valutne zamenjave in zbere finančna sredstva na trgih tujih valut v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja;
učinek negativnih gibanj menjalnega tečaja na obstoječe pozicije z valutno neusklajenostjo in na učinkovitost vseh vzpostavljenih varovanj pred tveganjem v tuji valuti.
Vse omejitve valutne neusklajenosti, naložene v skladu s tem členom, so posebna zahteva glede likvidnosti iz člena 105 Direktive 2013/36/EU.
POGLAVJE 2
Splošna pravila za izračun količnika neto stabilnega financiranja
Člen 428c
Izračun količnika neto stabilnega financiranja
Če v tem naslovu ni določeno drugače, se postavka, ki se lahko dodeli v več kot eno kategorijo potrebnega stabilnega financiranja, dodeli v tisto kategorijo potrebnega stabilnega financiranja, ki ustvarja največje potrebno stabilno pogodbeno financiranje za to postavko.
Člen 428d
Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih
Pristojni organi se lahko ob odobritvi zadevne centralne banke odločijo opustiti učinek pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na izračun količnika neto stabilnega financiranja, tudi prek določitve faktorjev potrebnega stabilnega financiranja ter rezervacij in izgub, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
preostala zapadlost teh pogodb je manj kot šest mesecev;
nasprotna stranka je ECB ali centralna banka države članice;
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so namenjene monetarni politiki ECB ali centralne banke države članice.
Kadar je podrejena družba, ki ima sedež v tretji državi, upravičena do opustitve iz prvega pododstavka v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države, ki določa zahtevo glede neto stabilnega financiranja, se opustitev, kot je določena v nacionalni zakonodaji tretje države, upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428e
Pobot zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga
Sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji z eno samo nasprotno stranko, se izračunajo na neto osnovi, če ta sredstva in obveznosti izpolnjujejo pogoje za pobot iz člena 429b(4).
Člen 428f
Soodvisna sredstva in obveznosti
Na podlagi predhodne odobritve pristojnih organov lahko institucija sredstvo in obveznost obravnava kot soodvisna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija deluje izključno kot pretočna enota za usmerjanje financiranja od obveznosti do ustreznega soodvisnega sredstva;
posamezna soodvisna sredstva in obveznosti so jasno razpoznavni in imajo isti znesek glavnice;
sredstvo in soodvisna obveznost imata znatno podobno zapadlost, tako da je časovni zamik med zapadlostjo sredstva in zapadlostjo obveznosti največ 20 dni;
soodvisna obveznost je bila zahtevana v skladu s pravno, regulativno ali pogodbeno obveznostjo in se ne uporablja za financiranje drugih sredstev;
tokovi plačil glavnice iz sredstva se ne uporabijo v druge namene kot za poplačilo soodvisne obveznosti;
nasprotni stranki za posamezen par soodvisnega sredstva in obveznosti nista enaki.
Za sredstva in obveznosti se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 in veljajo za soodvisne, če so neposredno povezani z naslednjimi produkti ali storitvami:
centraliziranimi reguliranimi prihranki, če so institucije pravno zavezane k prenosu reguliranih vlog v centralizirani sklad, ki ga je ustanovila in ga nadzira enota centralne ravni države članice in ki zagotavlja kredite za spodbujanje ciljev v javnem interesu, in če se prenos vlog v centralizirani sklad opravi vsaj enkrat mesečno;
promocijskimi krediti ter okvirnimi krediti in okvirnimi likvidnostnimi krediti, ki izpolnjujejo merila iz delegiranega akta iz člena 460(1), za institucije, ki delujejo zgolj kot posredniki, ki ne prevzemajo nikakršnega tveganja financiranja;
kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
so obveznice, ki so navedene v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES ali ki izpolnjujejo zahteve glede upravičenosti do obravnave iz člena 129(4) ali (5) te uredbe;
osnovni krediti so popolnoma financirani z izdanimi kritimi obveznicami ali pa obstajajo nediskrecijski sprožilci podaljšanja zapadlosti kritih obveznic za eno leto ali več do konca trajanja osnovnega kredita v primeru neuspešnega refinanciranja na datum zapadlosti krite obveznice;
dejavnostmi kliringa izvedenih finančnih instrumentov za stranke pod pogojem, da institucija svojim strankam ne zagotavlja izvajanja dejavnosti CNS in posledično tudi ne prevzema nobenega tveganja financiranja.
Člen 428g
Vloge v institucionalnih shemah za zaščito vlog in zadružnih mrežah
Kadar je institucija udeležena v institucionalni shemi za zaščito vlog v skladu s členom 113(7), v mreži, upravičeni do opustitve iz člena 10, ali v zadružni mreži v državi članici, za vpogledne vloge, ki jih ima institucija pri centralni instituciji in jih institucija vlagateljica šteje za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), veljata naslednji zahtevi:
institucija vlagateljica uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z oddelkom 2 poglavja 4, odvisno od obravnave teh vpoglednih vlog kot sredstev stopnje 1, stopnje 2A ali stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) in odvisno od ustreznih odbitkov, uporabljenih za te vpogledne vloge za izračun količnika likvidnostnega kritja;
centralna institucija, ki prejme vlogo, uporabi ustrezen simetričen faktor razpoložljivega stabilnega financiranja.
Člen 428h
Prednostna obravnava znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog
Z odstopanjem od poglavij 3 in 4, v primerih, v katerih se člen 428g ne uporablja, lahko pristojni organi posameznim institucijam dovolijo uporabo višjega faktorja razpoložljivega stabilnega financiranja ali nižjega faktorja potrebnega stabilnega financiranja za sredstva, obveznosti in odobrene kreditne aranžmaje ali okvirne likvidnostne kredite, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nasprotna stranka je eno od naslednjega:
nadrejena oseba ali podrejena družba te institucije;
druga podrejena družba iste nadrejene osebe;
podjetje, ki je s to institucijo povezano v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU;
članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) te uredbe kot institucija;
centralni organ ali povezana kreditna institucija mreže ali zadružne skupine iz člena 10 te uredbe;
obstajajo razlogi, zaradi katerih se lahko pričakuje, da obveznost ali odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit, ki jih prejme institucija, predstavljajo stabilnejši vir financiranja ali da je za sredstvo ali odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit, ki jih odobri institucija, potrebnega manj stabilnega financiranja v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja kot za enako obveznost, sredstvo ali odobreni kreditni aranžma ali okvirni likvidnostni kredit, ki ga prejmejo ali odobrijo druge nasprotne stranke;
nasprotna stranka uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki je enak ali višji kot višji faktor razpoložljivega stabilnega financiranja, ali faktor razpoložljivega stabilnega financiranja, ki je enak ali nižji kot nižji faktor potrebnega stabilnega financiranja;
institucija in nasprotna stranka imata sedež v isti državi članici.
Kadar imata institucija in nasprotna stranka sedež v različnih državah članicah, lahko pristojni organi opustijo pogoj iz točke (d) odstavka 1, če so poleg meril iz odstavka 1 izpolnjena naslednja merila:
obstajajo pravno zavezujoči dogovori in zaveze med subjekti v skupini v zvezi z obveznostjo, sredstvom ali odobrenimi kreditnimi aranžmaji ali okvirnim likvidnostnim kreditom;
ponudnik financiranja ima nizek profil tveganosti financiranja;
profil tveganosti financiranja prejemnika financiranja je bil ustrezno upoštevan pri upravljanju likvidnostnega tveganja ponudnika financiranja.
Pristojni organi se medsebojno posvetujejo v skladu s točko (b) člena 20(1), da ugotovijo, ali so dodatna merila iz tega odstavka izpolnjena.
POGLAVJE 3
Razpoložljivo stabilno financiranje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428i
Izračun zneska razpoložljivega stabilnega financiranja
Če v tem poglavju ni določeno drugače, se znesek razpoložljivega stabilnega financiranja izračuna z množenjem knjigovodske vrednosti različnih kategorij ali vrst obveznosti in kapitala s faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2. Skupni znesek razpoložljivega stabilnega financiranja je vsota tehtanih zneskov obveznosti in kapitala.
Obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda institucija in se prodajajo izključno na trgu za male vlagatelje ter so na računu za male vlagatelje, lahko štejejo, kot da spadajo v ustrezno kategorijo vlog na drobno. Uvedejo se takšne omejitve, da teh instrumentov ne morejo kupiti ali imeti stranke, ki niso stranke na drobno.
Člen 428j
Preostala zapadlost obveznosti ali kapitala
Oddelek 2
Faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428k
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %
Če v členih 428l do 428o ni določeno drugače, se za vse obveznosti brez navedene zapadlosti, vključno s kratkimi pozicijami in pozicijami z neopredeljeno zapadlostjo, uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, razen za:
odložene obveznosti za davek, ki se obravnavajo v skladu s prvim možnim datumom, na katerega bi se te obveznosti lahko realizirale;
manjšinske deleže, ki se obravnavajo v skladu s trajanjem instrumenta.
Za odložene obveznosti za davek in manjšinske deleže iz odstavka 1 se uporablja eden od naslednjih faktorjev:
0 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža manj kot šest mesecev;
50 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto;
100 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža eno leto ali več.
Za naslednje obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %:
obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, tujih valut in blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla in za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto posla, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
obveznosti, ki so opredeljene kot soodvisne s sredstvi v skladu s členom 428f;
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente, ki niso navedeni v členih 428l do 428o.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
Člen 428l
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednje obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %:
prejete vloge, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene iz delegiranega akta iz člena 460(1);
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
enota centralne ravni države članice ali tretje države;
enote regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) in mednarodne organizacije iz člena 118;
nefinančne podjetniške stranke;
kreditne zadruge, ki jih odobri pristojni organ, osebna investicijska podjetja in stranke, ki so posredniki pri vlogah, če te obveznosti ne spadajo pod točko (a) tega odstavka;
obveznosti s preostalo pogodbeno zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, ki niso navedene v členih 428m, 428n in 428o.
Člen 428m
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za druge vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %.
Člen 428n
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za stabilne vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %.
Člen 428o
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednje obveznosti ter kapitalske postavke in instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %:
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije pred uporabo prilagoditev na podlagi členov 32 do 35, odbitkov na podlagi člena 36 ter izvzetij in drugih možnosti iz členov 48, 49 in 79;
postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odbitkom postavk iz člena 56 in pred uporabo člena 79, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
postavke dodatnega kapitala institucije pred odbitki iz člena 66 in pred uporabo člena 79, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi jih izvršili, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katere koli druge kapitalske instrumente institucije s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi jih izvršili, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katera koli druga zavarovana in nezavarovana posojila in obveznosti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, vključno z vezanimi vlogami, razen če ni drugače določeno v členih 428k do 428n.
POGLAVJE 4
Potrebno stabilno financiranje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428p
Izračun zneska potrebnega stabilnega financiranja
Sredstva, ki so si jih institucije izposodile, tudi v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji, so predmet faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2, če ta sredstva niso izkazana v bilancah stanja institucije, a jih institucija ima v dejanski lasti.
Za sredstva, ki jim je do izteka obdobja obremenitve ostalo manj kot šest mesecev, se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi v skladu z oddelkom 2 za enaka sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Za neobremenjena sredstva štejejo naslednja sredstva:
sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti odobrene ali, če skupino upravlja centralna banka, neodobrene, vendar še ne financirane; ta sredstva vključujejo sredstva, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog; institucije predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, in sicer po pravilu naraščajoče likvidnosti, pri čemer upoštevajo razvrstitev sredstev glede likvidnosti na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer začnejo s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik;
sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri zavarovanih kreditnih poslih, zavarovanih poslih financiranja ali poslih izmenjave zavarovanja s premoženjem ter ki jih institucija lahko odtuji;
sredstva, pripisana izdaji kritih obveznic kot neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem.
V primeru nestandardnih, začasnih dejavnosti, ki jih izvaja ECB, centralna banka države članice ali centralna banka tretje države, da bi izpolnila svoj mandat v obdobju finančnih pretresov na trgih ali v izrednih makroekonomskih okoliščinah, se zmanjšan faktor potrebnega stabilnega financiranja lahko dodeli naslednjim sredstvom:
z odstopanjem od točke (f) člena 428ad in od točke (a) člena 428ah(1) sredstvom, obremenjenim za namene dejavnosti iz tega pododstavka,
z odstopanjem od točk (d)(i) in (d)(ii) člena 428ad, od točke (b) člena 428af in od točke (c) člena 428ag denarnim sredstvom, ki izvirajo iz dejavnosti iz tega pododstavka.
Pristojni organi v dogovoru s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, določijo faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi za sredstva iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Za obremenjena sredstva iz točke (a) prvega pododstavka faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi, ni nižji od faktorja potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se v skladu z oddelkom 2 uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Pri uporabi zmanjšanega faktorja potrebnega stabilnega financiranja v skladu z drugim pododstavkom pristojni organi pazljivo spremljajo učinek tega zmanjšanega faktorja na pozicije stabilnega financiranja institucije in po potrebi sprejmejo ustrezne nadzorniške ukrepe.
Pristojni organi EBA najmanj enkrat na leto poročajo o vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti, za katere so določili faktorje potrebnega stabilnega financiranja. V zadevnem poročilu tudi pojasnijo metodologijo, uporabljeno za določitev teh faktorjev.
Člen 428q
Preostala zapadlost sredstva
Oddelek 2
Faktorji potrebnega stabilnega financiranja
Člen 428r
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %:
neobremenjena sredstva, ki so primerna za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz navedenega delegiranega akta, ne glede na to, ali so skladna z operativnimi zahtevami iz navedenega delegiranega akta;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 0 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, določenimi v navedenem delegiranem aktu;
vse rezerve, ki jih ima institucija pri ECB, centralni banki države članice ali centralni banki tretje države, vključno z obveznimi in presežnimi rezervami;
vse terjatve do ECB, centralne banke države članice ali centralne banke tretje države s preostalo zapadlostjo, krajšo od šestih mesecev;
terjatve iz prodaje finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla, za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto poslov, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
sredstva, ki so opredeljena kot soodvisna z obveznostmi v skladu s členom 428f;
zapadla denarna sredstva iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, kadar je preostala zapadlost teh poslov manj kot šest mesecev, kadar so ta zapadla sredstva zavarovana s sredstvi, ki štejejo za sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz navedenega akta, ter kadar bi bile institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti ta sredstva v času trajanja posla.
Kadar se uporablja člen 428e, institucije zapadla denarna sredstva iz točke (g) prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo na neto osnovi.
Pri podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretji državi, kjer za obvezne rezerve centralne banke velja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, se ta višji faktor potrebnega stabilnega financiranja upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428s
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %:
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 5 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
zapadla denarna sredstva iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli preostalo zapadlost, manjšo od šestih mesecev, razen tistih iz točke (g) člena 428r(1);
neporabljeni del odobrenih kreditnih aranžmajev ali okvirnega likvidnostnega kredita na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
zunajbilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev.
Kadar se uporablja člen 428e, institucije zapadla denarna sredstva iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo na neto osnovi.
Člen 428t
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za izjemno visokokakovostne krite obveznice stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428u
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7,5 %
Za zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7,5 %.
Člen 428v
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %:
zapadla denarna sredstva iz poslov s finančnimi strankami, katerih preostala zapadlost je manj kot šest mesecev, razen tistih iz točke (g) člena 428r(1) in iz točke (b) člena 428s(1);
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev;
zunajbilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo enega leta ali več.
Člen 428w
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 12 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 12 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 12 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428x
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 15 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2A na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 15 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428y
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 20 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428z
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 25 %
Za neobremenjena listinjenja stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 25 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428aa
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 30 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 30 %:
neobremenjene izjemno visokokakovostne krite obveznice na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 30 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ab
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 35 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 35 %:
neobremenjena listinjenja stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 35 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ac
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 40 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 40 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 40 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ad
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %:
neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzeta listinjenja stopnje 2B in visokokakovostne krite obveznice na podlagi navedenega delegiranega akta, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika iz navedenega delegiranega akta;
vloge institucije pri drugi finančni instituciji, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
zapadla denarna sredstva iz poslov s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto z:
enoto centralne ravni države članice ali tretje države;
enotami regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralnimi razvojnimi bankami iz člena 117(2) in mednarodnimi organizacijami iz člena 118;
nefinančnimi družbami, strankami na drobno ter MSP;
kreditnimi zadrugami, ki jih odobri pristojni organ, osebnimi investicijskimi podjetji in strankami, ki so posredniki pri vlogah, če ta sredstva ne spadajo pod točko (b) tega odstavka;
zapadla denarna sredstva iz poslov s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto z:
ECB ali centralno banko države članice;
centralno banko tretje države;
finančnimi strankami;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto;
sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členi 428ae do 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporablja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena;
vsa druga sredstva s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, razen če ni drugače določeno v členih 428r do 428ac.
Člen 428ae
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 55 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428af
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 65 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 65 %:
neobremenjeni krediti, zavarovani s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ali neobremenjeni stanovanjski krediti, za katere v celoti jamči primeren dajalec zavarovanja iz točke (e) člena 129(1), s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pod pogojem, da se tem kreditom dodeli utež tveganja 35 % ali manj v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke in kreditov iz členov 428r do 428ad, pod pogojem, da se tem kreditom dodeli utež tveganja 35 % ali manj v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3.
Člen 428ag
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %:
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot začetno kritje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena;
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot prispevek v jamstveni sklad CNS, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporablja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja za neobremenjena sredstva;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke in kreditov iz členov 428r do 428af, ki so zapadli pred manj kot 90 dnevi in ki jim je dodeljena utež tveganja več kot 35 % v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več;
neobremenjeni vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pri katerih ni prišlo do neplačila v skladu s členom 178 in ki ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
neobremenjeni lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi, ki niso primerni za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
fizično blago, s katerim se trguje, vključno z zlatom, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago;
sredstva, obremenjena s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, v kritnem premoženju, financiranem s kritimi obveznicami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES ali s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo zahteve glede upravičenosti do obravnave iz člena 129(4) ali (5) te uredbe.
Člen 428ah
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %:
vsa sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost enega leta ali več, razen če je v tem poglavju določeno drugače;
vsa sredstva, ki niso navedena v členih 428r do 428ag, vključno s krediti za finančne stranke s preostalo pogodbeno zapadlostjo enega leta ali več, nedonosne izpostavljenosti, postavke, odbite od kapitala, stalna sredstva, lastniški finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na borzi, zadržane obresti, zavarovalna sredstva, vrednostni papirji, pri katerih je prišlo do neplačila.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
POGLAVJE 5
Odstopanje za majhne in nekompleksne institucije
Člen 428ai
Odstopanje za majhne in nekompleksne institucije
Z odstopanjem od poglavij 3 in 4 se lahko majhne in nekompleksne institucije ob predhodnem dovoljenju njihovega pristojnega organa odločijo, da izračunajo razmerje med razpoložljivim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 6 in potrebnim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 7 ter ga izrazijo kot odstotek.
Pristojni organ lahko od majhne in nekompleksne institucije zahteva, da zahtevo glede neto stabilnega financiranja izpolni na podlagi razpoložljivega stabilnega financiranja institucije iz poglavja 3 in potrebnega stabilnega financiranja institucije iz poglavja 4, če meni, da se s poenostavljeno metodologijo ne da ustrezno oceniti tveganja financiranja te institucije.
POGLAVJE 6
Razpoložljivo stabilno financiranje za poenostavljeni izračun količnika neto stabilnega financiranja
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428aj
Poenostavljeni izračun zneska razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428ak
Preostala zapadlost obveznosti ali kapitala
Oddelek 2
Faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428al
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %
Če v tem oddelku ni določeno drugače, se za vse obveznosti brez navedene zapadlosti, vključno s kratkimi pozicijami in pozicijami z neopredeljeno zapadlostjo, uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, razen za:
odložene obveznosti za davek, ki se obravnavajo v skladu s prvim možnim datumom, na katerega bi se te obveznosti lahko realizirale;
manjšinske deleže, ki se obravnavajo v skladu z obdobjem veljavnosti zadevnega instrumenta.
Za odložene obveznosti za davek in manjšinske deleže iz odstavka 1 se uporablja eden od naslednjih faktorjev:
0 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža manj kot eno leto;
100 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža eno leto ali več.
►C8 Za naslednje obveznosti in kapitalske postavke ali instrument, se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %: ◄
obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, tujih valut in blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla, za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto posla, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
obveznosti, ki so opredeljene kot soodvisne s sredstvi v skladu s členom 428f;
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in kapitalske postavke ali instrumenti, ki niso navedeni v tem členu in členih 428am do 428ap.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
Člen 428am
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednje obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %:
prejete vloge, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
enota centralne ravni države članice ali tretje države;
enote regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) in mednarodne organizacije iz člena 118;
nefinančne podjetniške stranke;
kreditne zadruge, ki jih odobri pristojni organ, osebna investicijska podjetja in stranke, ki so posredniki pri vlogah, z izjemo prejetih vlog, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1).
Člen 428an
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za druge vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %.
Člen 428ao
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za stabilne vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %.
Člen 428ap
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednje obveznosti ter kapitalske postavke in instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %:
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije pred uporabo prilagoditev na podlagi členov 32 do 35, odbitkov na podlagi člena 36 ter izvzetij in drugih možnosti iz členov 48, 49 in 79;
postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odbitkom postavk iz člena 56 in pred uporabo člena 79, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
postavke dodatnega kapitala institucije pred odbitki iz člena 66 in pred uporabo člena 79 s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katere koli druge kapitalske instrumente institucije s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katera koli druga zavarovana in nezavarovana posojila in obveznosti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, vključno z vezanimi vlogami, razen če ni drugače določeno v členih 428al do 428ao.
POGLAVJE 7
Potrebno stabilno financiranje za poenostavljeni izračun količnika neto stabilnega financiranja
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428aq
Poenostavljeni izračun zneska potrebnega stabilnega financiranja
Sredstva, ki so si jih institucije izposodile, tudi v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji, in niso izkazana v njihovih bilancah stanja, a jih imajo v dejanski lasti, so predmet faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2.
Za sredstva, ki jim je do izteka obdobja obremenitve ostalo manj kot šest mesecev, se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi v skladu z oddelkom 2 za enaka sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Za neobremenjena sredstva štejejo naslednja sredstva:
sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti odobrene ali, če skupino upravlja centralna banka, neodobrene, vendar še ne financirane, vključno s sredstvi, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog;
sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri zavarovanih kreditnih poslih, zavarovanih poslih financiranja ali poslih izmenjave zavarovanja ter ki jih institucija lahko odtuji;
sredstva, pripisana izdaji kritih obveznic kot neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem.
Institucije za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, in sicer po pravilu naraščajoče likvidnosti, pri čemer upoštevajo razvrstitev sredstev glede likvidnosti iz delegiranega akta iz člena 460(1), začenši s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik.
V primeru nestandardnih, začasnih dejavnosti, ki jih izvaja ECB, centralna banka države članice ali centralna banka tretje države, da bi izpolnila svoj mandat v obdobju finančnih pretresov na trgih ali v izrednih makroekonomskih okoliščinah, se zmanjšan faktor potrebnega stabilnega financiranja lahko dodeli naslednjim sredstvom:
z odstopanjem od člena 428aw in od točke (a) člena 428az(1) sredstvom, obremenjenim za dejavnosti iz tega pododstavka,
z odstopanjem od člena 428aw in od točke (b) člena 428ay denarnim sredstvom, ki izvirajo iz dejavnosti iz tega pododstavka.
Pristojni organi v dogovoru s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, določijo faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi za sredstva iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Za obremenjena sredstva iz točke (a) prvega pododstavka faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi, ni nižji od faktorja potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se v skladu z oddelkom 2 uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Pri uporabi zmanjšanega faktorja potrebnega stabilnega financiranja v skladu z drugim pododstavkom pristojni organi pazljivo spremljajo učinek tega zmanjšanega faktorja na pozicije stabilnega financiranja institucije in po potrebi sprejmejo ustrezne nadzorniške ukrepe.
Pristojni organi EBA najmanj enkrat na leto poročajo o vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti, za katere so določili faktorje potrebnega stabilnega financiranja. V zadevnem poročilu tudi pojasnijo metodologijo, uporabljeno za določitev teh faktorjev.
Člen 428ar
Preostala zapadlost sredstva
Oddelek 2
Faktorji potrebnega stabilnega financiranja
Člen 428as
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %:
neobremenjena sredstva, ki so primerna za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ne glede na to, ali so skladna z operativnimi zahtevami, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
vse rezerve, ki jih ima institucija pri ECB, centralni banki države članice ali centralni banki tretje države, vključno z obveznimi in presežnimi rezervami;
vse terjatve do ECB, centralne banke države članice ali centralne banke tretje države s preostalo zapadlostjo, krajšo od šestih mesecev;
sredstva, ki so opredeljena kot soodvisna z obveznostmi v skladu s členom 428f.
Pri podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretji državi, kjer za obvezne rezerve centralne banke velja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z zahtevo glede neto stabilnih virov financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države, se ta višji faktor potrebnega stabilnega financiranja upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428at
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %
Člen 428au
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %:
neobremenjena sredstva, primerna za izjemno visokokakovostne krite obveznice stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I.
Člen 428av
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2A na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), in neobremenjene delnice ali enote v KNP na podlagi navedenega delegiranega akta se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428aw
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %:
zavarovani in nezavarovani krediti, ki imajo preostalo zapadlost manj kot eno leto in so obremenjeni manj kot eno leto,
vsa druga sredstva s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, razen če ni drugače določeno v členih 428as do 428av;
sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členi 428ax, 428ay in 428az, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena.
Člen 428ax
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %
Za sredstva, ki so primerna za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), in delnice ali enote v KNP na podlagi navedenega delegiranega akta se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu, če so obremenjeni manj kot eno leto.
Člen 428ay
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %:
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot začetno kritje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ali dana kot prispevek v jamstveni sklad CNS, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428az, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke, ki so zapadli pred manj kot 90 dnevi;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več;
neobremenjeni vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pri katerih ni prišlo do neplačila v skladu s členom 178 in ki ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
neobremenjeni lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi, ki niso primerni za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
fizično blago, s katerim se trguje, vključno z zlatom, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago.
Člen 428az
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %:
vsa sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost enega leta ali več;
vsa sredstva, ki niso navedena v členih 428as do 428ay, vključno s krediti za finančne stranke s preostalo pogodbeno zapadlostjo enega leta ali več, nedonosne izpostavljenosti, postavke, odbite od kapitala, stalna sredstva, lastniški finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na borzi, zadržane obresti, zavarovalna sredstva, vrednostni papirji, pri katerih je prišlo do neplačila.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
DEL 7
FINANČNI VZVOD
Člen 429
Izračun količnika finančnega vzvoda
Institucije izračunajo količnik finančnega vzvoda na zadnji referenčni datum poročanja.
Za namene odstavka 2 je mera skupne izpostavljenosti vsota vrednosti izpostavljenosti:
sredstev, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in pozicij iz člena 429e, izračunanih v skladu s členom 429b(1);
pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, vključno z zunajbilančnimi pogodbami in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, izračunanih v skladu s členoma 429c in 429d;
pribitkov za kreditno tveganje nasprotne stranke v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, izračunanih v skladu s členom 429e;
zunajbilančnih postavk, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja z vrednostnimi papirji in pozicij iz členov 429d in 429g, izračunanih v skladu s členom 429f;
običajnih nakupov ali prodaj, ki čakajo na poravnavo, izračunanih v skladu s členom 429g.
Institucije posle z dolgim rokom poravnave obravnavajo v skladu s točkami (a) do (d) prvega pododstavka, kakor je ustrezno.
Institucije lahko zmanjšajo vrednosti izpostavljenosti iz točk (a) in (d) prvega pododstavka za ustrezen znesek splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za bilančne in zunajbilančne postavke ob upoštevanju spodnjega praga 0, kadar je bil na podlagi popravkov zaradi kreditnega tveganja zmanjšan temeljni kapital.
Z odstopanjem od točke (d) odstavka 4 se uporabljajo naslednje določbe:
zunajbilančna postavka v skladu s točko (d) odstavka 4, ki se v skladu z veljavnim računovodskim okvirom obravnava kot izvedeni finančni instrument, se obravnava kot je določeno v točki (b) navedenega odstavka;
kadar stranka institucije, ki deluje kot klirinški član, sklene posel z izvedenimi finančnimi instrumenti neposredno s CNS in institucija jamči za uspešnost trgovalnih izpostavljenosti svoje stranke do CNS, ki izhajajo iz zadevnega posla, institucija svojo izpostavljenost, ki izhaja iz jamstva v skladu s točko (b) odstavka 4, izračuna, kot da je navedena institucija sklenila posel neposredno s stranko, tudi kar zadeva prejetje ali zagotovitev gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev.
Obravnava iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja tudi za institucijo, ki ima vlogo stranke višjega nivoja, ki jamči za uspešnost trgovalnih izpostavljenosti svoje stranke.
Za namene prvega pododstavka, točka (b), in drugega pododstavka tega odstavka lahko institucije povezani subjekt štejejo za stranko samo, kadar zadevni subjekt ne spada v obseg bonitetne konsolidacije na ravni, na kateri se uporablja zahteva iz člena 92(4), točka (e).
Razen če ni v tem delu izrecno drugače določeno, institucije izračunajo mero skupne izpostavljenosti v skladu z naslednjima načeloma:
zavarovanja s stvarnim ali finančnim premoženjem, jamstva ali sredstva, kupljena za zmanjšanje kreditnih tveganj, se ne uporabijo za zmanjšanje mere skupne izpostavljenosti;
sredstva se ne pobotajo z obveznostmi.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 7 lahko institucije zmanjšajo vrednost izpostavljenosti kredita za predfinanciranje ali vmesnega kredita, in sicer s pozitivnim stanjem na varčevalnem računu dolžnika, ki mu je bil odobren kredit, in v mero skupne izpostavljenosti vključijo le tako dobljeni znesek, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
odobritev kredita je odvisna od odprtja varčevalnega računa pri instituciji, ki odobri kredit, pri čemer tako kredit kot varčevalni račun ureja enaka sektorska zakonodaja;
v celotnem času trajanja kredita dolžnik z varčevalnega računa ne more dvigniti ne delnega ne celotnega zneska;
institucija lahko v primerih, ki jih ureja sektorska zakonodaja iz točke (a), vključno s primerom dolžnikovega neplačevanja ali insolvenčnosti, brezpogojno in nepreklicno uporabi znesek na varčevalnem računu za poravnavo vseh terjatev, ki izvirajo iz kreditne pogodbe.
„Kredit za predfinanciranje“ ali „vmesni kredit“ pomeni kredit, ki se kreditojemalcu odobri za omejeno obdobje, da lahko premosti finančne vrzeli, dokler se mu v skladu z merili iz sektorske zakonodaje, ki ureja te posle, ne odobri končni kredit.
Člen 429a
Izpostavljenosti, izključene iz mere skupne izpostavljenosti
Z odstopanjem od člena 429(4) lahko institucija iz svoje mere skupne izpostavljenosti izključi katero koli od naslednjih izpostavljenosti:
zneske, ki se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (d) člena 36(1);
sredstva, ki se odbijejo pri izračunu mere kapitala iz člena 429(3);
izpostavljenosti, ki se jim v skladu s členom 113(6) ali (7) dodeli utež tveganja 0 %;
kadar je institucija članica mreže iz člena 113(7), izpostavljenosti, ki se jim dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členom 114 in izhajajo iz sredstev, ki so enakovredna vlogam drugih članic te mreže v isti valuti, izhajajočim iz zakonsko ali statutarno najmanjše vloge v skladu s členom 422(3), točka (b); v takem primeru se točka (c) tega odstavka ne uporablja za izpostavljenosti drugih članic te mreže, ki predstavljajo zakonsko ali statutarno najmanjšo vlogo;
kadar je institucija javna razvojna kreditna institucija, izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, ki predstavljajo terjatve do enote centralne, regionalne ali lokalne ravni ali subjektov javnega sektorja v zvezi z naložbami javnega sektorja in promocijskimi krediti;
izpostavljenosti institucije do njenih delničarjev, če so take izpostavljenosti zavarovane do ravni vsaj 125 % s sredstvi iz člena 129(1), točki (d) in (e), in so ta sredstva upoštevana v zahtevi glede količnika finančnega vzvoda delničarjev, kadar institucija ni javna razvojna kreditna institucija, izpolnjuje pa naslednje pogoje:
njeni delničarji so kreditne institucije in ne obvladujejo institucije;
izpolnjuje zahteve iz odstavka 2, točke (a), (b), (c) in (e), tega člena;
njene izpostavljenosti se nahajajo v isti državi članici;
je pod določeno obliko stalnega nadzora enote centralne ravni države članice;
njen poslovni model je omejen na pretok zneska, ki ustreza prilivom iz izdaje kritih obveznic njenim delničarjem v obliki dolžniških instrumentov;
kadar institucija ni javna razvojna kreditna institucija, dele izpostavljenosti, ki izhajajo iz promocijskih kreditov, ki se prenesejo na druge kreditne institucije;
zajamčene dele izpostavljenosti, ki izhajajo iz izvoznih kreditov in izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
jamstvo zagotovi primerni dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s členoma 201 in 202, med drugim tudi izvozne agencije ali enote centralne ravni države;
za zavarovani del izpostavljenosti se v skladu s členom 114(2) ali (4) ali členom 116(4) uporablja utež tveganja 0 %;
kadar je institucija klirinški član KCNS, trgovalne izpostavljenosti te institucije, če se kliring zanje opravi prek navedene KCNS in izpolnjujejo pogoje iz točke (c) člena 306(1);
kadar je institucija stranka višjega nivoja v okviru večnivojske strukture strank, trgovalne izpostavljenosti do klirinškega člana ali subjekta, ki je v razmerju do te institucije stranka višjega nivoja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 305(2) in če institucija svojim strankam ni dolžna povrniti morebitnih izgub v primeru neplačila klirinškega člana ali KCNS;
fiduciarna sredstva, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
v skladu s členom 10 Direktive 86/635/EGS so skladno z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli pripoznana v bilanci stanja institucije;
izpolnjujejo merila za nepripoznanje iz mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;
izpolnjujejo merila za nekonsolidacijo iz MSRP 10, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, kadar je to primerno;
izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
so izpostavljenosti do subjekta javnega sektorja;
obravnavajo se v skladu s členom 116(4);
izhajajo iz vlog, ki jih je institucija pravno zavezana prenesti na subjekt javnega sektorja iz točke (i) za namene financiranja naložb splošnega interesa;
presežno zavarovanje s premoženjem, vloženo pri tripartitnih agentih, ki ni bilo posojeno;
kadar institucija v okviru veljavnega računovodskega okvira pripozna gibljivo kritje, plačano svoji nasprotni stranki v denarnih sredstvih, kot sredstvo, ki je terjatev, tako sredstvo, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e) člena 429c(3);
listinjene izpostavljenosti iz tradicionalnega listinjenja, ki izpolnjujejo pogoje za prenos pomembnega deleža tveganja iz člena 244(2);
če ima institucija dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, izpostavljenosti institucije zaradi pomožnih bančnih storitev iz točke (a) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, ki so neposredno povezane z osnovnimi ali pomožnimi storitvami iz oddelkov A in B navedene priloge;
če je institucija imenovana v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, izpostavljenosti institucije zaradi pomožnih bančnih storitev iz točke (a) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, ki so neposredno povezane z osnovnimi ali pomožnimi storitvami centralne depotne družbe, ki ima dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, iz oddelkov A in B navedene priloge;
izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s členom 72e(5), prvi pododstavek.
Institucije za namene točke (m) prvega pododstavka v mero skupne izpostavljenosti vključijo kakršno koli zadržano izpostavljenost.
Za namene točk (d) in (e) odstavka 1 „javna razvojna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
ustanovila jo je enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države članice;
njena dejavnost je omejena na napredek glede določenih ciljev finančne, socialne ali gospodarske javne politike v skladu z zakoni in določbami, ki urejajo to institucijo, vključno z določbami statuta, na nekonkurenčni osnovi;
njen cilj ni povečanje dobička ali tržnega deleža;
v skladu s pravili državne pomoči Unije mora enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države zagotoviti preživetje kreditne institucije ali posredno ali neposredno zajamčiti najmanj 90 % kapitalskih zahtev, zahtev glede virov financiranja ali odobrenih promocijskih kreditov kreditne institucije;
ne sprejema kritih vlog, kakor so opredeljene v točki (5) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU ali v nacionalni zakonodaji, ki izvaja navedeno direktivo, ki bi se lahko razvrstile kot vezane vloge z določenim odpovednim rokom ali varčevalne vloge potrošnikov v smislu točke (a) člena 3 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 35 ).
Za namene točke (b) prvega pododstavka lahko cilji javne politike vključujejo določbe o financiranju za promocijske ali razvojne namene za specifične gospodarske sektorje ali geografska območja zadevne države članice.
Za namene točk (d) in (e) odstavka 1 in brez poseganja v pravila Unije za državne pomoči ter z njim povezane obveznosti držav članic lahko pristojni organi na zahtevo institucije organizacijsko, strukturno in finančno neodvisno ter samostojno enoto te institucije obravnavajo kot javno razvojno kreditno institucijo, če ta enota izpolnjuje vse pogoje iz prvega pododstavka in če taka obravnava ne vpliva na učinkovitost nadzora te institucije. Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo Komisijo in EBA, če se odločijo, da bodo za namene tega pododstavka enoto institucije obravnavali kot javno razvojno kreditno institucijo. Pristojni organ vsako leto pregleda tako odločitev.
►M11 Institucije lahko izključijo izpostavljenosti iz točke (n) odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ◄
pristojni organ institucije je po posvetovanju z ustrezno centralno banko ugotovil in javno izjavil, da obstajajo izredne okoliščine, ki upravičujejo izključitev, da bi se tako olajšalo izvajanje monetarnih politik;
izvzetje je odobreno za omejeno obdobje, ki ni daljše od enega leta;
pristojni organ institucije je po posvetovanju z zadevno centralno banko določil datum, ko se šteje, da so se začele izredne razmere, in ta datum objavil; ta datum se določi tako, da sovpada s koncem četrtletja.
Izpostavljenosti, ki se izključijo v skladu s točko (n) odstavka 1, izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
denominirane so v isti valuti kot vloge, ki jih sprejema zadevna institucija;
njihova povprečna zapadlost ne presega znatno povprečne zapadlosti vlog, ki jih sprejema zadevna institucija.
Če institucija, z odstopanjem od točke (d) člena 92(1), izključi izpostavljenosti iz točke (n) odstavka 1 tega člena, vedno izpolnjuje naslednjo zahtevo glede prilagojenega količnika finančnega vzvoda za obdobje trajanja izključitve:
pri čemer je:
|
aLR |
= |
prilagojeni količnik finančnega vzvoda; |
|
EMLR |
= |
mera skupne izpostavljenosti institucije, kot je izračunana v skladu s členom 429(4), vključno z izpostavljenostmi, izključenimi v skladu s točko (n) odstavka 1 tega člena, na datum iz točke (c) odstavka 5 tega člena in |
|
CB |
= |
dnevno povprečje skupne vrednosti izpostavljenosti institucije do njene centralne banke, izračunana v celotnem obdobju izpolnjevanja rezerv centralne banke neposredno pred datumom iz točke (c) odstavka 5, ki se lahko izključijo v skladu s točko (n) odstavka 1. |
Člen 429b
Izračun vrednosti izpostavljenosti sredstev
Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti sredstev, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, navedenih v Prilogi II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in pozicij iz člena 429e, v skladu z naslednjima načeloma:
vrednost izpostavljenosti sredstev pomeni vrednost izpostavljenosti, kot je opredeljena v prvem stavku člena 111(1);
posli financiranja z vrednostnimi papirji se ne pobotajo.
Dogovor o združevanju denarnih sredstev, ki ga ponuja institucija, ne krši pogoja iz točke (b) člena 429(7) samo, če dogovor izpolnjuje oba naslednja pogoja:
institucija, ki ponuja dogovor o združevanju denarnih sredstev, pozitivna in negativna stanja več posamičnih računov subjektov skupine, ki so vključeni v dogovor („izvirni računi“), prenese na ločen, enoten račun in tako stanje izvirnih računov nastavi na nič;
institucija ukrepe iz točke (a) tega pododstavka izvaja vsak dan.
Za namene tega odstavka in odstavka 3dogovor o združevanju denarnih sredstev pomeni dogovor, po katerem se pozitivna in negativna stanja več posamičnih računov združijo za namen upravljanja denarnih sredstev ali likvidnosti.
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena dogovor o združevanju denarnih sredstev, ki ne izpolnjuje pogoja iz točke (b) navedenega odstavka, vendar izpolnjuje pogoj iz točke (a) navedenega odstavka, ne krši pogoja iz točke (b) člena 429(7), če dogovor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
institucija ima v vsakem trenutku pravno izvršljivo pravico pobotati stanja izvirnih računov s prenosom na enotni račun;
ni neusklajenosti zapadlosti med stanji izvirnih računov;
institucija zaračunava ali plačuje obresti na podlagi skupnega stanja izvirnih računov;
pristojni organ institucije meni, da je pogostost prenosa stanj vseh izvirnih računov ustrezna za to, da se lahko v mero skupne izpostavljenosti vključi samo skupno stanje dogovora o združevanju denarnih sredstev.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 lahko institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti denarnih terjatev in denarnih obveznosti iz naslova poslov financiranja z vrednostnimi papirji z isto nasprotno stranko na neto podlagi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posli imajo enak izrecno določen končni datum poravnave;
pravica do pobota zneska, ki se dolguje nasprotni stranki, z zneskom, ki ga nasprotna stranka dolguje, je pravno izvršljiva v običajnem okviru poslovanja ter v primeru neplačila, insolventnosti in stečaja;
nasprotne stranke nameravajo poravnati na neto podlagi ali izvesti hkratno poravnavo ali pa se za posle uporabi mehanizem poravnave, ki predstavlja funkcionalni ekvivalent neto poravnave.
Za namene točke (c) odstavka 4 lahko institucije štejejo, da mehanizem poravnave predstavlja funkcionalni ekvivalent neto poravnave samo, kadar je na datum poravnave neto rezultat denarnih tokov poslov v okviru navedenega mehanizma enak enemu samemu neto znesku v okviru neto poravnave in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posli se poravnajo prek istega sistema poravnave ali sistemov poravnave, ki uporabljajo skupno infrastrukturo za poravnavo;
ureditve poravnave so podprte z denarnimi sredstvi ali meddnevnimi kreditnimi produkti, katerih namen je zagotoviti, da se poravnave poslov izvedejo do konca delovnega dne;
morebitna vprašanja v zvezi s stranjo vrednostnih papirjev v poslih financiranja z vrednostnimi papirji ne ovirajo zaključka neto poravnave denarnih terjatev in obveznosti.
Pogoj iz točke (c) prvega pododstavka je izpolnjen le, če bi lahko neizvršitev katerega koli posla financiranja z vrednostnimi papirji v mehanizmu poravnave odložila poravnavo samo ujemajoče denarne strani tega posla ali ustvarila obveznost do mehanizma poravnave, ki jo podpira povezani kreditni produkt.
Kadar je stran vrednostnih papirjev posla financiranja z vrednostnimi papirji v mehanizmu za poravnavo na koncu obdobja za poravnavo v mehanizmu neizvršena, institucije izločijo zadevni posel in z njim povezano denarno stran iz niza pobotov in ju obravnavajo na bruto osnovi.
Člen 429c
Izračun vrednosti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov
Institucije lahko pri izračunu vrednosti izpostavljenosti upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 295. Institucije ne upoštevajo pobota med različnimi kategorijami produktov, vendar lahko izvajajo pobot znotraj kategorije produktov iz točke (25)(c) člena 272 in pobotajo kreditne izvedene finančne instrumente, kadar zanje velja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz točke (c) člena 295.
Institucije v mero skupne izpostavljenosti vključijo prodane opcije, tudi če se njihova vrednost izpostavljenosti lahko nastavi na nič v skladu z obravnavo iz člena 274(5).
Za namene odstavka 1 tega člena lahko institucije, ki računajo nadomestitvene stroške pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v skladu s členom 275, pripoznajo samo zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev, ki ga od svojih nasprotnih strank prejmejo kot gibljivo kritje iz člena 275, kadar v okviru veljavnega računovodskega okvira gibljivo kritje še ni bilo pripoznano kot zmanjšanje vrednosti izpostavljenosti in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
za posle brez kliringa prek KCNS se denarna sredstva, ki jih prejme nasprotna stranka prejemnica, ne ločijo od sredstev institucije;
gibljivo kritje se izračuna in izmenja najmanj enkrat dnevno na podlagi vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih po tekočih tržnih cenah;
prejeto gibljivo kritje je v valuti, ki je določena v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, veljavni okvirni pogodbi o pobotu, prilogi o kreditni podpori h kvalificirani okvirni pogodbi o pobotu ali v kateri koli pogodbi o pobotu s KCNS;
prejeto gibljivo kritje je celotni znesek, ki bi bil potreben za poravnavo izpostavljenosti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu po tekočih tržnih cenah, pri čemer je treba upoštevati prag in najnižje zneske prenosa, ki se uporabljajo za nasprotno stranko;
pogodba o izvedenih finančnih instrumentih in gibljivo kritje med institucijo in nasprotno stranko te pogodbe sta zajeta v eni sami pogodbi o pobotu, ki jo institucija lahko obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, v skladu s členom 295.
Kadar institucija nasprotni stranki zagotovi zavarovanje z denarnimi sredstvi in to zavarovanje izpolnjuje pogoje iz točk (a) do (e) prvega pododstavka, institucija to zavarovanje šteje kot gibljivo kritje, dano tej nasprotni stranki, in ga vključi v izračun nadomestitvenih stroškov.
Za namene točke (b) prvega pododstavka se šteje, da institucija izpolnjuje pogoj iz navedene točke, kadar se gibljivo kritje izmenja zjutraj naslednjega trgovalnega dne po trgovalnem dnevu, ko je bila dogovorjena pogodba o izvedenih finančnih instrumentih, pod pogojem, da izmenjava temelji na vrednosti pogodbe ob koncu trgovalnega dne, ko je bila pogodba dogovorjena.
Za namene točke (d) prvega pododstavka lahko institucije v primeru spora glede kritja pripoznajo znesek nespornega zavarovanja s premoženjem, ki je bilo izmenjano.
Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 lahko institucija pripozna katero koli prejeto zavarovanje s premoženjem, v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 6, oddelek 3, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
zavarovanje s premoženjem se prejme od stranke za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, za katero institucija opravi kliring v imenu te stranke;
za pogodbo iz točke (a) se opravi kliring prek KCNS;
kadar je bilo zavarovanje s premoženjem prejeto v obliki začetnega kritja, se to zavarovanje s premoženjem loči od sredstev institucije.
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko institucije uporabijo metodo iz dela 3, naslov II, poglavje 6, oddelek 4 ali 5, da določijo vrednost izpostavljenosti naslednjega:
pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, kadar to metodo uporabljajo tudi za določitev vrednosti izpostavljenosti teh pogodb za namen izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 92(1), točke (a), (b) in (c);
kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, za katere uporabljajo obravnavo iz člena 273(3) ali (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedene metode.
Kadar institucije uporabljajo eno od metod iz prvega pododstavka, mere skupne izpostavljenosti ne zmanjšajo za znesek prejetega kritja.
Člen 429d
Dodatne določbe za izračun vrednosti izpostavljenosti prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov
Institucije izračunajo efektivni hipotetični znesek prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov s prilagoditvijo hipotetičnega zneska zadevnih izvedenih finančnih instrumentov, ki odraža dejansko izpostavljenost pogodb, ki jim struktura posla daje finančni vzvod ali jih kako drugače izboljšuje.
Institucije lahko v celoti ali deloma zmanjšajo vrednost izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavkom 2, za efektivni hipotetični znesek kupljenih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
preostala zapadlost kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta je enaka ali večja od preostale zapadlosti prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta;
za kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument sicer veljajo enako ali bolj konservativni bistveni pogoji kot za ustrezni prodani kreditni izvedeni finančni instrument;
kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument se ne kupi od nasprotne stranke, ki bi institucijo izpostavila posebnemu tveganju neugodnih gibanj, kot je opredeljeno v točki (b) člena 291(1);
kadar se efektivni hipotetični znesek prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta zmanjša za vse negativne spremembe poštene vrednosti, vključene v temeljni kapital institucije, se efektivni hipotetični znesek kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta zmanjša za vse pozitivne spremembe poštene vrednosti, ki so bile vključene v temeljni kapital;
kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument ni vključen v posel, za katerega je kliring opravila institucija v imenu stranke ali institucija v vlogi stranke višjega nivoja v okviru večnivojske strukture strank in za katerega je efektivni hipotetični znesek v zvezi z ustreznim prodanim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom izključen iz mere skupne izpostavljenosti v skladu s točko (g) ali (h) prvega pododstavka člena 429a(1), kot je ustrezno.
Za namene izračuna potencialne prihodnje izpostavljenosti v skladu s členom 429c(1) lahko institucije iz niza pobotov izključijo del prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne pobota v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in katerega efektivni hipotetični znesek je vključen v mero skupne izpostavljenosti.
Člen 429e
Pribitek za kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji
Institucije za posle z nasprotno stranko, za katere ni sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek izračunajo na ravni posameznega posla v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje posel; |
|
Ei |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ki se posodijo nasprotni stranki v okviru posla i; in |
|
Ci |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, prejetih od nasprotne stranke v okviru posla i. |
na nič, če so Ei denarna sredstva, posojena nasprotni stranki, s tem povezane denarne terjatve pa niso primerne za pobot iz člena 429b(4).
Institucije za posle z nasprotno stranko, za katere je sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek izračunajo na ravni posamezne pogodbe v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
|
= |
pribitek; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje pogodbo o pobotu; |
|
Ei |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ki se posodijo nasprotni stranki za posle, za katere je sklenjena okvirna pogodba o pobotu i; in |
|
Ci |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, prejetih od nasprotne stranke, s katero je sklenjena okvirna pogodba o pobotu i. |
Kadar ima institucija vlogo agenta med dvema strankama v poslu financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi posli, se za izračun mere skupne izpostavljenosti institucije uporabljajo naslednje določbe:
kadar institucija zagotovi odškodnino ali jamstvo eni od strank v poslu financiranja z vrednostnimi papirji in sta odškodnina ali jamstvo omejena na morebitno razliko med vrednostjo vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, ki jih je posodila stranka, in vrednostjo zavarovanja s premoženjem, ki ga je zagotovil kreditojemalec, institucija v mero skupne izpostavljenosti vključi samo pribitek, izračunan v skladu z odstavkom 2 ali 3, kot je primerno;
kadar institucija ne zagotovi odškodnine ali jamstva nobeni od udeleženih strank, se posel ne vključi v mero skupne izpostavljenosti;
kadar je institucija ekonomsko izpostavljena vrednostnemu papirju kot osnovnemu instrumentu ali denarnim sredstvom v poslu v znesku, ki presega izpostavljenost, ki jo zajema pribitek, v mero skupne izpostavljenosti vključi tudi celotni znesek vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, katerim je izpostavljena;
kadar institucija, ki deluje kot agent, zagotovi odškodnino ali jamstvo obema strankama, vključenima v posel financiranja z vrednostnimi papirji, institucija izračuna svojo mero skupne izpostavljenosti v skladu s točkami (a), (b) in (c), in sicer ločeno za vsako stranko, udeleženo v poslu.
Člen 429f
Izračun vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk
Kadar se prevzeta obveznost nanaša na povečanje druge zunajbilančne postavke, se uporabi člen 111(3).
Člen 429g
Izračun vrednosti izpostavljenosti običajnih nakupov in prodaj, ki čakajo na poravnavo
Institucije lahko pobotajo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo, povezanih z običajnimi nakupi, s celotno nominalno vrednostjo denarnih terjatev, povezanih z običajnimi prodajami, ki čakajo na poravnavo, samo če sta izpolnjena naslednja pogoja:
tako običajni nakupi kot prodaje se poravnajo po načelu dostave proti plačilu;
kupljena in prodana finančna sredstva, ki so povezana z denarnimi terjatvami in denarnimi obveznostmi, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in se vključijo v trgovalno knjigo institucije.
DEL 7A
ZAHTEVE GLEDE POROČANJA
Člen 430
Poročanje o bonitetnih zahtevah in finančnih informacijah
Institucije poročajo svojim pristojnim organom o:
kapitalskih zahtevah, vključno s količnikom finančnega vzvoda, iz člena 92 in dela 7;
zahtevah iz členov 92a in 92b, za institucije, na katere se te zahteve nanašajo;
velikih izpostavljenostih iz člena 394;
likvidnostnih zahtevah iz člena 415;
zbirnih podatkih za vsak nacionalni nepremičninski trg iz člena 430a(1);
zahtevah in usmeritvah iz Direktive 2013/36/EU, ki so predmet standardiziranega poročanja, razen dodatnih zahtev glede poročanja v skladu s točko (j) člena 104(1) navedene direktive;
ravni obremenitve sredstev, vključno z razčlenitvijo po vrstah obremenitve sredstev, kot so pogodbe o začasni prodaji, posojanje vrednostnih papirjev, listinjene izpostavljenosti ali krediti;
svojih izpostavljenostih ESG tveganjem, vključno s:
svojimi obstoječimi in novimi izpostavljenostmi do subjektov v sektorju fosilnih goriv;
svojimi izpostavljenostmi fizičnim tveganjem in tveganjem prehoda;
svojih izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev.
Za institucije, ki so izvzete v skladu s členom 6(5), ne velja zahteva glede poročanja o količniku finančnega vzvoda iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka na posamični podlagi.
Institucije poleg poročanja o bonitetnih zahtevah iz odstavka 1 tega člena svojim pristojnim organom poročajo finančne informacije, kadar so institucije eno od naslednjega:
institucija, za katero velja člen 4 Uredbe (ES) št. 1606/2002;
kreditna institucija, ki pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi na podlagi točke (b) člena 5 Uredbe (ES) št. 1606/2002.
Nobena nova zahteva glede poročanja, določena v takšnih izvedbenih tehničnih standardih, se ne uporablja prej kot šest mesecev po datumu njihovega začetka veljavnosti.
Za namene odstavka 2 osnutki izvedbenih tehničnih standardov določajo, o katerih sestavinah količnika finančnega vzvoda se poroča z uporabo vrednosti ob koncu dneva ali vrednosti ob koncu meseca. EBA za te namene upošteva:
kako dovzetna je sestavina za znatna začasna zmanjšanja obsega transakcij, zaradi česar bi lahko bilo na referenčni datum poročanja podcenjeno tveganje prevelikega finančnega vzvoda;
razvoj in ugotovitve na mednarodni ravni.
EBA Komisiji predloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka do 28. junija 2021, razen v zvezi z naslednjim:
količnikom finančnega vzvoda, ki se predloži do 28. junija 2020;
obveznostmi iz členov 92a in 92b, ki se predloži do 28. junija 2020;
izpostavljenosti do ESG tveganj, ki se predložijo do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA oceni stroške in koristi zahtev glede poročanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 ( 36 ) v skladu s tem odstavkom ter svoje ugotovitve sporoči Komisiji do 28. junija 2020. Navedena ocena se opravi zlasti v povezavi z majhnimi in nekompleksnimi institucijami. Za te namene se v poročilu:
razvrsti institucije v kategorije glede na njihovo velikost, zapletenost ter naravo in stopnjo tveganja njihovih dejavnosti;
izračunajo stroški poročanja za vsako kategorijo institucij v zadevnem obdobju zaradi izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014, ob upoštevanju naslednjih načel:
stroški poročanja se izračunajo kot razmerje med stroški poročanja in celotnimi stroški institucije v zadevnem obdobju;
stroški poročanja zajemajo vse odhodke, ki so povezani z uvedbo sistemov poročanja in njihovim rednim delovanjem, vključno z odhodki za zaposlene, sisteme IT ter pravne, računovodske, revizijske in svetovalne storitve;
zadevno obdobje se nanaša na vsako enoletno obdobje, v katerem so institucije imele stroške poročanja zaradi priprave na uvedbo zahtev glede poročanja, določenih v Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014, in zaradi nadaljevanja rednega delovanja sistemov poročanja;
oceni, ali so bili stroški poročanja za vsako kategorijo institucij sorazmerni glede na koristi, ki jih prinašajo zahteve glede poročanja za namene bonitetnega nadzora;
oceni učinke zmanjšanja zahtev glede poročanja na stroške in učinkovitost nadzora ter
priporoči, kako zmanjšati zahteve glede poročanja vsaj za majhne in nekompleksne institucije, za ta namen pa si EBA prizadeva doseči znižanje pričakovanih povprečnih stroškov vsaj za 10 %, po možnosti pa za 20 %. EBA oceni zlasti, ali:
bi bilo zahteve glede poročanja iz točke (g) odstavka 1 mogoče opustiti za majhne in nekompleksne institucije, če je bila obremenitev sredstev nižja od določenega praga;
bi bilo za majhne in nekompleksne institucije mogoče zmanjšati pogostost poročanja, ki se zahteva v skladu s točkami (a), (c) in (g) odstavka 1.
EBA temu poročilu priloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 7.
Pristojni organi se z EBA posvetujejo o tem, ali bi morale institucije, razen tistih iz odstavkov 3 in 4, poročati o finančnih informacijah na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
zadevne institucije še ne poročajo na konsolidirani podlagi;
za zadevne institucije velja računovodski okvir v skladu z Direktivo 86/635/EGS;
finančno poročanje je potrebno za celovit pregled nad profilom tveganosti dejavnosti navedenih institucij in nad sistemskimi tveganji, ki jih predstavljajo za finančni sektor ali realno gospodarstvo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obrazce in predloge, ki jih institucije iz prvega pododstavka uporabljajo za namene, določene v tem pododstavku.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi, organi za reševanje in imenovani organi si vedno, kadar je to mogoče, izmenjujejo podatke, da zmanjšajo zahteve glede poročanja. Uporabljajo se določbe o izmenjavi informacij in poklicni skrivnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII Direktive 2013/36/EU.
Člen 430a
Posebne obveznosti poročanja
Institucije svojim pristojnim organom letno poročajo o naslednjih zbirnih podatkih za vsak nacionalni nepremičninski trg, ki so mu izpostavljene:
kadar je ustrezno, o izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 55 % vrednosti stanovanjske nepremičnine, kar je nižje, razen če je v skladu s členom 124(9) določeno drugače;
skupnih izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih je institucija priznala zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 100 % vrednosti stanovanjske nepremičnine, kar je nižje;
vrednosti izpostavljenosti iz naslova vseh neporavnanih izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 100 % vrednosti stanovanjske nepremičnine, kar je nižje;
kadar je ustrezno, o izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih je institucija priznala zavarovanje s poslovno nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 55 % vrednosti poslovne nepremičnine, kar je nižje, razen če je v členu 124(9) določeno drugače;
skupnih izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih je institucija priznala zavarovanje s poslovno nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 100 % vrednosti poslovne nepremičnine, kar je nižje;
vrednosti izpostavljenosti iz naslova vseh neporavnanih izpostavljenosti, pri katerih je institucija priznala zavarovanje s poslovno nepremičnino, v vsakem primeru do višine zastavljenega zneska ali 100 % vrednosti poslovne nepremičnine, kar je nižje.
▼M17 —————
Člen 430c
Poročilo o izvedljivosti integriranega sistema poročanja
EBA pri pripravi poročila o izvedljivosti sodeluje s pristojnimi organi in organi, pristojnimi za sisteme jamstva za vloge in za reševanje, ter zlasti z ESCB. Poročilo upošteva predhodno delo ESCB glede integriranih zbirk podatkov in temelji na analizi skupnih stroškov in koristi, ki vključuje vsaj:
pregled količine in obsega trenutnih podatkov, ki so jih zbrali pristojni organi v svoji jurisdikciji, ter njihovega vira in razdrobljenosti;
vzpostavitev enotnega slovarja podatkov, ki se bodo zbirali, z namenom povečati konvergenco zahtev glede poročanja, ki se nanašajo na redne obveznosti poročanja, in izogibanju nepotrebnim zahtevam po podatkih;
ustanovitev skupnega odbora, v katerega bosta vključena vsaj EBA in ESCB, za razvoj in izvajanje integriranega sistema poročanja;
izvedljivost in možna oblika osrednje točke za zbiranje podatkov za integriran sistem poročanja, vključno z zahtevami po zagotavljanju stroge zaupnosti zbranih podatkov, stroge avtentikacije in upravljanja pravic dostopa do sistema ter kibernetske varnosti, ki:
vsebuje centralni register podatkov z vsemi statističnimi podatki, podatki v zvezi z reševanjem in bonitetnimi podatki, s potrebno razdrobljenostjo in pogostostjo za posamezno institucijo, ki je posodobljen v potrebnih intervalih;
je kontaktna točka za pristojne organe, kjer prejemajo, obdelujejo in združujejo vse zahteve po podatkih, kjer so lahko zahteve povezane z ustreznimi že zbranimi sporočenimi podatki, in ki pristojnim organom omogoči hiter dostop do zahtevanih informacij;
zagotavlja dodatno podporo pristojnim organom za prenos podatkovnih zahtev do institucij ter vnaša zahtevane podatke v centralni register podatkov;
usklajuje izmenjavo informacij in podatkov med pristojnimi organi ter
upošteva postopke in procese pristojnih organov ter jih vključuje v standardizirani sistem.
DEL 8
RAZKRITJE S STRANI INSTITUCIJ
NASLOV I
SPLOŠNA NAČELA
Člen 431
Zahteve in politike glede razkritja
Informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s tem delom, so predmet enake ravni internega preverjanja, kot se uporablja za poslovno poročilo, ki je vključeno v finančno poročilo institucije.
Institucije imajo vzpostavljene tudi politike za preverjanje, ali njihova razkritja udeležencem na trgu celovito prikazujejo njihov profil tveganosti. Kadar institucije ugotovijo, da razkritja, ki jih zahteva ta del, udeležencem na trgu profila tveganosti ne prikazujejo celovito, javno razkrijejo dodatne informacije poleg tistih, ki jih je treba razkriti v skladu s tem delom. Vendar pa institucije razkrijejo samo informacije, ki so pomembne, in ne informacij, ki so poslovna skrivnost, ali zaupne informacije iz člena 432.
Člen 432
Nepomembne informacije, informacije, ki so poslovna skrivnost, ali zaupne informacije
Šteje se, da so informacije iz razkritij pomembne, kadar bi lahko njihova opustitev ali napačna navedba spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki te informacije uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kako morajo institucije uporabljati pojem pomembnosti v zvezi z zahtevami glede razkritja iz naslovov II in III.
Informacije se štejejo za poslovno skrivnost institucij, kadar bi njihovo razkritje javnosti oslabilo konkurenčni položaj institucije. Informacije, ki so poslovna skrivnost, lahko vključujejo informacije o produktih ali sistemih, zaradi katerih bi se zmanjšale vrednosti naložb institucije v te produkte in sisteme.
Informacije se štejejo za zaupne, kadar morajo institucije zaradi strank ali drugih odnosov z nasprotnimi strankami ohraniti njihovo zaupnost.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kako morajo institucije uporabiti načeli poslovne skrivnosti in zaupnosti v zvezi z zahtevami glede razkritja iz naslovov II in III.
Člen 433
Pogostost in obseg razkritij
Institucije razkrijejo informacije, zahtevane na podlagi naslovov II in III, na način iz tega člena, členov 433a, 433b, 433c in 434.
EBA objavi letna razkritja na svoji spletni strani na isti dan, kot institucije objavijo svoje računovodske izkaze, ali v najkrajšem možnem času po tem.
EBA objavi polletna in četrtletna razkritja na svoji spletni strani na isti dan, kot institucije objavijo svoja računovodska poročila za ustrezno obdobje, kadar je to ustrezno, ali v najkrajšem možnem času po tem.
Morebitna razlika med datumom objave razkritij, ki se zahtevajo v skladu s tem delom, in datumom objave ustreznih računovodskih izkazov mora biti razumna in v nobenem primeru ne presega časovnega okvira, ki ga določijo pristojni organi na podlagi člena 106 Direktive 2013/36/EU.
Člen 433a
Razkritja s strani velikih institucij
Velike institucije razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi informacije iz:
točke (a) člena 437;
točke (e) člena 438;
točk (e) do (l) člena 439;
člena 440;
točk (c), (e), (f) in (g) člena 442;
točke (e) člena 444;
člena 445;
točk (a) in (b) člena 448(1);
točk (j) do (l) člena 449;
točk (a) in (b) člena 451(1);
člena 451a(3);
točke (g) člena 452;
točk (f) do (j) člena 453;
člena 455(2), točke (a), (b) in (c);
člena 449a;
člena 449b;
Z odstopanjem od odstavka 1 velike institucije, razen GSPI, ki ne kotirajo na borzi, razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi ključne metrike iz člena 447.
Člen 433b
Razkritja s strani majhnih in nekompleksnih institucij
Majhne in nekompleksne institucije na letni osnovi razkrijejo informacije iz naslednjih določb:
člena 435(1), točke (a), (e) in (f);
člena 438, točke (c), (d) in (da);
člena 442, točki (c) in (d);
ključne metrike iz člena 447;
člena 449a;
člena 449b;
člena 450(1), točke (a) do (d), (h), (i) in (j).
Člen 433c
Razkritja s strani drugih institucij
Institucije, za katere se ne uporablja člen 433a ali 433b, razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi ključne metrike iz člena 447.
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena druge institucije, ki ne kotirajo na borzi, razkrijejo na letni osnovi naslednje informacije:
informacije iz točk (a), (e) in (f) člena 435(1);
informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 435(2);
informacije iz točke (a) člena 437;
informacije iz člena 438, točke (c), (d) in (da);
informacije iz člena 442, točki (c) in (d);
ključne metrike iz člena 447;
informacije iz člena 449a;
informacije iz člena 449b;
informacije iz točk (a) do (d) in (h) do (k) člena 450(1).
Člen 434
Način razkritij
EBA zagotovi, da razkritja na njegovi spletni strani vsebujejo informacije, ki so enake informacijam, ki so ji jih predložile institucije. Institucije imajo pravico, da EBA ponovno predložijo informacije v skladu s tehničnimi standardi iz člena 434a. EBA na svoji spletni strani objavi datum ponovne predložitve.
EBA pripravi in posodablja orodje, ki določa vzporejanje predlog in razpredelnic za razkritja s tistimi za nadzorniško poročanje. Orodje za vzporejanje je javno dostopno na spletni strani EBA.
Institucije lahko še naprej objavljajo samostojen dokument, ki zagotavlja lahko dostopen vir bonitetnih informacij za uporabnike teh informacij, ali poseben, za uporabnike zlahka prepoznaven oddelek, ki je vključen ali priložen k računovodskim izkazom ali računovodskemu poročilu institucij in vsebuje zahtevana razkritja. Institucije lahko na svojo spletno stran vključijo povezavo do spletne strani EBA, na kateri so bonitetne informacije objavljene centralizirano.
Člen 434a
Enotni obrazci za razkritja
EBA za razkritja, ki se zahtevajo v skladu z naslovoma II in III, pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi enotne predloge za poročanje in informacije o politiki ponovne predložitve, ter razvije rešitve informacijske tehnologije, vključno z navodili.
Ti enotni obrazci vsebujejo dovolj izčrpne in primerljive informacije, da lahko uporabniki ocenijo profil tveganosti institucij in njihovo stopnjo skladnosti z zahtevami, določenimi v delih 1 do 7. Da bi se olajšala primerljivost informacij, se z izvedbenimi tehničnimi standardi poskuša ohraniti skladnost obrazcev za razkritja z mednarodnimi standardi o razkritjih.
Enotni obrazci za razkritja so v tabelarični obliki, kadar je to primerno.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 434b
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena institucije, na katero se informacije nanašajo;
identifikator pravnih subjektov institucije, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
velikost institucije po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, EBA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:
vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;
strukturiranje podatkov v informacijah;
za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.
Za namene točke (c) EBA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.
EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 434c
Poročilo o izvedljivosti uporabe informacij, ki jih sporočijo institucije, ki niso majhne in nekompleksne institucije, zaradi objave razširjenega sklopa razkritij na spletni strani EBA
EBA pripravi poročilo o izvedljivosti uporabe informacij, ki jih institucije, ki niso majhne in nekompleksne institucije, sporočijo pristojnim organom v skladu s členom 430, zato da te informacije objavi na svoji spletni strani in da se na ta način za take institucije zmanjša breme razkritja.
V tem poročilu, ki temelji na analizi skupnih stroškov in koristi, tudi stroškov, ki jih imajo pristojni organi, institucije in EBA, se upoštevajo predhodno delo EBA glede integriranih zbirk podatkov in morebitni tehnični, operativni in pravni izzivi.
EBA to poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 10. julija 2027.
Na podlagi tega poročila Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2031 predloži zakonodajni predlog.
NASLOV II
TEHNIČNA MERILA ZA PREGLEDNOST IN RAZKRITJE
Člen 435
Razkritje ciljev in politik upravljanja tveganj
Institucije razkrijejo svoje cilje in politike glede upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganj, vključno s tveganji iz tega naslova. Ta razkritja vključujejo:
strategije in procese za upravljanje teh kategorij tveganj;
strukturo in organizacijo zadevne funkcije upravljanja tveganj, vključno z informacijami o podlagi za njena pooblastila, pristojnosti in odgovornost v skladu z ustanovnimi akti in listinami o upravljanju institucije;
obseg in naravo poročanja o tveganjih in sistemih merjenja;
politike za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje ter strategije in procese za spremljanje stalne učinkovitosti varovanj pred tveganji in zmanjševanj tveganj;
izjavo upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj zadevne institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije;
strnjeno izjavo upravljalnega organa o tveganjih, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti zadevne institucije, povezan s poslovno strategijo; ta izjava vključuje:
ključne kazalnike in podatke, ki zunanjim deležnikom zagotavljajo celosten vpogled v način, kako institucija upravlja tveganja, razkrivajo pa tudi, kako je profil tveganosti institucije povezan z ravnjo sprejemljivega tveganja, ki jo določi upravljalni organ;
informacije o poslih znotraj skupine in poslih s povezanimi strankami, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na profil tveganosti konsolidirane skupine.
Institucije razkrijejo naslednje informacije glede ureditev upravljanja:
število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa;
politiko izbora članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje;
politiko glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošne in konkretne cilje te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi;
ali je institucija ustanovila ločeno komisijo za tveganja ali ne ter kolikokrat se je komisija za tveganja sestala;
opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa.
Člen 436
Razkritje področja uporabe
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s področjem uporabe te uredbe:
ime institucije, za katero se uporablja ta uredba;
uskladitev konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, s konsolidiranimi računovodskimi izkazi, pripravljenimi v skladu z zahtevami glede regulativne konsolidacije na podlagi oddelkov 2 in 3 naslova II dela 1; v tej uskladitvi so opisane razlike med obsegom konsolidacije za računovodske in regulativne namene ter navedeni pravni subjekti, ki spadajo v obseg konsolidacije za regulativne namene, če se ta razlikuje od obsega konsolidacije za računovodske namene; pri navedbi pravnih subjektov, vključenih v obseg konsolidacije za regulativne namene, se opiše metoda regulativne konsolidacije, če se razlikuje od metode računovodske konsolidacije, ter navede, ali so ti pravni subjekti polno ali sorazmerno konsolidirani in ali so deleži v njih odbiti od kapitala;
razčlenitev sredstev in obveznosti konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z zahtevami za regulativno konsolidacijo na podlagi oddelkov 2 in 3 naslova II dela 1, glede na vrsto tveganja iz tega dela;
uskladitev, v kateri so opredeljeni glavni viri razlik med knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, kot je opredeljen v oddelkih 2 in 3 naslova II dela 1, in zneskom izpostavljenosti, ki se uporablja za regulativne namene; tej uskladitvi se priložijo kvalitativne informacije o zadevnih glavnih virih razlik;
pri izpostavljenostih iz trgovalne knjige in netrgovalne knjige, ki se prilagodijo v skladu s členom 34 in členom 105, razčlenitev zneskov sestavnih elementov prilagoditve preudarnega vrednotenja, ki jo opravi institucija, glede na vrste tveganja, pa tudi vse sestavne elemente, ločeno za pozicije trgovalne knjige in pozicije netrgovalne knjige;
vse trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami;
zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb;
kadar je ustrezno, okoliščine, v katerih se uporabi odstopanje iz člena 7 ali metoda individualne konsolidacije iz člena 9.
Člen 437
Razkritja o kapitalu
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim kapitalom:
celovito uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 36, 56, 66 in 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih institucije;
opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija;
vsa določila in pogoje za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala in instrumente dodatnega kapitala;
ločeno razkritje narave in zneskov:
vsakega bonitetnega filtra, ki se uporabi v skladu s členi 32 do 35;
postavk, ki se odbijejo v skladu s členi 36, 56 in 66;
postavk, ki se ne odbijejo v skladu s členi 47, 48, 56, 66 in 79;
opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve;
celovito obrazložitev osnove, na kateri so izračunani kapitalski količniki, kadar so ti izračunani z uporabo sestavin kapitala, določenih na drugačni osnovi kot v tej uredbi.
Člen 437a
Razkritja o kapitalu in kvalificiranih obveznostih
Institucije, za katere se uporablja člen 92a ali 92b, razkrijejo naslednje informacije o svojem kapitalu in kvalificiranih obveznostih:
sestavo kapitala in kvalificiranih obveznosti, njihovo zapadlost in njihove glavne značilnosti;
razvrstitev kvalificiranih obveznosti v hierarhiji upnikov;
skupni znesek posameznih izdaj instrumentov kvalificiranih obveznosti iz člena 72b in znesek teh izdaj, ki je vključen v postavke kvalificiranih obveznosti v okviru omejitev, določenih v členu 72b(3) in (4);
skupni znesek izključenih obveznosti iz člena 72a(2).
Člen 438
Razkritje kapitalskih zahtev in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz člena 92 te uredbe ter zahtev iz člena 73 in točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU:
povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti;
znesek dodatnih kapitalskih zahtev na podlagi postopka nadzorniškega pregledovanja iz člena 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in njegovo sestavo;
na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije;
znesek skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3), in pripadajoče kapitalske zahteve, določene v skladu s členom 92(2), ki se razčlenijo, kot je ustrezno, po različnih kategorijah tveganja ali kategorijah izpostavljenosti tveganju, kot je ustrezno, iz dela 3, ter, kadar je to ustrezno, pojasnilo učinkov neodbitnih postavk od kapitala zaradi uporabe kapitalskih pragov na izračun kapitala in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
kadar morajo izračunati znesek skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga, izračunan v skladu s členom 92(4), in standardizirani znesek skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(5), ki se razčlenita, kot je ustrezno, po različnih kategorijah tveganja ali kategorijah izpostavljenosti tveganju, iz dela 3, ter, kadar je to ustrezno, pojasnilo učinkov neodbitnih postavk od kapitala zaradi uporabe kapitalskih pragov na izračun kapitala in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in s tem povezane pričakovane izgube za vsako kategorijo posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 153(5), preglednica 1, ter bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti in zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz člena 133(3) do (6) in člena 495a(3);
vrednost izpostavljenosti in znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kapitalske instrumente v vsaki zavarovalnici, pozavarovalnici ali zavarovalnem holdingu, ki jih institucije pri izračunu svojih kapitalskih zahtev na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi ne odbijejo od svojega kapitala v skladu s členom 49;
dopolnilne kapitalske zahteve in količnik kapitalske ustreznosti finančnega konglomerata, izračunan v skladu s členom 6 Direktive 2002/87/ES in Prilogo I k navedeni direktivi, kadar se uporabi metoda 1 ali 2 iz navedene priloge;
razlike v zneskih tveganju prilagojenih izpostavljenosti med tekočim obdobjem razkritja in neposredno predhodnim obdobjem razkritja, ki so posledica uporabe notranjih modelov, vključno z opisom ključnih dejavnikov, ki pojasnjujejo te razlike.
Člen 439
Razkritje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo izpostavljenostjo kreditnemu tveganju nasprotne stranke iz poglavja 6 naslova II dela 3:
opis metodologije, uporabljene za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti nasprotne stranke, vključno z metodami za določanje teh limitov za izpostavljenosti do CNS;
opis politik v zvezi z jamstvi in drugimi načini za zmanjševanje kreditnega tveganja, kot so politike za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in vzpostavljanje kreditnih rezerv;
opis politik glede splošnega in posebnega tveganja neugodnih gibanj, kot sta opredeljena v členu 291;
znesek zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti, če bi se njena bonitetna ocena znižala;
znesek prejetega in danega ločenega in neločenega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto zavarovanja s premoženjem, dodatno razčlenjeno na zavarovanje s premoženjem, ki se uporablja za izvedene finančne instrumente in posle financiranja z vrednostnimi papirji;
kar zadeva posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vrednosti izpostavljenosti pred učinkom zmanjševanja kreditnega tveganja in po njem, kot je določeno v skladu z metodami iz oddelkov 3 do 6 poglavja 6 naslova II dela 3 glede na uporabljeno metodo, in s tem povezane zneske izpostavljenosti tveganju, razčlenjene glede na uporabljeno metodo;
kar zadeva posle financiranja z vrednostnimi papirji, vrednosti izpostavljenosti pred učinkom zmanjševanja kreditnega tveganja in po njem, kot je določeno v skladu z metodami iz poglavij 4 in 6 naslova II dela 3 glede na uporabljeno metodo, in s tem povezane zneske izpostavljenosti tveganjem, razčlenjene glede na uporabljeno metodo;
vrednosti izpostavljenosti po učinku zmanjševanja kreditnega tveganja in s tem povezane izpostavljenosti tveganju v zvezi s kapitalsko zahtevo za prilagoditev kreditnega vrednotenja, in sicer ločeno za vsako metodo iz naslova VI dela 3;
vrednost izpostavljenosti do CNS in s tem povezane izpostavljenosti tveganju v okviru področja uporabe oddelka 9 poglavja 6 naslova II dela 3, in sicer ločeno za kvalificirane in nekvalificirane CNS ter razčlenjeno glede na vrsto izpostavljenosti;
hipotetične zneske in poštene vrednosti poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti; posli s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti se razčlenijo glede na vrsto produkta; za vsako vrsto produkta se posli s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti dodatno razčlenijo glede na kupljeno in prodano kreditno zavarovanje;
oceno alfe, če je institucija pridobila dovoljenje pristojnih organov za uporabo lastnih ocen alfe v skladu s členom 284(9);
ločeno razkritja, vključena v točki (e) člena 444 in točki (g) člena 452;
za institucije, ki uporabljajo metode iz oddelkov 4 in 5 poglavja 6 naslova II dela 3, obseg njihovih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, izračunan v skladu s členom 273a(1) oziroma (2).
Če centralna banka države članice zagotavlja likvidnostno pomoč v obliki poslov zamenjave zavarovanja s premoženjem, lahko pristojni organ institucije oprosti izpolnjevanja zahtev iz točk (d) in (e) prvega pododstavka, če meni, da bi razkritje tam navedenih informacij lahko razkrilo zagotavljanje izredne likvidnostne pomoči. V te namene pristojni organ določi ustrezne prage in objektivna merila.
Člen 440
Razkritje proticikličnih kapitalskih blažilnikov
Institucije razkrijejo naslednje informacije glede izpolnjevanja zahteve za proticiklični kapitalski blažilnik iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU:
geografsko porazdelitev zneskov izpostavljenosti in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti svojih kreditnih izpostavljenosti, ki se uporabijo kot podlaga za izračun proticikličnega kapitalskega blažilnika;
znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika.
Člen 441
Razkritje kazalnikov globalnega sistemskega pomena
GSPI na letni ravni razkrivajo vrednosti kazalnikov, uporabljenih za določanje njihovega rezultata v skladu z določitveno metodologijo iz člena 131 Direktive 2013/36/EU.
Člen 442
Razkritje izpostavljenosti kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti
Institucije razkrijejo naslednje informacije o svojih izpostavljenostih kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti:
področje uporabe in opredelitev pojmov ‚zapadlost‘ in ‚oslabljenost‘, ki se uporabljata za računovodske namene, ter morebitne razlike med pojmoma ‚zapadlost‘ in ‚neplačilo‘, ki se uporabljata za računovodske in regulativne namene;
opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;
informacije o znesku in kakovosti donosnih, nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti za kredite, dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, vključno z akumuliranimi oslabitvami, rezervacijami in negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja ter zneski prejetih zavarovanj s premoženjem in finančnih poroštev, ki se nanašajo na te izpostavljenosti;
analizo zapadlih izpostavljenosti, kot so opredeljene za računovodske namene, glede na starost;
bruto knjigovodsko vrednost tako neplačanih izpostavljenosti kot izpostavljenosti, ki niso neplačane, akumulirane posebne in splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, akumulirane odpise teh izpostavljenosti in neto knjigovodsko vrednost ter njihovo porazdelitev po geografskih območjih in gospodarskih panogah ter za kredite, dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti;
vse spremembe bruto zneska neplačanih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti, med drugim vsaj informacije o začetnih in končnih stanjih teh izpostavljenosti ter bruto znesek vsake izmed teh izpostavljenosti, ki znova postane izpostavljenost, ki ni neplačana, ali se odpiše;
razčlenitev kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev glede na preostalo zapadlost.
Člen 443
Razkritje obremenjenih in neobremenjenih sredstev
Institucije razkrijejo informacije o svojih obremenjenih in neobremenjenih sredstvih. Za te namene uporabijo knjigovodsko vrednost po kategoriji izpostavljenosti, razčlenjeno po kakovosti sredstev ter skupnem znesku knjigovodske vrednosti obremenjenih in neobremenjenih sredstev. Razkritje informacij o obremenjenih in neobremenjenih sredstvih ne zajema izredne likvidnostne pomoči, ki jo zagotavljajo centralne banke.
Člen 444
Razkritje uporabe standardiziranega pristopa
Institucije, ki izračunavajo svoje zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, razkrijejo naslednje informacije za vsako od kategorij izpostavljenosti iz člena 112:
imena imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe teh imenovanj v obdobju razkritja;
kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA;
opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vključene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje;
vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA z utežmi tveganja, ki ustrezajo stopnjam kreditne kakovosti, določenim v poglavju 2 naslova II dela 3, ob upoštevanju, da teh informacij ni treba razkriti, kadar institucije uporabljajo standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA;
vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so povezane z vsako stopnjo kreditne kakovosti iz poglavja 2 naslova II dela 3, po kategorijah izpostavljenosti, kakor tudi vrednosti izpostavljenosti, odbite od kapitala.
Člen 445
Razkritje izpostavljenosti tržnemu tveganju po standardiziranem pristopu
Institucije, ki svoje kapitalske zahteve izračunavajo v skladu z delom 3, naslov IV, poglavje 1a, razkrijejo svoje skupne kapitalske zahteve, kapitalske zahteve po metodi na podlagi občutljivosti, kapitalsko zahtevo za tveganje neplačila in kapitalske zahteve za preostala tveganja. Razkritje kapitalskih zahtev za mere metode na podlagi občutljivosti in za tveganje neplačila se razčleni v naslednje instrumente:
finančne instrumente, razen instrumentov listinjenja, ki so v trgovalni knjigi, in sicer razčlenjene glede na razred tveganja, skupaj z ločeno navedbo kapitalskih zahtev za tveganje neplačila;
instrumente listinjenja, ki niso v alternativnem trgovalnem portfelju s korelacijo, in sicer z ločeno opredelitvijo kapitalskih zahtev za tveganje kreditnega razmika in kapitalskih zahtev za tveganje neplačila;
instrumente listinjenja, ki so v alternativnem trgovalnem portfelju s korelacijo, in sicer z ločeno opredelitvijo kapitalskih zahtev za tveganje kreditnega razmika in kapitalskih zahtev za tveganje neplačila.
Člen 445a
Razkritje tveganja CVA
Institucije, ki so predmet kapitalskih zahtev za tveganje CVA, razkrijejo naslednje informacije:
pregled svojih postopkov za ugotavljanje, merjenje, varovanje pred tveganjem in spremljanje tveganja CVA;
ali institucije izpolnjujejo vse pogoje iz člena 273a(2); kadar so ti pogoji izpolnjeni, ali so se institucije odločile za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA z uporabo poenostavljenega pristopa iz člena 385; kadar so se institucije odločile za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA z uporabo poenostavljenega pristopa, kapitalske zahteve za tveganje CVA v skladu s tem pristopom;
skupno število nasprotnih strank, za katere se uporablja standardizirani pristop, z razčlenitvijo po vrstah nasprotnih strank.
Institucije, ki za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA uporabljajo standardizirani pristop iz člena 383, poleg informacij iz odstavka 1 tega člena razkrijejo naslednje informacije:
strukturo, organizacijo in vodenje notranje funkcije upravljanja tveganja CVA;
skupne kapitalske zahteve za tveganje CVA po standardiziranem pristopu z razčlenitvijo po razredih tveganja;
pregled primernih varovanj pred tveganjem, uporabljenih pri tem izračunu, z razčlenitvijo po vrstah instrumentov iz člena 386(2).
Institucije, ki za izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA uporabljajo osnovni pristop iz člena 384, poleg informacij iz odstavka 1 tega člena razkrijejo naslednje informacije:
skupne kapitalske zahteve za tveganje CVA v po osnovnem pristopu, skupaj s sestavinama BACVAtotal in BACVAcsr-hedged ;
pregled primernih varovanj pred tveganjem, uporabljenih pri tem izračunu, z razčlenitvijo po vrstah instrumentov iz člena 386(3).
Člen 446
Razkritje operativnega tveganja
Institucije razkrijejo naslednje informacije:
glavne značilnosti in elemente svojega okvira za upravljanje operativnega tveganja;
svojo kapitalsko zahtevo za operativno tveganje, enako komponenti kazalnika poslovanja, izračunani v skladu s členom 313;
kazalnik poslovanja, izračunan v skladu s členom 314(1), in zneske vsake komponente kazalnika poslovanja in njegove podsestavine za vsako od treh let, ki so relevantna za izračun kazalnika poslovanja;
znesek zmanjšanja kazalnika poslovanja za vsako izključitev iz kazalnika poslovanja v skladu s členom 315(2) in ustrezne utemeljitve za take izključitve.
Institucije, ki svoje letne izgube iz operativnega tveganja izračunajo v skladu s členom 316(1), poleg informacij iz odstavka 1 tega člena razkrijejo naslednje informacije:
letne izgube iz operativnega tveganja za vsako od zadnjih desetih poslovnih let, izračunane v skladu s členom 316(1);
število izjemnih dogodkov operativnega tveganja in zneske ustreznih skupnih neto izgub iz operativnega tveganja, ki so bili izključeni iz izračuna letne izgube iz operativnega tveganja v skladu s členom 320(1), za vsako od zadnjih desetih poslovnih let ter ustrezne utemeljitve za te izključitve.
Člen 447
Razkritje ključnih metrik
Institucije razkrijejo naslednje ključne metrike v tabelarični obliki:
sestavo kapitala in kapitalske količnike, ki temeljijo na tveganju, izračunane v skladu s členom 92(2);
kadar je ustrezno, kapitalske količnike, ki temeljijo na tveganju, izračunane v skladu s členom 92(2), z uporabo zneska skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga namesto zneska skupne izpostavljenosti tveganju;
znesek skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3), in, kjer je ustrezno, znesek skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga, izračunan v skladu s členom 92(4);
kjer je ustrezno, znesek in sestavo dodatno potrebnega kapitala, ki ga institucije morajo imeti v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;
zahtevo po skupnem blažilniku, ki ga institucije morajo imeti v skladu s poglavjem 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU;
svoj količnik finančnega vzvoda in mero skupne izpostavljenosti, kot se izračunata v skladu s členom 429;
naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom likvidnostnega kritja, kot se izračuna v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1):
povprečno vrednost oziroma povprečne vrednosti svojega količnika likvidnostnega kritja za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečno vrednost oziroma povprečne vrednosti skupnih likvidnostnih sredstev po ustreznih odbitkih, ki so vključena v likvidnostni blažilnik na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečne vrednosti svojih likvidnostnih odlivov, likvidnostnih prilivov in neto likvidnostnih odlivov, kot se izračunajo na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
naslednje informacije v zvezi s svojo zahtevo glede neto stabilnega financiranja, kot se izračuna v skladu z naslovom IV dela 6:
količnik neto stabilnega financiranja ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
razpoložljivo stabilno financiranje ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
potrebno stabilno financiranje ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
svoje količnike kapitala in kvalificiranih obveznosti ter njihovi sestavini, števec in imenovalec, kot se izračunajo v skladu s členoma 92a in 92b, razčlenjene na ravni vsake skupine v postopku reševanja, kjer je to ustrezno.
Člen 448
Razkritje izpostavljenosti obrestnemu tveganju pri pozicijah, ki niso v trgovalni knjigi
Institucije od 28. junija 2021 razkrivajo naslednje kvantitativne in kvalitativne informacije o tveganjih zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo tako na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala kot na čiste prihodke od obresti iz njihovih dejavnosti iz netrgovalne knjige iz člena 84 in člena 98(5) Direktive 2013/36/EU:
spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, izračunane na podlagi šestih nadzorniških stresnih scenarijev iz člena 98(5) Direktive 2013/36/EU za tekoče in prejšnja obdobja razkritja;
spremembe čistih prihodkov od obresti, izračunane na podlagi dveh nadzorniških stresnih scenarijev iz člena 98(5) Direktive 2013/36/EU za tekoče in prejšnja obdobja razkritja;
opis ključnih predpostavk glede modeliranja in parametrov, razen tistih iz točk (b) in (c) člena 98(5a) Direktive 2013/36/EU, ki se uporabljajo za izračun sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti, ki se zahtevajo v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka;
pojasnitev pomena mer tveganja, razkritih v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, in vseh pomembnih sprememb teh mer tveganja od prejšnjega referenčnega datuma razkritja;
opis, kako institucije opredelijo, merijo, zmanjšujejo in upravljajo obrestno tveganje svojih dejavnosti iz netrgovalne knjige za namene pregleda pristojnih organov v skladu s členom 84 Direktive 2013/36/EU, vključno z:
opisom posebnih mer tveganja, ki jih institucije uporabljajo za vrednotenje sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti;
opisom ključnih predpostavk glede modeliranja in parametrov, ki se uporabljajo v notranjih sistemih merjenja institucij in bi se lahko razlikovale od skupnih predpostavk glede modeliranja in parametrov iz člena 98(5a) Direktive 2013/36/EU, za namen izračuna sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti, vključno z razlogi za te razlike;
opisom stresnih scenarijev za obrestne mere, ki jih institucije uporabljajo za oceno teh obrestnih tveganj;
priznanjem učinka varovanja pred temi obrestnimi tveganji, vključno z notranjimi varovanji, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 106(3);
navedbo, kako pogosto se ovrednotijo obrestna tveganja;
opis splošnih strategij za upravljanje in zmanjševanje teh tveganj;
povprečno in najdaljše obdobje do ponovne določitve obrestne mere za vloge brez določene zapadlosti.
Člen 449
Razkritje izpostavljenosti pozicijam v listinjenju
Institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 ali kapitalske zahteve v skladu s členom 337 ali 338, razkrijejo naslednje informacije, in sicer ločeno za dejavnosti iz trgovalne knjige in netrgovalne knjige:
opis svojih dejavnosti listinjenja in relistinjenja, vključno z upravljanjem tveganj in naložbenimi cilji v zvezi s temi dejavnostmi, svojo vlogo v poslih listinjenja in relistinjenja, ali uporabljajo enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (STS), kot je opredeljeno v točki (10) člena 242, ter obseg, v katerem uporabljajo posle listinjenja za prenos kreditnega tveganja listinjenih izpostavljenosti na tretje osebe, z ločenim opisom svoje politike prenosa tveganja pri sintetičnem listinjenju, kjer je to ustrezno;
vrsto tveganj, ki so jim izpostavljene pri dejavnostih listinjenja in relistinjenja po stopnji nadrejenosti zadevnih pozicij listinjenja, pri čemer razlikujejo med STS pozicijami in pozicijami, ki niso STS, in med:
zadržanim tveganjem v poslih, ki so odobrene pri njih samih;
tveganjem, nastalim v zvezi s posli, ki so odobreni pri tretjih osebah;
svoje pristope za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih listinjenja, vključno z vrstami pozicij v listinjenju, za katere se posamezen pristop uporablja, pri čemer razlikujejo med STS pozicijami in pozicijami, ki niso STS;
seznam pravnih subjektov s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), ki spadajo v katero koli naslednjo kategorijo, z opisom vrst njihovih izpostavljenosti do teh SSPE, vključno s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih:
SSPE, ki prevzamejo izpostavljenosti, odobrene pri institucijah;
SSPE, ki jih sponzorirajo institucije;
SSPE in drugi pravni subjekti, za katere institucije zagotavljajo storitve, povezane z listinjenjem, kot so svetovanje, servisiranje sredstev ali storitve upravljanja;
SSPE, vključene v regulativni obseg konsolidacije institucije;
seznam vseh pravnih subjektov, v zvezi s katerimi so institucije razkrile, da so zagotovile podporo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3;
seznam pravnih subjektov, povezanih z institucijami, ki vlagajo v listinjenja, odobrena pri institucijah, ali v pozicije listinjenja, ki jih izdajo SSPE, ki jih sponzorirajo institucije;
povzetek svojih računovodskih usmeritev za dejavnost listinjenja, po potrebi vključno z ustreznim razlikovanjem med pozicijami listinjenja in relistinjenja;
imena ECAI, ki se uporabljajo za listinjenja, in vrste izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna agencija;
kjer je ustrezno, opis pristopa notranjega ocenjevanja, kot je opredeljen v poglavju 5 naslova II dela 3, vključno s strukturo procesa notranjega ocenjevanja ter razmerjem med notranjimi ocenami in zunanjimi bonitetnimi ocenami ustrezne ECAI, razkritimi v skladu s točko (h), kontrolne mehanizme pri procesu notranjega ocenjevanja, vključno z razpravo o neodvisnosti, odgovornosti in pregledu procesa notranjega ocenjevanja, vrste izpostavljenosti, za katere se proces notranjega ocenjevanja uporablja, ter stresne dejavnike, uporabljene za določitev stopnje kreditne izboljšave;
ločeno za trgovalno knjigo in netrgovalno knjigo knjigovodsko vrednost izpostavljenosti v listinjenju, vključno z informacijami o tem, ali so institucije prenesle pomembno kreditno tveganje v skladu s členoma 244 in 245, pri katerem institucije delujejo kot originatorji, sponzorji ali vlagatelji, in sicer ločeno za tradicionalna in sintetična listinjenja in za STS posle in posle, ki niso STS, ter razčlenjeno glede na vrsto izpostavljenosti v listinjenju;
za dejavnosti iz netrgovalne knjige naslednje informacije:
zbirni znesek pozicij v listinjenju, če institucije delujejo kot originatorji ali sponzorji, in povezanih tveganju prilagojenih sredstev ter kapitalske zahteve po regulativnih pristopih, vključno z izpostavljenostmi, ki se odbijejo od kapitala ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %, razčlenjene na tradicionalna in sintetična listinjenja in na izpostavljenosti v listinjenju in relistinjenju, in sicer ločeno za STS pozicije in pozicije, ki niso STS, ter nadalje razčlenjene v smiselno število razredov uteži tveganja ali razredov kapitalskih zahtev ter glede na pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev;
zbirni znesek pozicij v listinjenju, če institucije delujejo kot vlagatelji, in povezanih tveganju prilagojenih sredstev ter kapitalske zahteve po regulativnih pristopih, vključno z izpostavljenostmi, ki se odbijejo od kapitala ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %, razčlenjene na tradicionalna in sintetična listinjenja, pozicije listinjenja in relistinjenja ter STS pozicije in pozicije, ki niso STS, in nadalje razčlenjene v smiselno število razredov uteži tveganja ali razredov kapitalskih zahtev ter glede na pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev;
za izpostavljenosti, ki jih je listinila institucija, znesek neplačanih izpostavljenosti in znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki jih je v tekočem obdobju opravila institucija, oboje razčlenjeno po vrstah izpostavljenosti.
Člen 449a
Razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (ESG tveganj)
Za namene odstavka 1 institucije razkrijejo informacije o ESG tveganjih, vključno s:
skupnim zneskom izpostavljenosti do subjektov v sektorju fosilnih goriv;
tem, kako institucije vključijo ugotovljena ESG tveganja v svojo poslovno strategijo in procese ter v upravljanje in upravljanje tveganj.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 449b
Razkritje skupne izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci
Institucije razkrijejo informacije o svoji skupni izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnost bančništva v senci, kot je navedeno v členu 394(2), drugi pododstavek.
Člen 450
Razkritje politike prejemkov
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo politiko in praksami glede prejemkov za tiste kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij:
informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, po potrebi vključno z informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, o zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in o vlogi relevantnih deležnikov;
informacije o povezavi med plačilom zaposlenih in njihovo uspešnostjo;
najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagajanje tveganju, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplačila;
razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s točko (g) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU;
informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov;
glavne parametre in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin prejemkov in morebitne druge nedenarne ugodnosti;
zbirne kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področjih poslovanja;
zbirne kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucij, pri čemer se navede:
zneski dodeljenih prejemkov za poslovno leto, razdeljeni na fiksne prejemke, vključno z opisom fiksnih delov, in variabilne prejemke, ter število upravičencev;
zneski in oblika dodeljenih variabilnih prejemkov, razdeljeni na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste prejemkov, in sicer ločeno za del, ki je plačan vnaprej, in del, za katerega je plačilo odloženo;
zneski odloženih prejemkov, dodeljenih za prejšnja obdobja ocenjevanja uspešnosti, razdeljeni na znesek, ki se pridobi v poslovnem letu, in na znesek, ki se pridobi v prihodnjih letih;
znesek odloženega prejemka, ki zapade v poslovnem letu in ki se izplača med poslovnim letom ter se zmanjša s prilagoditvijo za uspešnost;
zajamčeni variabilni prejemki, dodeljeni med poslovnim letom, in število upravičencev takih prejemkov;
odpravnine, dodeljene v prejšnjih obdobjih, ki so bile izplačane v zadevnem poslovnem letu;
zneski odpravnin, dodeljenih med poslovnim letom, razdeljeni na plačane vnaprej in na odložene, ter število upravičencev do teh plačil in najvišje plačilo, dodeljeno eni sami osebi;
število posameznikov, ki jim je bilo izplačano 1 milijon EUR ali več na poslovno leto, pri čemer se plačila med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR razdelijo na plačne razrede po 500 000 EUR, plačila 5 milijonov EUR ali več pa na plačne razrede po 1 milijon EUR;
na zahtevo zadevne države članice ali pristojnega organa celotne prejemke vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva;
informacije o tem, ali se za institucijo lahko uporablja odstopanje iz člena 94(3) Direktive 2013/36/EU.
Za namene točke (k) prvega pododstavka tega odstavka institucije, za katere se uporablja takšno odstopanje, navedejo, ali se to odstopanje zanje uporablja na podlagi točke (a) ali (b) člena 94(3) Direktive 2013/36/EU. Navedejo tudi, za katera načela o prejemkih uporabljajo odstopanja, število zaposlenih, za katere velja odstopanje, in njihov skupni prejemek, razdeljen na fiksni in variabilni prejemek.
Institucije izpolnjujejo zahteve iz tega člena na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo in naravo, področje in zapletenost njihovih dejavnosti, ter brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 38 ).
Člen 451
Razkritje količnika finančnega vzvoda
Institucije, za katere se uporablja del 7, razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom finančnega vzvoda, izračunanim v skladu s členom 429, ter o tem, kako obvladujejo tveganje prekomernega finančnega vzvoda:
količnik finančnega vzvoda in kako uporabljajo člen 499(2);
razčlenitev mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih računovodskih izkazih;
po potrebi znesek izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 429(8) in 429a(1), ter prilagojeni količnik finančnega vzvoda, izračunan v skladu s členom 429a(7);
opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganja prekomernega finančnega vzvoda;
opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda;
znesek dodatnih kapitalskih zahtev na podlagi postopka nadzorniškega pregledovanja iz člena 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda in sestavo navedenega zneska.
Člen 451a
Razkritje likvidnostnih zahtev
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom likvidnostnega kritja, kot se izračuna v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1):
povprečno vrednost ali povprečne vrednosti, kot je primerno, svojega količnika likvidnostnega kritja za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečno vrednost ali povprečne vrednosti, kot je primerno, skupnih likvidnostnih sredstev po ustreznih odbitkih, ki so vključena v likvidnostni blažilnik na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje, ter opis sestave tega likvidnostnega blažilnika;
povprečne vrednosti svojih likvidnostnih odlivov, likvidnostnih prilivov in neto likvidnostnih odlivov, kot se izračunajo v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje, ter opis njihove sestave.
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom neto stabilnega financiranja, kot se izračuna v skladu z naslovom IV dela 6:
vrednosti ob koncu četrtletja za količnik neto stabilnega financiranja, izračunan v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 6 za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja;
pregled zneska razpoložljivega stabilnega financiranja, izračunanega v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 6;
pregled zneska potrebnega stabilnega financiranja, izračunanega v skladu s poglavjem 4 naslova IV dela 6.
Člen 451b
Razkritje izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev in s tem povezanih dejavnosti
Institucije razkrijejo naslednje informacije o kriptosredstvih in storitvah v zvezi s kriptosredstvi ter o vseh drugih dejavnostih, povezanih s kriptosredstvi:
zneske neposredne in posredne izpostavljenosti v zvezi s kriptosredstvi, vključno z bruto dolgimi in kratkimi sestavinami neto izpostavljenosti;
znesek skupne izpostavljenosti tveganjem za operativno tveganje;
računovodsko razvrstitev izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev;
opis poslovnih dejavnosti, povezanih s kriptosredstvi, in njihovega vpliva na profil tveganja institucije;
poseben opis njihovih politik upravljanja tveganj glede izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev in storitev v zvezi s kriptosredstvi.
Institucije za namene prvega pododstavka, točka (d), tega odstavka zagotovijo podrobnejše informacije o pomembnih poslovnih dejavnostih, vključno z izdajo pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov ter z opravljanjem storitev v zvezi s kriptosredstvi ma podlagi členov 60 in 61 Uredbe (EU) 2023/1114.
NASLOV III
KVALIFIKACIJSKE ZAHTEVE ZA UPORABO DOLOČENIH INSTRUMENTOV ALI METODOLOGIJ
Člen 452
Razkritje uporabe pristopa IRB pri kreditnih tveganjih
Institucije, ki izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, razkrijejo naslednje informacije:
dovoljenje pristojnega organa za pristop ali odobritev postopnega uvajanja;
za vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 147 odstotek vrednosti skupne izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, za katero se uporablja standardizirani pristop iz poglavja 2 naslova II dela 3 ali pristop IRB iz poglavja 3 naslova II dela 3, kakor tudi del posamezne kategorije izpostavljenosti, ki je vključen v načrt uvedbe; institucije, ki so dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ločeno razkrijejo odstotek vrednosti skupne izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, za katero se uporablja zadevno dovoljenje;
nadzorne mehanizme za bonitetne sisteme v različnih fazah razvoja, kontrol in sprememb modela, kar vključuje informacije o:
odnosu med funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo notranje revizije;
pregledu bonitetnega sistema;
postopku za zagotovitev neodvisnosti funkcije, ki je odgovorna za pregled modelov, od funkcij, odgovornih za razvoj modelov;
postopku za zagotovitev odgovornosti funkcij, odgovornih za razvoj in pregledovanje modelov;
vloge funkcij, vključenih v razvoj, odobritev in poznejše spremembe modelov kreditnega tveganja;
področja uporabe in glavne vsebine poročanja v zvezi z modeli kreditnega tveganja;
opis procesa notranjih bonitetnih ocen po kategorijah izpostavljenosti, vključno s številom ključnih modelov, ki se uporabljajo v zvezi s posameznim portfeljem, in kratkim pojasnilom glavnih razlik med modeli znotraj istega portfelja, kar zajema:
opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo verjetnosti neplačila (PD), vključno s tem, kako so PD ocenjeni za portfelje z majhnim številom neplačnikov, ali je regulativno določen spodnji prag in kateri so dejavniki za razlike med PD in dejanskimi stopnjami neplačila vsaj za zadnja tri obdobja;
kjer je ustrezno, opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo izgube ob neplačilu (LGD), kot so metode za izračun LGD za obdobje gospodarske recesije, kako so LGD ocenjeni za portfelje z majhnim številom neplačnikov in časovno obdobje med nastankom neplačila in zaključkom izpostavljenosti;
kjer je ustrezno, opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo konverzijskih faktorjev, vključno s predpostavkami, uporabljenimi pri izpeljavi teh spremenljivk;
po potrebi naslednje informacije v zvezi z vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 147:
svojo bruto bilančno izpostavljenost;
vrednosti svojih zunajbilančnih izpostavljenosti pred uporabo ustreznih konverzijskih faktorjev;
svojo izpostavljenost po uporabi ustreznih konverzijskih faktorjev in zmanjševanju kreditnega tveganja;
vse modele, parametre ali vhodne vrednosti, ki so pomembni za razumevanje tehtanja tveganja in posledičnih zneskov izpostavljenosti tveganju, razkritih za zadostno število bonitetnih razredov dolžnika (vključno z neplačili), da je mogoče smiselno razlikovanje med kreditnimi tveganji;
ločeno za tiste kategorije izpostavljenosti, v zvezi s katerimi so institucije dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in za izpostavljenosti, za katere institucije ne uporabljajo takih ocen, vrednosti iz točk (i) do (iv), za katere velja zadevno dovoljenje;
ocene institucije o PD glede na dejansko stopnjo neplačil za vsako kategorijo izpostavljenosti v daljšem obdobju, z ločenim razkritjem razpona PD, enakovredne zunanje bonitetne ocene, tehtane povprečne in aritmetične povprečne PD, števila dolžnikov ob koncu prejšnjega leta in v letu pregleda, števila dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, vključno z novimi, in povprečne letne stopnje neplačil v preteklosti.
Za namene točke (b) tega člena institucije uporabijo vrednost izpostavljenosti, kot je opredeljena v členu 166.
Člen 453
Razkritje uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Institucije, ki uporabljajo tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, razkrijejo naslednje informacije:
ključne elemente politik in procesov za bilančni in zunajbilančni pobot ter navedbo obsega, v katerem institucije uporabljajo bilančni pobot;
ključne elemente politik in procesov za ocenjevanje in upravljanje primernega zavarovanja s premoženjem;
opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija za zmanjševanje kreditnega tveganja;
za jamstva in kreditne izvedene finančne instrumente, ki se uporabljajo kot kreditno zavarovanje, glavne vrste dajalcev jamstva in nasprotnih strank v kreditnih izvedenih finančnih instrumentih ter njihovo kreditno sposobnost za namen zmanjševanja kapitalskih zahtev, z izjemo tistih, ki so del struktur sintetičnega listinjenja;
informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, vrednost skupne izpostavljenosti, ki ni pokrita s primernim kreditnim zavarovanjem, in vrednost skupne izpostavljenosti, ki je pokrita s primernim kreditnim zavarovanjem, po uporabi prilagoditev za nestanovitnost; razkritje iz te točke se opravi ločeno za kredite in dolžniške vrednostne papirje ter vključuje razčlenitev neplačanih izpostavljenosti;
ustrezni konverzijski faktor in zmanjševanje kreditnega tveganja, povezana z izpostavljenostjo, in pojavnost tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom substitucije in brez njega;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, vrednost bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti pred in po uporabi konverzijskih faktorjev in kakršnega koli z njim povezanega zmanjševanja kreditnega tveganja;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti ter razmerje med tem zneskom tveganju prilagojenih izpostavljenosti in vrednostjo izpostavljenosti po uporabi ustreznih konverzijskih faktorjev in zmanjševanju kreditnega tveganja v povezavi z izpostavljenostjo; razkritje iz te točke se opravi ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred in po priznanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja zaradi uporabe kreditnih izvedenih finančnih instrumentov; institucije, ki so dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, razkritje iz te točke opravijo ločeno za kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja zadevno dovoljenje.
Člen 454
Razkritje uporabe naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja
Institucije, ki uporabljajo napredne pristope za merjenje iz členov 321 do 324 za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, razkrijejo opis uporabe zavarovanj in drugih oblik prenosa tveganja za namene zmanjševanja tega tveganja.
Člen 455
Uporaba notranjih modelov za tržno tveganje
Institucija, ki za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje uporablja notranje modele iz člena 325az, razkrije:
cilje pri opravljanju trgovalnih dejavnosti in postopke, ki se izvajajo za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in nadzor tržnega tveganja;
politike iz člena 104(1) za določanje, katera pozicija se vključi v trgovalno knjigo;
splošen opis strukture trgovalnih enot, ki jih zajemajo notranji modeli, pri čemer se za vsako enoto vključi splošni opis poslovne strategije enote, njeni dovoljeni instrumenti in glavne vrste tveganj v zvezi s to enoto;
pregled pozicij iz trgovalne knjige, ki niso zajete v notranjih modelih, vključno s splošnim opisom strukture enote in vrst instrumentov, vključenih v enote ali kategorije enot v skladu s členom 104b;
strukturo in organizacijo funkcije upravljanja tržnega tveganja ter njeno vodenje;
obseg, glavne značilnosti in ključne izbire modeliranja različnih notranjih modelov, ki se uporabljajo za izračun zneskov izpostavljenosti tveganjem za glavne modele, ki se uporabljajo na konsolidirani ravni, ter opis, v kolikšni meri ti notranji modeli predstavljajo modele, ki se uporabljajo na konsolidirani ravni, po potrebi vključno s splošnim opisom naslednjega:
pristopa modeliranja, uporabljenega za izračun pričakovanega primanjkljaja iz člena 325ba(1), točka (a), vključno s pogostostjo posodabljanja podatkov;
metodologije, uporabljene za izračun mere tveganja za stresni scenarij iz člena 325ba(1), točka (b), razen specifikacij iz člena 325bk(3);
pristopa modeliranja, uporabljenega za izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz člena 325ba(2), vključno s pogostostjo posodabljanja podatkov.
Institucije za vse trgovalne enote, ki jih zajemajo notranji modeli iz člena 325az, na zbirni podlagi razkrijejo naslednje sestavine, kadar je to ustrezno:
najnovejšo vrednost ter najvišjo in najnižjo vrednost in aritmetično sredino za preteklih 60 delovnih dni za:
mero neomejenega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1);
mero neomejenega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1) za vsako regulativno širšo kategorijo dejavnikov tveganja;
najnovejšo vrednost ter aritmetično sredino za preteklih 60 delovnih dni za:
mero tveganja pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1);
mero tveganja za stresni scenarij iz člena 325ba(1), točka (b);
kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz člena 325ba(2);
vsoto kapitalskih zahtev iz člena 325ba(3), vključno z vsemi sestavinami formule in ustreznim multiplikatorjem;
število preseganj v testiranjih za nazaj v zadnjih 250 delovnih dneh pri 99. percentilu iz člena 325bf(6).
DEL 9
DELEGIRANI AKTI IN IZVEDBENI AKTI
Člen 456
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 462 v zvezi z naslednjimi zadevami:
pojasnitev opredelitev iz členov 4, 5, 142, 153, 192, 242, 272, 300, 381 in 411 za zagotovitev enotne uporabe te uredbe;
pojasnitev opredelitev iz členov 4, 5, 142, 153, 192, 242, 272, 300, 381 in 411, da se pri uporabi te uredbe upošteva razvoj na finančnih trgih;
spremembe seznama kategorij izpostavljenosti iz členov 112 in 147 zaradi upoštevanja razvoja na finančnih trgih;
znesek, določen v členu 123(1), točka (b), členu 147(5), točka (a), členu 153(4) in členu 162(4), da se upoštevajo učinki inflacije;
seznam in klasifikacija zunajbilančnih postavk v prilogah I in II, da se upošteva razvoj na finančnih trgih;
▼M9 —————
sprememba kapitalskih zahtev, kot so določene v členih 301 do 311 te uredbe in členih 50a do 50d Uredbe (EU) št. 648/2012, ki izhajaiz razvoja ali sprememb mednarodnih standardov za izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke;
pojasnitev pogojev, ki se nanašajo na izvzetja, opredeljena v členu 400;
sprememba mere kapitala in mere skupne izpostavljenosti pri količniku finančnega vzvoda iz člena 429(2), da se popravijo vse pomanjkljivosti, ugotovljene na podlagi poročanja iz člena 430(1), preden morajo institucije objaviti količnik finančnega vzvoda, kot je določeno v členu 451(1)(a);
spremembe zahtev po razkritju, določenih v naslovih II in III dela 8, da se upoštevajo razvoj ali spremembe mednarodnih standardov o razkritjih.
EBA spremlja kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja in do 1. januarja 2015 Komisiji predloži poročilo. V poročilu se še zlasti oceni:
obravnavo tveganja CVA kot samostojne zahteve v primerjavi z njeno obravnavo kot integrirani sestavni del okvira tržnih tveganj
obseg zahteve za tveganje CVA, vključno z izjemo iz člena 482;
ustrezna varovanja;
izračun kapitalskih zahtev za tveganje CVA.
Na podlagi tega poročila in kjer je ugotovljeno, da je tak ukrep potreben, se Komisija v skladu s členom 462 pooblasti tudi za sprejetje delegiranega akta o spremembi člena 381, 382(1) do (3)in členov 383 do 386, v zvezi s temi postavkami.
Člen 457
Tehnične prilagoditve in popravki
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 462 za tehnične prilagoditve in popravke nebistvenih elementov v naslednjih določbah, da upošteva nadaljnji razvoj/nova dognanja na področju novih finančnih produktov ali dejavnosti, za prilagoditve razvoju po sprejetju te uredbe v drugih zakonodajnih aktih Unije o finančnih storitvah in računovodstvu, vključno z računovodskimi standardi na podlagi Uredbe (EU) št. 1606/2002:
kapitalskih zahtevah za kreditna tveganja, določenih v členih 111 do 134 in členih 143 do 191;
učinkih zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 193 do 241;
kapitalskih zahtevah za listinjenje iz členov 242 do 270a;
kapitalskih zahtevah za kreditna tveganja nasprotne stranke v skladu s členi 272 do 311;
kapitalskih zahtevah za operativno tveganje iz členov 315 do 325;
kapitalskih zahtevah za tržno tveganje iz členov 325 do 377;
kapitalskih zahtevah za tveganje poravnave iz členov 378 do 379;
kapitalskih zahtevah za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja iz členov 383, 384 in 386;
delu 2 in členu 430 le zaradi razvoja računovodskih standardov ali zahtev, ki upoštevajo zakonodajne akte Unije.
Člen 458
Makrobonitetno ali sistemsko tveganje, ugotovljeno na ravni države članice
Uradnemu obvestilu se priložijo naslednji dokumenti, pri čemer se po potrebi vanj vključijo zadevna kvantitativna ali kvalitativna dokazila:
spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja;
razlogi, zakaj bi navedene spremembe lahko ogrozile finančno stabilnost na nacionalni ravni ali realno gospodarstvo;
obrazložitev, zakaj organ meni, da bi bili makrobonitetni instrumenti iz členov 124 in 164 te uredbe ter členov 133 in 136 Direktive 2013/36/EU manj primerni in učinkoviti za obravnavo teh tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov iz točke (d) tega odstavka;
osnutek nacionalnih ukrepov za ublažitev sprememb intenzivnosti tveganja za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali za podskupino teh institucij glede:
ravni kapitala iz člena 92;
zahtev v zvezi z velikimi izpostavljenostmi iz člena 392 in členov 395 do 403;
likvidnostnih zahtev iz dela 6;
uteži tveganja, usmerjene na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin,
zahtev po javnem razkritju iz dela 8;
ravni varovalnega kapitalskega blažilnika iz člena 129 Direktive 2013/36/EU ali
izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja;
obrazložitev, zakaj organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, meni, da so ti osnutki ukrepov primerni, učinkoviti in sorazmerni za obravnavo razmer, ter
ocena verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka osnutkov ukrepov na notranji trg na osnovi informacij, ki so na voljo zadevni državi članici.
ESRB in EBA v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 Svetu, Komisiji in zadevni državi članici predložita mnenje o zadevah iz točk (a) do (f) navedenega odstavka.
Ob kar največjem upoštevanju mnenj iz drugega pododstavka in če obstajajo zanesljivi, trdni in podrobni dokazi, da bo imel ukrep negativen učinek na notranji trg, ki bo večji od koristi za finančno stabilnost zaradi zmanjšanja ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, lahko Komisija v enem mesecu Svetu predlaga izvedbeni akt, s katerim se osnutki nacionalnih ukrepov zavrnejo.
Če Komisija v enem mesecu ne predloži takšnega predloga, lahko zadevna država članica nemudoma sprejme osnutke nacionalnih ukrepov za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.
Svet odloči o predlogu Komisije v enem mesecu od prejema predloga in navede razloge za zavrnitev ali odobritev osnutkov nacionalnih ukrepov.
Svet zavrne predlagane osnutke nacionalnih ukrepov le, če meni, da ni izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja so takšne narave, da predstavljajo tveganje za finančno stabilnost na nacionalni ravni;
makrobonitetni instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU so manj primerni ali učinkoviti za obravnavo ugotovljenih makrobonitetnih ali sistemskih tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov;
osnutki nacionalnih ukrepov ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali ustvarili ovire za delovanje notranjega trga, ter
to vprašanje zadeva le eno državo članico.
Svet v svoji oceni, pripravljeni na podlagi dokazov, ki jih je v skladu z odstavkom 2 predložil organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, upošteva mnenje ESRB in EBA.
Če Svet v enem mesecu po prejemu predloga Komisije ne sprejme izvedbenega akta o zavrnitvi osnutkov nacionalnih ukrepov, lahko zadevna država članica sprejme ukrepe in jih uporablja v obdobju do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.
Člen 459
Bonitetne zahteve
Komisijo se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 462, s katerimi se za dobo enega leta uvedejo strožje bonitetne zahteve za izpostavljenosti, če je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb intenzivnosti mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj, ki so posledica razvoja trga v Uniji ali razmer zunaj Unije, ki prizadenejo vse države članice, in če instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36EU ne zadostujejo za obvladovanje teh tveganj, zlasti na podlagi priporočila ali mnenja ESRB ali EBA, ki zadevajo:
raven kapitala iz člena 92;
zahteve v zvezi z velikimi izpostavljenostmi iz člena 392 in členov 395 do 403;
zahteve po javnem razkritju iz členov 431 do 455.
Komisija ob pomoči ESRB vsaj enkrat letno Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razvoju dogodkov na trgu, ki lahko zahtevajo uporabo tega člena.
Člen 460
Likvidnost
Na Komisijo se zlasti prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi likvidnostne zahteve za namene uporabe člena 8(3), členov 411 do 416, 419, 422, 425, 428a, 428f, 428g, 428j do 428n, 428p, 428r, 428s, 428w, 428ae, 428ag, 428ah, 428ak in 451a.
Zahteva glede likvidnostnega kritja iz člena 412 se uvede postopoma, in sicer velja:
60 % zahteve glede likvidnostnega kritja leta 2015;
70 % od 1. januarja 2016;
80 % od 1. januarja 2017;
100 % od 1. januarja 2018.
Komisija v ta namen upošteva poročila iz člena 509(1), (2) in (3) ter mednarodne standarde, ki so jih vzpostavili mednarodni forumi, pa tudi posebnosti Unije.
Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 1 do 30. junija 2014. Veljati začne do 31. decembra 2014, vendar se ne uporablja pred 1. januarjem 2015.
Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka do 28. junija 2024.
Člen 461
Pregled postopnega uvajanja zahteve glede likvidnostnega kritja
EBA v svojem poročilu oceni zlasti odložitev uvedbe 100 % minimalnega zavezujočega standarda do 1. januarja 2019. V poročilu upošteva letna poročila iz člena 509(1), zadevne tržne podatke in priporočila vseh pristojnih organov.
Komisija pri ocenjevanju potrebe po odložitvi upošteva poročilo in oceno iz odstavka 1.
Delegirani akt, sprejet v skladu s tem členom, se ne uporablja pred 1. januarjem 2018, veljati pa začne do 30. junija 2017.
Člen 461a
Kapitalske zahteve za tržno tveganje
Kadar se pri takšnem izvajanju ugotovijo znatne razlike, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 462, da se ta uredba spremeni tako, da:
se, kadar je to potrebno za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev in izravnavo teh ugotovljenih razlik, do datuma začetka uporabe zakonodajnega akta iz odstavka 3 tega člena ali, če tak akt ne obstaja, za največ tri leta uporabljajo ukrepi ciljno usmerjene operativne pomoči ali ciljni multiplikatorji, enaki ali večji od 0 in nižji od 1, pri izračunu kapitalskih zahtev institucij za tržno tveganje, za določene razrede tveganja in za določene dejavnike tveganja, z uporabo enega od pristopov iz člena 325(1), določenih v:
členih 325c do 325ay, ki določajo alternativni standardizirani pristop;
členih 325az do 325bp, ki določajo pristop alternativnih notranjih modelov;
členih 326 do 361, ki določajo poenostavljeni standardizirani pristop;
se za največ dve leti odloži datum, od katerega institucije uporabljajo kapitalske zahteve za tržno tveganje iz dela 3, naslov IV, ali katerega koli od pristopov za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje iz člena 325(1).
Kadar Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za prilagoditev izvajanja mednarodnih standardov o kapitalskih zahtevah za tržno tveganje v Uniji, da bi se trajneje ohranili enaki konkurenčni pogoji glede na tretje države v smislu kapitalskih zahtev in učinka teh zahtev.
Na podlagi tega poročila Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni.
Člen 462
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 463
Ugovori zoper regulativne tehnične standarde
Kadar Komisija v skladu s to uredbo sprejme regulativni tehnični standard, ki je enak osnutku regulativnega tehničnega standarda predloženega s strani EBA, lahko Evropski parlament in Svet temu regulativnemu tehničnemu standardu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 se lahko rok, v katerem lahko Evropski parlament in Svet temu regulativnemu tehničnemu standardu nasprotujeta, po potrebi dodatno podaljša za en mesec.
Člen 464
Evropski odbor za bančništvo
DEL 10
PREHODNE DOLOČBE, POROČILA, PREGLEDI IN SPREMEMBE
NASLOV I
PREHODNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Kapitalske zahteve, nerealizirani dobički in izgube, merjeni po pošteni vrednosti, in odbitki
Člen 465
Prehodne ureditve za izstopni prag
Z odstopanjem od člena 92(3), prvi pododstavek, in brez poseganja v odstopanje iz člena 92(3), drug pododstavek, lahko institucije pri izračunu TREA uporabijo naslednji faktor x:
50 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025;
55 % v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026;
60 % v obdobju od 1. januarja 2027 do 31. decembra 2027;
65 % v obdobju od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028;
70 % v obdobju od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029.
Z odstopanjem od člena 92(3), prvi pododstavek, in brez poseganja v odstopanje iz člena 92(3), drugi pododstavek, lahko institucije do 31. decembra 2029 pri izračunu TREA uporabljajo naslednjo formulo:
Za namene tega izračuna institucije upoštevajo veljavni faktor x iz odstavka 1.
EBA in ESMA v sodelovanju z EIOPA spremljata uporabo prehodne obravnave iz prvega pododstavka in ocenita zlasti:
razpoložljivost bonitetnih ocen imenovanih ECAI za podjetja in v kolikšni meri to vpliva na posojanje institucij podjetjem;
razvoj bonitetnih agencij, ovire za vstop novih bonitetnih agencij na trg, pogostost odločitev podjetij, da jih bo ocenila ena ali več teh agencij, in ovire za razpoložljivosti bonitetnih ocen ECAI za podjetja;
možne ukrepe za odpravo ovir ob upoštevanju razlik med gospodarskimi sektorji in geografskimi območji ter razvoj zasebnih ali javnih rešitev, kot so kreditno točkovanje, zasebne bonitetne ocene, ki so jih naročile institucije, in bonitetne ocene centralnih bank;
ustreznost zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za neocenjene izpostavljenosti do podjetij in njihove posledice za finančno stabilnost;
pristope tretjih držav v zvezi z uporabo izstopnega praga za izpostavljenosti do podjetij in dolgoročne posledice, do katerih bi lahko prišlo zaradi neenakih konkurenčnih pogojev;
skladnost s povezanimi mednarodno dogovorjenimi standardi, ki jih je razvil BCBS.
EBA in ESMA v sodelovanju z EIOPA do 10. julija 2029 Komisiji predložita poročilo o svojih ugotovitvah.
Na podlagi tega poročila in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2031 predloži zakonodajni predlog.
Z odstopanjem od člena 92(5), točka (a)(ii), in brez poseganja v odstopanje iz člena 92(3), drugi pododstavek, ter pod pogojem, da so vsi pogoji iz odstavka 8 tega člena izpolnjeni, lahko države članice institucijam dovolijo, da:
do 31. decembra 2032 dodelijo utež tveganja 10 % delu izpostavljenosti, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, do 55 % vrednosti nepremičnine, določene v skladu s členom 125(1), prvi pododstavek, in
do 31. decembra 2029 dodelijo utež tveganja 45 % za morebitnemu preostalemu delu izpostavljenosti, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, do 80 % vrednosti nepremičnine, določene v skladu s členom 125(1), prvi pododstavek, če se prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje iz člena 501 ne uporabi.
Kadar so zastavne pravice, ki jih institucija nima, razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 10 %, znesek 55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšan za znesek morebitnih bolj nadrejenih zastavnih pravic, ki jih institucija nima, zmanjša za zmnožek:
55 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, če obstajajo, tako tistih, ki jih ima institucija, kot tistih, ki jih imajo druge institucije, in
zneska zastavnih pravic, ki jih institucija nima in ki so razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, deljeno z vsoto vseh zastavnih pravic, razvrščenih pari passu.
Kadar so zastavne pravice, ki jih institucija nima, razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, se za določitev dela izpostavljenosti institucije, ki izpolnjuje pogoje za utež tveganja 45 %, znesek 80 % vrednosti nepremičnine, zmanjšan za znesek morebitnih bolj nadrejenih zastavnih pravic, ki jih institucija nima, zmanjša za zmnožek:
80 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za znesek bolj nadrejenih zastavnih pravic, če obstajajo, tako tistih, ki jih ima institucija, kot tistih, ki jih imajo druge institucije, in
zneska zastavnih pravic, ki jih institucija nima in ki so razvrščene pari passu z zastavno pravico institucije, deljeno z vsoto vseh zastavnih pravic, razvrščenih pari passu.
Za namen odstavka 5 tega člena morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
izpostavljenosti izpolnjujejo pogoje za obravnavo na podlagi člena 125(1);
kvalificiranim izpostavljenostim se utež tveganja določi v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3;
stanovanjska nepremičnina, s katero so zavarovane kvalificirane izpostavljenosti, se nahaja v državi članici, ki je uporabila diskrecijsko pravico;
izgube institucije, kot jih institucija sporoči na podlagi člena 430a(1), točki (a) in (c) ali na podlagi člena 101(1), točki (a) in (c), v različici teh točk, kot so veljale 27. junija 2021, pri delu izpostavljenosti, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, do višine zastavljenega zneska ali 55 % vrednosti nepremičnine, kar je nižje, razen če ni v členu 124(9) določeno drugače, v nobenem letu v zadnjih osmih letih v povprečju ne presegajo 0,25 % vsote vrednosti izpostavljenosti iz naslova vseh neporavnanih izpostavljenosti, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske nepremičnine;
za kvalificirane izpostavljenosti ima institucija v primeru nastopa dogodka neplačila ali neplačila zapadlih obveznosti dolžnika naslednje izvršljive pravice:
pravico na stanovanjski nepremičnini, s katero je zavarovana izpostavljenost, ali pravico do hipoteke na stanovanjski nepremičnini v skladu s členom 108(5), točka (g);
pravico na drugih sredstvih in do dohodka dolžnika bodisi po pogodbi bodisi na podlagi veljavnega nacionalnega prava;
pristojni organ je preveril, da so pogoji iz točk (a) do (e) izpolnjeni.
Kadar se izvaja diskrecijska pravica iz odstavka 5 in so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 8, lahko institucije do 31. decembra 2032 morebitnemu preostalemu delu izpostavljenosti, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, iz odstavka 5, točka (b), dodelijo naslednje uteži tveganja:
52,5 % v obdobju od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2030;
60 % v obdobju od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2031;
67,5 % v obdobju od 1. januarja 2032 do 31. decembra 2032.
Na podlagi tega poročila in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2031 predloži zakonodajni predlog.
Institucije z odstopanjem od člena 92(5), točka (a)(iii) ali (b)(ii), in brez poseganja v odstopanje iz člena 92(3), drugi pododstavek, za izpostavljenosti, katerim se utež tveganja določi z uporabo SEC-IRBA ali pristopa notranjega ocenjevanja v skladu s členom 92(4), kadar se del standardiziranega skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, tveganje zmanjšanja vrednosti, kreditno tveganje nasprotne stranke ali tržno tveganje, ki izhaja iz postavk trgovalne knjige, izračuna z uporabo SEC-SA v skladu s členom 261 ali 262, do 31. decembra 2032 uporabljajo naslednji faktor p:
p = 0,25 za pozicijo v listinjenju, za katero se uporablja člen 262;
p = 0,5 za pozicijo v listinjenju, za katero se uporablja člen 261.
Člen 466
Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja
Z odstopanjem od člena 24(2) pristojni organi institucijam, od katerih se zahteva, da vrednotijo aktivne in zunajbilančne postavke ter določijo kapital v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kot se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, pri prvi uporabi standardov odobrijo 24 mesecev za izvedbo potrebnih notranjih procesov in tehničnih zahtev.
▼M11 —————
Člen 468
Začasna obravnava nerealiziranih dobičkov in izgub, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Z odstopanjem od člena 35 lahko institucije do 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasne obravnave) iz izračuna svojih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključijo znesek A, določen v skladu z naslednjo formulo:
A = a· f,
pri čemer velja:
|
a |
= znesek nerealiziranih dobičkov in izgub, akumuliranih od 31. decembra 2019, ki so izkazani v bilanci stanja kot,spremembe poštene vrednosti dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ in se nanašajo na izpostavljenosti do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države iz člena 115(2) te uredbe in do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) te uredbe, razen tistih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 (Priloga v zvezi z MSRP 9), in |
|
f |
= veljavni faktor v vsakem letu poročanja v obdobju začasne obravnave v skladu z odstavkom 2. |
Kadar institucija iz postavk svojega navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključi znesek nerealiziranih izgub v skladu z odstavkom 1 tega člena, preračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki se izračunajo z uporabo katere koli od naslednjih postavk:
znesek odloženih terjatev za davek, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (c) člena 36(1) ali je tehtan z utežjo tveganja v skladu s členom 48(4);
znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.
Pri preračunu ustrezne zahteve institucija ne upošteva učinkov, ki jih imajo na te postavke pričakovane oslabitve in rezervacije za kreditno izgubo v zvezi z izpostavljenostmi do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države iz člena 115(2) te uredbe in do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) te uredbe, razen tistih finančnih sredstev, ki imajo poslabšano kreditno kakovost, kot so opredeljeni v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9.
Člen 469
Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Z odstopanjem od člena 36(1) v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 velja naslednje:
institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od zneskov, ki jih je treba odbiti v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
institucije uporabijo zadevne določbe iz člena 472 za preostale zneske postavk, ki jih je treba odbiti v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobičik in izhajajo iz začasnih razlik;
institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od skupnega zneska, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (i) člena 36(1) po uporabi člena 470;
institucije uporabijo zahteve iz člena 472(5) ali (11), kjer je to primerno, za preostali znesek postavk, ki jih je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (i) člena 36(1) po uporabi člena 470.
Institucije določijo obseg celotnega preostalega zneska iz točke (d) odstavka 1, ►C2 za katerega se uporablja člen 472(5), ◄ tako da znesek iz točke (a) tega odstavka delijo z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, iz točke (a) člena 470(2);
vsota zneskov iz točk (a) in (b) člena 470(2).
Institucije določijo obseg celotnega preostalega zneska iz točke (d) odstavka 1, ►C2 za katerega se uporablja člen 472(11), ◄ tako da znesek iz točke (a) tega odstavka delijo z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
znesek neposrednih in posrednih deležev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz točke (b) člena 470(2);
vsota zneskov iz točk (a) in (b) člena 470(2).
Člen 469a
Odstopanje od odbitkov od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala za nedonosne izpostavljenosti
Z odstopanjem od točke (m) člena 36(1) institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne odbijejo ustreznega zneska nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti, če je izpostavljenost nastala pred 26. aprilom 2019.
Kadar institucija pogoje za izpostavljenost, ki je nastala pred 26. aprilom 2019, spremeni tako, da se izpostavljenost institucije do dolžnika poveča, se šteje, da je izpostavljenost nastala na dan začetka veljavnosti spremembe, in odstopanje iz prvega pododstavka zanjo preneha veljati.
Člen 470
Izvzetje iz odbitka od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Z odstopanjem od člena 48(1) institucije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 ne odbijajo postavk iz točk (a) in (b) tega odstavka, ki skupaj znašajo enako ali manj kot 15 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije:
odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter skupaj znašajo enako ali manj kot 10 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije;
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, njene neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala tega subjekta, ki skupaj znašajo enako ali manj kot 10 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Člen 471
Izvzetje iz odbitka deležev v lastniški kapital zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Z odstopanjem od člena 49(1) se lahko institucije v obdobju od 31. decembra 2018 do 31. decembra 2024 odločijo, da ne odbijejo deležev v lastniški kapital zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
pogoji iz točk (a) in (e) člena 49(1);
pristojni organi so zadovoljni z ravnijo kontrole tveganj in postopki finančne analize, ki jih je institucija sprejela izrecno za nadzor naložbe v družbo ali holding;
delež lastniškega kapitala institucije v zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalni holding ne presega 15 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala zadevna zavarovalna družba, na dan 31. decembra 2012 in v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2024;
znesek deleža lastniškega kapitala, ki se ne odbije, ne presega zneska v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga, ki ga ima institucija na dan 31. decembra 2012.
Člen 472
Postavke, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Institucije za preostali znesek izgub tekočega poslovnega leta, navedene v točki (a) člena 36(1), uporabljajo naslednje:
pomembne izgube se odbijejo od postavk temeljnega kapitala;
izgube, ki niso pomembne, se ne odbijejo.
Institucije za preostali znesek deležev v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(f) uporabljajo naslednje:
znesek neposrednih deležev se odbije od postavk temeljnega kapitala;
znesek posrednih in sintetičnih deležev, vključno z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Če ima institucija vzajemni navzkrižni delež s subjektom iz točke (g) člena 36(1), institucije za preostali znesek deleža instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja uporabijo naslednje:
če institucija v tem subjektu finančnega sektorja nima pomembne naložbe, se znesek njenega deleža v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (h) člena 36(1);
če ima institucija v tem subjektu finančnega sektorja pomembno naložbo, se znesek njenega deleža v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava ►C2 kot znesek iz točke (i) člena 36(1). ◄
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (h) člena 36(1) uporabljajo naslednje:
polovica zneskov za odbitek, ki se nanašajo na neposredne deleže, se odbije od postavk temeljnega kapitala, polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
zneski, ki se nanašajo na posredne in sintetične deleže, se ne odbijejo, zanje pa se uporabijo uteži tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, poleg tega zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (i) člena 36(1) uporabljajo naslednje:
polovica zneskov za odbitek, ki se nanašajo na neposredne deleže, se odbije od postavk temeljnega kapitala, polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
zneski, ki se nanašajo na posredne in sintetične deleže, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, poleg tega zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Člen 473
Uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19
Ustrezni znesek se izračuna tako, da se od zneska, izračunanega v skladu z (a), odbije znesek, izračunan v skladu z (b):
institucije v skladu z Uredbo (ES) št. 1126/2008 ( 40 ) določijo vrednosti sredstev svojih pokojninskih skladov ali načrtov z določenimi pravicami, kot so bile spremenjene z Uredbo (EU) št. 1205/2011 ( 41 ). Nato od vrednosti teh sredstev odbijejo vrednosti obveznosti iz istih skladov ali načrtov, določene v skladu z istimi računovodskimi pravili;
institucije določijo vrednosti sredstev svojih pokojninskih skladov ali načrtov z določenimi pravicami v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1126/2008. Nato od vrednosti teh sredstev odbijejo vrednosti obveznosti iz istih skladov ali načrtov, določene v skladu z istimi računovodskimi pravili.
Uporabljajo se naslednji faktorji:
1 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
0,8 v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
0,6 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
0,4 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;
0,2 v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018.
Člen 473a
Uvedba MSRP 9
Z odstopanjem od člena 50 in do konca prehodnih obdobij iz odstavkov 6 in 6a tega člena, lahko naslednji subjekti navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom:
institucije, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002;
institucije, ki v skladu s členom 24(2) te uredbe izvajajo vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk ter določitev kapitala skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002;
institucije, ki izvajajo vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk skladno z računovodskimi standardi na podlagi Direktive 86/635/EGS ter pri tem uporabijo model za pričakovane kreditne izgube, ki je enak tistemu, ki se uporablja pri mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.
Znesek iz prvega pododstavka, se izračuna kot vsota naslednjega:
pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, se znesek (ABSA) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
A2,SA |
= |
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2; |
|
A4,SA |
= |
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3; |
|
|
= |
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020; |
|
|
= |
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje; |
|
f1 |
= |
veljavni faktor, določen v odstavku 6; |
|
f2 |
= |
veljavni faktor, določen v odstavku 6a; |
|
t1 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A2,SA; |
|
t2 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A4,SA; |
|
t3 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska ; |
pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, se znesek (ABIRB) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
A2,IRB |
= |
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2 in prilagojen v skladu s točko (a) odstavka 5; |
|
A4,IRB |
= |
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3 in prilagojenih v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 5; |
;
|
|
= |
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na dan 1. januarja 2020. Kadar je rezultat izračuna negativen, institucija določi, da je vrednost nič; |
|
|
= |
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe. Kadar je rezultat izračuna negativen, institucija določi, da je vrednost enaka nič; |
|
f1 |
= |
veljavni faktor, določen v odstavku 6; |
|
f2 |
= |
veljavni faktor, določen v odstavku 6a; |
|
t1 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A2,IRB; |
|
t2 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A4,IRB; |
|
t3 |
= |
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska . |
Institucije zneska A2,SA in A2,IRB iz točk (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 kot večjega od zneskov iz točk (a) in (b) tega odstavka ločeno izračunajo za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:
nič;
znesek, izračunan v skladu s točko (i), zmanjšan za znesek, izračunan v skladu s točko (ii):
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, ki se določijo v skladu z odstavkom 5.5.5 MSRP 9 kot je določeno v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 (v nadaljnjem besedilu: Priloga v zvezi z MSRP 9), in zneska popravka vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, ki se določijo v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na dan začetka uporabe MSRP 9;
skupni znesek izgub zaradi oslabitve finančnih sredstev, razvrščenih kot posojila in terjatve, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, kot so opredeljena v odstavku 9 MRS 39, razen kapitalskih instrumentov in enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih, določenih v skladu z odstavki 63, 64, 65, 67, 68 in 70 MRS 39, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008, na dan 31. decembra 2017 ali na dan pred začetkom uporabe MSRP 9.
Institucije znesek, za katerega znesek iz točke (a) presega znesek iz točke (b) izračunajo ločeno za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na datum poročanja, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9;
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje.
Za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, pri katerih znesek, določen v skladu s točko (a) odstavka 3, po uporabi točke (b) odstavka 5, presega znesek za te izpostavljenosti iz točke (b) odstavka 3 po uporabi točke (c) odstavka 5, institucije določijo, da je vrednost A4,IRB enaka razliki med tema zneskoma, v nasprotnem primeru pa določijo, da je vrednost A4,IRB enaka nič.
Pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, institucije uporabijo odstavke 2 do 4, kot sledi:
za izračun A2,IRB institucije zmanjšajo vsak znesek, izračunan v skladu s točkama (b)(i) in (ii) odstavka 2 tega člena, za vsoto zneskov pričakovanih izgub, izračunano v skladu s členom 158(5), (6) in (10) na dan 31. decembra 2017 ali na dan pred začetkom uporabe MSRP 9. Kadar je rezultat izračuna zneska iz točke (b)(i) odstavka 2 tega člena negativna vrednost, institucija določi to vrednost zneska na nič. Kadar je rezultat izračuna zneska iz točke (b)(ii) odstavka 2 tega člena negativna vrednost, institucija določi vrednost tega zneska na nič;
institucije nadomestijo znesek, izračunan v skladu s točko (a) odstavka 3 tega člena, z vsoto pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe – brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšano za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na datum poročanja. Kadar je rezultat izračuna negativna vrednost, institucija določi vrednost zneska iz točke (a) odstavka 3 tega člena na nič;
institucije nadomestijo znesek, izračunan v skladu s točko (b) odstavka 3 tega člena, z vsoto pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe – brez pričakovanih kreditnih izgub, ki se določijo za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje, zmanjšano za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje. Kadar je rezultat izračuna negativna vrednost, institucija določi vrednost zneska iz točke (b) odstavka 3 tega člena na nič.
Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f1:
0,7 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
0,5 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
0,25 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
0 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024.
Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (d) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.
Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (d) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.
Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f2:
1 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
1 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
0,75 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
0,5 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023;
0,25 v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.
Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (e) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.
Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.
Kadar institucija navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu doda znesek v skladu z odstavkom 1 tega člena, preračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki se nanašajo na katero od spodnjih postavk, ne da bi upoštevala učinke rezervacij za pričakovane kreditne izgube, ki jih je dodala navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu, na zadevne postavke:
znesek odloženih terjatev za davek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (c) člena 36(1) ali je tehtan z utežjo tveganja v skladu s členom 48(4);
vrednost izpostavljenosti, določeno v skladu s členom 111(1), pri čemer se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, za katere se zmanjša vrednost izpostavljenosti, pomnožijo z naslednjim prilagoditvenim faktorjem (sf):
pri čemer je:
ABSA = znesek, izračunan v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 1;
RASA = skupni znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;
znesek postavk dodatnega kapitala, izračunan v skladu s točko (d) člena 62.
Institucije lahko samo enkrat izberejo, ali bodo uporabile izračun iz točke (b) odstavka 7 ali izračun iz prvega pododstavka tega odstavka. Institucije svojo odločitev razkrijejo.
Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 4, in v tem primeru o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A4,SA, A4,IRB, , , , t2 in t3 iz odstavka 1 na nič. Kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju spremeni svojo odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.
Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 2, in v tem primeru o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A2,SA, A2,IRB in t1 iz odstavka 1 na nič. Institucija lahko spremeni svojo odločitev v prehodnem obdobju, če je prejela predhodno dovoljenje pristojnega organa.
Pristojni organi vsaj enkrat na leto uradno obvestijo EBA o uporabi tega člena s strani institucij pod njihovim nadzorom.
Člen 474
Odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala
Z odstopanjem od člena 56 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 velja naslednje:
institucije od postavk dodatnega temeljnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od zneskov, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 56;
institucije uporabijo zahteve iz člena 475 za preostale zneske postavk, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 56.
Člen 475
Postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (a) člena 56 uporabljajo naslednje:
neposredni deleži v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala se po knjigovodski vrednosti odbijejo od postavk temeljnega kapitala;
posredni in sintetični deleži v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (b) člena 56 uporabljajo naslednje:
če institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev teh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (c) člena 56;
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev teh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (d) člena 56.
Institucije za preostale zneske postavk iz točk (c) in (d) člena 56 uporabljajo naslednje:
polovica zneska, ki se nanaša na neposredne deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 56, se odbije od postavk temeljnega kapitala, druga polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
znesek, ki se nanaša na posredne in sintetične deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 56, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Člen 476
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
Z odstopanjem od člena 66 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 velja naslednje:
institucije od postavk dodatnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od zneskov, ki jih je treba ►C2 odbiti ◄ v skladu s členom 66;
institucije uporabijo zahteve iz člena 477 za preostale zneske, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 66.
Člen 477
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (a) člena 66 uporabljajo naslednje:
neposredni deleži v lastne instrumente dodatnega kapitala se po knjigovodski vrednosti odbijejo od postavk dodatnega kapitala;
posredni in sintetični deleži v lastne instrumente dodatnega kapitala, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (b) člena 66 uporabljajo naslednje:
če institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev instrumentov dodatnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (c) člena 66;
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev instrumentov dodatnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (d) člena 66.
Institucije za preostale zneske postavk iz točk (c) in (d) člena 66 uporabljajo naslednje:
polovica zneska, ki se nanaša na neposredne deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 66, se odbije od postavk temeljnega kapitala, druga polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
znesek, ki se nanaša na posredne in sintetične deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 66, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Pododdelek 3a
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
Člen 477a
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
Z odstopanjem od člena 72e(4) in do 31. decembra 2024 lahko organ za reševanje nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje ali ustreznih organov tretjih držav zadevnih podrejenih družb, dovoli, da se prilagojeni znesek mi izračuna z uporabo naslednje opredelitve ri in wi:
|
ri |
= |
skupna kapitalska zahteva, ki temelji na tveganju in se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če je ta zahteva izpolnjena z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital; |
|
wi |
= |
skupna zahteva temeljnega kapitala, ki ne temelji na tveganju in se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če je ta zahteva izpolnjena z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za temeljni kapital. |
Organ za reševanje lahko izda dovoljenje iz odstavka 1, kadar ima podrejena družba sedež v tretji državi, ki še nima veljavne lokalne ureditve za reševanje, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
ni trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos sredstev s podrejene družbe na nadrejeno institucijo;
ustrezni organ tretje države podrejene družbe je organu za reševanje nadrejene institucije predložil mnenje, da bi se lahko sredstva, enaka znesku, ki ga mora podrejena družba odbiti v skladu s členom 72e(4), drugi pododstavek, prenesla s podrejene družbe na nadrejeno institucijo.
Člen 478
Veljavni odstotki za odbitek od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala
Odstotek, ki se uporabi za namene člena 468(4), člena 469(1)(a) in (c), člena 474(a) in člena 476(a), se uvršča v naslednje razpone:
od 20 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 40 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 60 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
od 80 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
Z odstopanjem od odstavka 1, se za postavke iz točke (c) člena 36(1), ki so obstajale že pred 1. januarjem 2014, veljavni odstotek, ki se uporabi za namen točke (c) člena 469(1), uvršča v naslednje razpone:
od 0 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 10 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 20 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
od 30 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;
od 40 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;
od 50 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019;
od 60 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
od 70 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
od 80 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
od 90 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 za vsakega od naslednjih odbitkov:
posamezni odbitki, ki se zahtevajo v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
celotni znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter postavke iz točke (i) člena 36(1), ki ga je treba ►C2 odbiti ◄ v skladu s členom 48,;
vsak odbitekzahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 56;
vsak odbitek zahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 66.
Člen 479
Priznavanje instrumentov in postavk v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki se ne štejejo za manjšinske deleže
Z odstopanjem od naslova II dela 2 pristojni organi v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 odločijo glede priznanja postavk v konsolidiranem kapitalu, ki bi se uvrstile med konsolidacijske rezerve v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos skladno s členom 65 Direktive 2006/48/ES in ki ne štejejo za navadni lastniški temeljni kapital iz katerega koli od naslednjih razlogov:
instrument ne šteje med instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala in posledično z njimi povezani zadržani dobički in vplačani presežki kapitala ne štejejo za postavke konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
postavka ne izpolnjuje zahteviz člena 81(2);
postavkaese ne štejejo, ker podrejena družba ni institucija ali subjekt, za katerega na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
postavke se ne štejejo, ker podrejena družba ni polno vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
Za namene odstavka 2 se veljavni odstotki uvrščajo v naslednje razpone:
od 0 % do 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 0 % do 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 0 % do 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
od 0 % do 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
Člen 480
Priznavanje manjšinskih deležev ter kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu
Za namene odstavka 1 se veljavni faktor uvršča v naslednje razpone:
od 0,2 do 1 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 0,4 do 1 v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 0,6 do 1 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016; in
od 0,8 do 1 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
Člen 481
Dodatni filtri in odbitki
Za namene odstavka 1 se veljavni odstotki uvrščajo v naslednje razpone:
od 0 % do 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 0 % do 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 0 % do 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
od 0 % do 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
Komisija se pooblasti za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 482
Obseg uporabe pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti s pokojninskimi skladi
Glede transakcije iz člena 89 Uredbe (EU) št. 648/2012 sklenjene s pokojninskimi shemami, kot so opredeljene v členu 2 navedene uredbe, institucije ne izračunajo kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve vrednotenja zaradi kreditnega tveganja, kot to predvideva člen 382(4)(c) te uredbe.
POGLAVJE 2
Uporaba predhodnih pravil za kapitalske instrumente
Člen 483
Uporaba predhodnih pravil za instrumente državne pomoči
Z odstopanjem od členov 26 do 29, 51, 52, 62 in 63 se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 ta člen uporablja za kapitalske instrumente in postavke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
instrumenti so bili izdani pred 1. januarja 2014;
instrumenti so bili izdani v okviru ukrepov dokapitalizacije v skladu s pravili za državno pomoč. Če je del instrumentov vpisan s strani zasebnih vlagateljev, morajobiti izdani pred 30. junijem 2012 in skupaj s tistimi deli, ki jih vpiše država članica;
Komisija je instrumente štela za združljive z notranjim trgom v skladu s členom 107 PDEU;
Kadar instrumente vpišejo tako država članica kot tudi zasebni vlagatelji in če se instrumenti, ki jih vpiše država članica, delno odkupijo, se za ustrezen del zasebno vpisanih instrumentov uporabijo predhodna pravila v skladu s členom 484. Ko se odkupijo vsi instrumenti, vpisani s strani države članice, se za preostale instrumente, vpisane s strani zasebnih vlagateljev, uporabijo predhodna pravila v skladu s členom 484.
Instrumenti, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos, izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne glede na karkoli od naslednjega:
pogoji iz člena 28 te uredbe niso izpolnjeni;
instrumente je izdala družba iz člena 27 te uredbe in pogoji iz člena 28 ali člena 29, kot je ustrezno, niso izpolnjeni.
Instrumenti, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala iz odstavka 5 ali 7.
Instrumenti, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ►C2 ali instrumente dodatnega kapitala iz odstavka 3 ali 7. ◄
Instrumenti, ki se štejejo za instrumente dodatnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 3 ali 5.
Člen 484
Upravičenost uporabe predhodnih pravil za postavke, ki se štejejo za kapital v okviru nacionalnih ukrepov za prenos Direktive 2006/48/ES
Člen 485
Upravičenost do vključitve vplačanih presežkov kapitala, povezanih s postavkami, ki v okviru nacionalnih ukrepov za prenos Direktive 2006/48/ES izpolnjujejo pogoje za kapital, v navaden lastniški temeljni kapital
Člen 486
Omejitve glede uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala
Znesek postavk iz člena 484(3), ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, se omeji na veljavni odstotek vsote zneskov iz točk (a) in (b) tega odstavka:
nominalni znesek kapitala iz člena 484(3), ki je bil v izdaji 31. decembra 2012;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan s postavkami iz točke (a).
Znesek postavk iz člena 484(4), ki se štejejo za postavke dodatnega temeljnega kapitala, se omeji na veljavni odstotek, pomnožen z razliko, ki se dobi, ko se od vsote zneskov iz točk (a) in (b) tega odstavka odšteje vsota zneskov iz točk (c) do (f) tega odstavka:
nominalni znesek instrumentov iz člena 484(4), ki so bili v izdaji 31. decembra 2012;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (a);
znesek instrumentov iz člena 484(4), ki so 31. decembra 2012 presegli omejitve določene z nacionalnim ukrepom za prenos točke (a) člena 66(1) in člena 66(1a) Direktive 2006/48/ES;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (c);
nominalni znesek instrumentov iz člena 484(4), ki so bili v izdaji 31. decembra 2012, vendar se ne štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 489(4);
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (e).
Znesek postavk iz člena 484(5), ki se štejejo za postavke dodatnega kapitala, je omejen na veljavni odstotek razlike, ki se dobi, ko se od vsote zneskov iz točk (a) do (d) tega odstavka odšteje vsota zneskov iz točk (e) do (h) tega odstavka:
nominalni znesek instrumentov iz člena 484(5), ki so ostali v izdaji 31. decembra 2012;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (a);
nominalni znesek podrejenega dolga, ki je ostal v izdaji 31. decembra 2012, znižan za znesek, ◄ ki se zahteva v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos točke (c) člena 64(3) Direktive 2006/48/ES;
nominalni znesek postavk iz člena 484(5), razen instrumentov in podrejenega dolga iz točk (a) in (c) tega odstavka, ki so bile v izdaji 31. decembra 2012;
nominalni znesek instrumentov in postavk iz člena 484(5), ki so bili v izdaji 31. decembra 2012 in so presegali omejitve iz nacionalnih ukrepov za prenos točke (a) člena 66(1) Direktive 2006/48/ES;
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (e);
nominalni znesek instrumentov iz člena 484(5), ki so bili v izdaji 31. decembra 2012, vendar se ne štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 490(4);
vplačan presežek kapitala, ki je povezan z instrumenti iz točke (g).
Za namene tega člena se veljavni odstotki iz odstavkov 2 do 4 uvrščajo v naslednje razpone:
od 60 % do 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
od 40 % do 70 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
od 20 % do 60 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
od 0 % do 50 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;
od 0 % do 40 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;
od 0 % do 30 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019;
od 0 % do 20 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
od 0 % do 10 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.
Člen 487
Postavke, izključene iz uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavke dodatnega temeljnega kapitala, v drugih sestavinah kapitala
Z odstopanjem od členov 51, 52, 62 in 63 lahko institucije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 obravnavajo naslednje postavke kot postavke iz člena 484(5), če njihova vključitev ne presega veljavne odstotkovne omejitve iz člena 486(4):
kapital in z njim povezani vplačan presežek kapitala iz člena 484(3), ki sta izključena iz postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ker presegata veljavni odstotek iz člena 486(2);
instrumenti in z njimi povezan vplačan presežek kapitala iz člena 484(4), ►C2 ki presegajo veljavni odstotek iz člena 486(3). ◄
EBA predloži navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 28. julija 2013.
Komisija se pooblasti za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 488
Amortizacija postavk, za katere se uporabljajo predhodna pravila za postavke dodatnega kapitala
Za postavke iz člena 484(5), ki se štejejo za postavke dodatnega kapitala iz člena 484(5) ali člena 486(4), veljajo zahteve iz člena 64.
Člen 489
Hibridni instrumenti z odpoklicem in spodbudo za odkup
Instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le pred 1. januarjem 2013;
institucija ni izvedla odpoklica;
pogoji, določeni s členom 52, so izpolnjeni od 1. januarja 2013.
Instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala z znižano priznano vrednostjo v skladu s členom 484(4) do datuma njihove dejanske zapadlosti, po tem pa se štejejo za postavke dodatnega temeljnega kapitala brez določene omejitve, če:
je institucija lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le 1. januarja 2013 ali pozneje;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti instrumentov;
pogoji iz člena 52 so izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti instrumentov.
Instrumenti se ne štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala in zanje ne velja člen 484(4) od 1. januarja 2014, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup med 31. decembrom 2011 in 1. januarjem 2013;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti instrumentov;
pogoji iz člena 52 niso izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti instrumentov.
Instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala z znižano priznano vrednostjo v skladu s členom 484(4) do datuma njihove dejanske zapadlosti ter se zatem ne štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup 1. januarja 2013 ali pozneje;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti instrumentov;
pogoji iz člena 52 niso izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti instrumentov.
Instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 484(4), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le 31. decembra 2011 ali prej;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti instrumentov;
pogoji iz člena 52 niso bili izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti instrumentov.
Člen 490
Postavke dodatnega kapitala s spodbudo za odkup
Postavke se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, če:
je institucija lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le pred 1. januarjem 2013;
institucija ni izvedla odpoklica;
so od 1. januarja 2013 izpolnjeni pogoji, določeni v členu 63.
Postavke se štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 484(5) do datuma njihove dejanske zapadlosti ter se nato štejejo za postavke dodatnega kapitala brez omejitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le 1. januarja 2013 ali pozneje;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti postavk;
pogoji iz člena 63 so izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti postavk.
Postavke se ne štejejo za postavke dodatnega kapitala od 1. januarja 2014, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
institucija je lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le med 31. decembrom 2011 in 1. januarjem 2013;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti postavk;
pogoji iz člena 63 niso izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti postavk.
Postavke se štejejo za postavke dodatnega kapitala z znižano priznano vrednostjo v skladu s členom 484(5) do datuma njihove dejanske zapadlosti, po tem pa se ne štejejo za postavke dodatnega kapitala, če:
je institucija lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup 1. januarja 2013 ali pozneje;
institucija ni izvedla odpoklica na datum njihove dejanske zapadlosti;
pogoji iz člena 63 niso izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti postavk.
Postavke se štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 484(5), če:
je institucija lahko izvedla odpoklic s spodbudo za odkup le 31. decembra 2011 ali prej;
institucija ni izvedla odpoklica na datum dejanske zapadlosti postavk;
pogoji iz člena 63 niso izpolnjeni od datuma dejanske zapadlosti postavk.
Člen 491
Dejanska zapadlost
Za namene členov 489 in 490 se dejanska zapadlost določi na naslednji način:
za postavke iz odstavkov 3 in 5 teh členov je to datum prvega odpoklica s spodbudo za odkup, do katerega je prišlo 1. januarja 2013 ali pozneje;
za postavke iz odstavka 4 teh členov je to datum prvega odpoklica s spodbudo za odkup, do katerega je prišlo med 31. decembrom 2011 in 1. januarjem 2013;
za postavke iz odstavka 6 teh členov je to datum prvega odpoklica s spodbudo za odkup pred 31. decembrom 2011.
POGLAVJE 3
Prehodne določbe za razkritje o kapitalu
Člen 492
Razkritje o kapitalu
V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 institucije razkrijejo naslednje dodatne informacije o svojem kapitalu:
naravo in učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členi 467 do 470, 474, 476 in 479, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital;
zneske manjšinskih deležev in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter z njimi povezane zadržane dobičke in vplačane presežke kapitala, izdani s strani podrejenih družb, ki so zajeti v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital v skladu z oddelkom 4 poglavja 1;
učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členom 481 na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital;
naravo in znesek postavk, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, z uporabo odstopanj, določenih v oddelku 2 poglavja 2.
EBA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 4
Velike izpostavljenosti, kapitalske zahteve, finančni vzvod in prag iz sporazuma Basel I
Člen 493
Prehodne določbe za velike izpostavljenosti
▼M9 —————
Z odstopanjem od člena 400(2) in (3) ►C1 lahko države članice v prehodnem obdobju do začetka veljavnosti katerega koli pravnega akta, ki bo sledil pregledu v skladu s členom 507, vendar ne po 31. decembru 2028 v celoti ali delno izvzamejo naslednje izpostavljenosti ◄ iz uporabe člena 395(1):
krite obveznice iz člena 129;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, kadar bi bila zadevnim terjatvam v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %, ter druge izpostavljenosti do zadevnih enot regionalne ali lokalne ravni držav ali izpostavljenosti, za katere jamčijo zadevne enote, terjatvam, do katerih bi bila v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %;
izpostavljenosti, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, institucije do njene nadrejene osebe, do drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali do lastnih podrejenih družb in iz naslova kvalificiranih deležev, če so te družbe predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo, Direktivo 2002/87/ES ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo teh meril, se ne glede na to, ali so izvzete iz člena 395(1) te uredbe ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je kreditna institucija v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami in ki so na podlagi teh določb odgovorne za operacije kliringa gotovinskih transakcij v okviru mreže;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti kreditnih institucij, od katerih ena posluje na nekonkurenčni osnovi in zagotavlja kredite ali jamči zanje na podlagi programov, določenih v zakonodaji, ali v statutih, za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev pod določeno obliko vladnega nadzora ter z omejitvami glede uporabe posojil, do kreditnih institucij, če te izpostavljenosti izhajajo iz takih kreditov ali jamstev za take kredite, ki se prek kreditnih institucij prenesejo na upravičence;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij, če zadevne izpostavljenosti niso del kapitala takih institucij, ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne in niso denominirane v glavni trgovalni valuti;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank v obliki zahtevanih minimalnih rezerv, ki se hranijo v teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralnih ravni države v obliki zakonsko predpisanih likvidnostnih zahtev, v državne vrednostne papirje, ki so denominirani in vplačani v njihovih nacionalnih valutah, če je po presoji pristojnega organa bonitetna ocena zadevnih enot centralne ravni države, ki je določena s strani imenovane ECAI, naložbeni razred;
50 % dokumentarnih akreditivov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 4 in nečrpanih kreditnih poslov, ki so v Prilog I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 3, z originalno zapadlostjo do največ enega leta in, če se s tem strinjajo pristojni organi, 80 % jamstev, ki niso jamstva za kredite ter imajo zakonsko ali regulativno podlago in jih za svoje člane dajejo vzajemne jamstvene sheme s statusom kreditnih institucij;
zakonsko zahtevana jamstva, ki se uporabljajo, ko se hipotekarni kredit, financiran z izdajo hipotekarnih obveznic, izplača hipotekarnemu kreditojemalcu pred dokončnim vpisom hipoteke v zemljiško knjigo, pod pogojem, da jamstvo ni uporabljeno za zmanjševanje tveganja pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do priznanih borz.
Z odstopanjem od člena 395(1) lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da upoštevajo vse izpostavljenosti iz odstavka 5 tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 6 tega člena, v višini naslednjih omejitev:
100 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2018;
75 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2019;
50 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2020.
Omejitve iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se uporabljajo za vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjšanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403.
Prehodna ureditev iz odstavka 4 se uporablja za naslednje izpostavljenosti:
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve z izrecnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic;
druge izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank ali subjektov javnega sektorja držav članic ali druge izpostavljenosti z njihovimi jamstvi;
aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic in ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2);
druge izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic ali druge izpostavljenosti z njihovimi jamstvi, pri čemer se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2).
Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena uporablja le za aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, oziroma za katere ti jamčijo, in ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4). Kadar se aktivne postavke in druge izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja, oziroma za katere ti jamčijo, obravnavajo kot izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni v skladu s členom 116(4), se prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena uporablja le, kadar se izpostavljenosti do zadevne enote regionalne ali lokalne ravni obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države v skladu s členom 115(2).
Prehodna ureditev iz odstavka 4 tega člena se uporablja samo, kadar izpostavljenost iz odstavka 5 tega člena izpolnjuje vse naslednje pogoje:
izpostavljenosti bi bila dodeljena utež tveganja 0 % v skladu z različico člena 495(2) v veljavi na dan 31. decembra 2017;
izpostavljenost je nastala na dan 12. decembra 2017 ali po tem datumu.
Člen 494
Prehodne določbe v zvezi z zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
Z odstopanjem od člena 92a od 27. junija 2019 do 31. decembra 2021 institucije, določene kot subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI, vedno izpolnjujejo naslednji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:
količnik, ki temelji na tveganju, v višini 16 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4);
količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4).
Člen 494a
Uporaba predhodno veljavnih pravil za izdaje preko subjektov s posebnim namenom
Z odstopanjem od člena 52 se kapitalski instrumenti, ki jih institucija ne izda neposredno, do 31. decembra 2021 štejejo kot instrumenti dodatnega temeljnega kapitala samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogoji iz člena 52(1), razen pogoja, da instrumente izda neposredno institucija;
instrumenti so izdani preko subjekta, vključenega v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
prihodki so takoj in brez omejitev razpoložljivi instituciji v obliki, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.
Z odstopanjem od člena 63 se kapitalski instrumenti, ki jih institucija ne izda neposredno, do 31. decembra 2021 štejejo kot instrumenti dodatnega kapitala samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogoji iz člena 63, razen pogoja, da instrumente izda neposredno institucija;
instrumenti so izdani preko subjekta, vključenega v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
prihodki so takoj in brez omejitev razpoložljivi instituciji v obliki, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.
Člen 494b
Uporaba predhodno veljavnih pravil za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti
Člen 494c
Uporaba predhodnih pravil za nadrejene pozicije v listinjenju
Z odstopanjem od člena 270 lahko institucija v vlogi originatorja izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti nadrejenih pozicij v listinjenju v skladu s členom 260, 262 ali 264, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
listinjenje je bilo izdano pred 9. aprilom 2021;
listinjenje je 8. aprila 2021 izpolnjevalo pogoje iz člena 270, kot so se uporabljali na ta dan.
Člen 494d
Ponovna uporaba manj izpopolnjenih pristopov
Z odstopanjem od člena 149 lahko institucija od 9. julija 2024 do 10. julija 2027 ponovno uporablja manj izpopolnjene pristope za eno ali več kategorij izpostavljenosti iz člena 147(2), kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija je 8. julija 2024 že obstajala in je imela dovoljenje svojega pristojnega organa za obravnavo navedenih kategorij izpostavljenosti po pristopu IRB;
institucija za ponovno uporabo manj izpopolnjenega pristopa zaprosi samo enkrat v navedenem triletnem obdobju;
prošnja za ponovno uporabo manj izpopolnjenega pristopa ni vložena z namenom regulativne arbitraže;
institucija je pristojni organ o tem, da želi za te kategorije izpostavljenosti ponovno uporabljati manj izpopolnjen pristop, uradno obvestila vsaj šest mesecev pred dejansko ponovno uporabo tega pristopa;
pristojni organ ni nasprotoval prošnji institucije za tako ponovno uporabo v treh mesecih od prejema obvestila iz točke (d).
Člen 495
Obravnava izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB
Z odstopanjem od člena 107(1) institucije, ki so prejele dovoljenje za uporabo pristopa IRB za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, brez poseganja v člen 495a(3) do 31. decembra 2029 izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, za katero so prejele dovoljenje za uporabo pristopa IRB, in sicer kot višjo od naslednjih vrednosti:
znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 495a(1) in (2);
znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunan v skladu s to uredbo v različici, ki se uporablja 8. julija 2024.
Kadar institucije uporabijo prvi pododstavek tega odstavka, se člen 495a(1) in (2) ne uporablja.
Za namene tega odstavka se pogoji za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov iz člena 149 ne uporabljajo.
Člen 495a
Prehodne ureditve za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
Z odstopanjem od obravnave iz člena 133(3) se izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov dodeli višja od uteži tveganja, uporabljene 8. julija 2024 ter navzgor omejene na 250 %, in naslednje uteži tveganja:
100 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025;
130 % v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026;
160 % v obdobju od 1. januarja 2027 do 31. decembra 2027;
190 % v obdobju od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028;
220 % v obdobju od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029.
Z odstopanjem od obravnave iz člena 133(4) se izpostavljenostim iz naslova lastniških instrumentov dodeli višja od uteži tveganja, uporabljene 8. julija 2024, in naslednje uteži tveganja:
100 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025;
160 % v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026;
220 % v obdobju od 1. januarja 2027 do 31. decembra 2027;
280 % v obdobju od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028;
340 % v obdobju od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029.
Člen 495b
Prehodne ureditve za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev
Z odstopanjem od člena 161(4) so minimalne vrednosti LGD, ki se uporabljajo za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, obravnavane po pristopu IRB z uporabo lastnih ocen LGD, veljavne minimalne vrednosti LGD iz člena 161(4), pomnožene z naslednjimi faktorji:
50 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027;
80 % v obdobju od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028;
100 % v obdobju od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029.
EBA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 10. julija 2026 predloži zadevno poročilo.
Na podlagi tega poročila in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2027 predloži zakonodajni predlog.
Z odstopanjem od člena 122a(3), točka (a), se lahko izpostavljenostim iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz navedene točke, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, ni na voljo, do 31. decembra 2032 dodeli utež tveganja 80 %, kadar se ne uporabi prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje iz člena 501a in se šteje, da je izpostavljenost visoke kakovosti, če so izpolnjena vsa naslednja merila:
dolžnik lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti tudi v zelo težkih razmerah zaradi prisotnosti vseh naslednjih elementov:
ustrezno razmerje med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja;
konservativni profil odplačevanja izpostavljenosti;
sorazmerna preostala življenjska doba sredstev po celotnem izplačilu izpostavljenosti oziroma, namesto tega, uporaba zavarovanja dajalca zavarovanja z visoko kreditno sposobnostjo;
nizko tveganje refinanciranja izpostavljenosti s strani dolžnika ali da je to tveganje ustrezno zmanjšano s sorazmerno preostalo vrednostjo sredstev ali z uporabo dajalca zavarovanja z visoko kreditno sposobnostjo;
dolžnik ima pogodbene omejitve glede svoje dejavnosti in strukture financiranja;
dolžnik uporablja izvedene finančne instrumente samo za zmanjševanje tveganja;
pomembna operativna tveganja se ustrezno upravljajo;
pogodbeni dogovori glede sredstev kreditodajalcem zagotavljajo visoko stopnjo zaščite, vključno z naslednjimi elementi:
kreditodajalci imajo pravno izvršljivo prednostno pravico nad financiranimi sredstvi in po potrebi nad prihodki, ki jih ta sredstva ustvarijo;
dolžnik ima pogodbene omejitve glede sprememb, ki jih lahko izvede v zvezi s sredstvom in bi negativno vplivale na vrednost tega sredstva;
kadar je sredstvo v gradnji, imajo kreditodajalci pravno izvršljivo prednostno pravico do sredstev in osnovnih pogodb o gradbenih delih;
financirana sredstva izpolnjujejo vse naslednje standarde za dobro in učinkovito poslovanje:
tehnologija in zasnova sredstva sta preizkušeni;
pridobljena so vsa potrebna dovoljenja in odobritve za delovanje sredstev;
kadar je sredstvo v gradnji, ima dolžnik ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z dogovorjenimi specifikacijami, proračunom in datumom dokončanja sredstva, vključno z znatnimi jamstvi za dokončanje sredstva ali vključitvijo izkušenega gradbenika in ustreznimi pogodbenimi določbami o odškodninah.
EBA pripravi poročilo z analizo:
razvoja trendov in pogojev na trgih za financiranje premičnega premoženja v Uniji;
dejanske tveganosti izpostavljenosti iz naslova financiranja premičnega premoženja v celotnem gospodarskem ciklu;
učinka obravnave iz člena 122a(3), točka (a), na kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova financiranja premičnega premoženja, brez upoštevanja člena 465(1);
ustreznosti opredelitve podrazreda „visokokakovostno financiranje premičnega premoženja“ in ustreznosti tega, da se temu podrazredu izpostavljenosti dodeli drugačna bonitetna obravnava.
EBA zadevno poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 31. decembra 2030.
Na podlagi tega poročila in ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2031 predloži zakonodajni predlog.
Člen 495c
Prehodne ureditve za izpostavljenosti iz naslova zakupa kot tehnika za zmanjševanje kreditnega tveganja
Z odstopanjem od člena 230 je veljavna vrednost Hc, ki ustreza ‚zavarovanju z drugim stvarnim premoženjem‘ za izpostavljenosti iz člena 199(7), kadar zakupljeno sredstvo ustreza vrsti ‚zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem‘ stvarnega kreditnega zavarovanja, vrednost Hc za ‚zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem‘ iz člena 230(2), razpredelnica 1, pomnožena z naslednjimi faktorji:
50 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027;
80 % v obdobju od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028;
100 % v obdobju od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029.
EBA predloži to poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 10. julija 2027.
Na podlagi tega poročila in ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2028 po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Člen 495d
Prehodne ureditve za brezpogojno preklicne prevzete obveznosti
Z odstopanjem od člena 111(2) institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti za zunajbilančne postavke iz naslova brezpogojno preklicne prevzete obveznosti tako, da odstotek iz navedenega člena pomnožijo z naslednjimi faktorji:
0 % v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029;
25 % v obdobju od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2030;
50 % v obdobju od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2031;
75 % v obdobju od 1. januarja 2032 do 31. decembra 2032;
EBA predloži to poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 31. decembra 2028.
Na podlagi tega poročila ter ob ustreznem upoštevanju povezanih mednarodno dogovorjenih standardov, ki jih je razvil BCBS, in vpliva teh standardov na finančno stabilnost, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2031 predloži zakonodajni predlog.
Člen 495e
Prehodne ureditve za bonitetne ocene ECAI institucij
Z odstopanjem od člena 138, točka (g), lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da do 31. decembra 2029 še naprej uporabljajo bonitetno oceno ECAI, dodeljeno instituciji, ki vključuje predpostavke o implicitni državni podpori.
Člen 495f
Prehodne ureditve za zahteve glede ponovne ocene vrednosti nepremičnine
Z odstopanjem od člena 229(1), točke (a) do (d), lahko institucije za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko ali poslovno nepremičnino, odobrene pred 1. januarjem 2025, še naprej vrednotijo stanovanjske ali poslovne nepremičnine po tržni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od tržne, ali pa – v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti – po hipotekarni kreditni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od hipotekarne kreditne vrednosti, dokler se ne zahteva pregled vrednosti nepremičnine v skladu s členom 208(3) ali do 31. decembra 2027, kar nastopi prej.
Člen 495g
Prehodne ureditve za določene sheme javnega jamstva
Z odstopanjem od členov 183(1) in 213(1) se za jamstvo, ki se lahko prekliče v primeru goljufije dolžnika ali pri katerem se v takem primeru obseg kreditnega zavarovanja lahko zmanjša, šteje, da izpolnjuje zahtevo iz člena 183(1), točka (d), in člena 213(1), točka (c), kadar je jamstvo zagotovil subjekt iz člena 214(2), točka (a), najpozneje do 31. decembra 2024.
Člen 495h
Prehodne ureditve za uporabo pristopa alternativnih notranjih modelov za tržno tveganje
Z odstopanjem od člena 325az(2), točka (d), lahko institucije do 1. januarja 2026 uporabljajo pristop alternativnih notranjih modelov, da izračunajo svoje kapitalske zahteve za tržno tveganje za trgovalne enote, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 325bg.
▼M10 —————
Člen 497
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do CNS
Če CNS iz tretje države zaprosi za priznanje v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012, lahko institucije zadevno CNS štejejo za KCNS od datuma, ko je vlogo za priznanje predložila ESMA, do enega od naslednjih datumov:
če je Komisija že sprejela izvedbeni akt iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež CNS, in je zadevni izvedbeni akt že začel veljati, dve leti po datumu predložitve vloge;
če Komisija še ni sprejela izvedbenega akta iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež CNS, ali če zadevni izvedbeni akt še ni začel veljati, do zgodnejšega od naslednjih datumov:
dve leti po datumu začetka veljavnosti zadevnega izvedbenega akta;
za CNS, ki so vlogo predložile po 27. juniju 2019, dve leti po datumu predložitve vloge;
za CNS, ki so vlogo predložile pred 27. junijem 2019, 28. junija 2021.
Če CNS iz odstavka 1 tega člena nima jamstvenega sklada in nima zavezujoče ureditve s klirinškimi člani, ki ji omogoča, da uporablja vse začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da bi bili predhodno plačani prispevki, institucija do izteka roka iz navedenega odstavka nadomesti formulo za izračun kapitalskih zahtev iz člena 308(2) z naslednjo:
pri čemer je:
|
|
= |
kapitalska zahteva; |
|
KCCP |
= |
hipotetični kapital KCNS, ki ga je KCNS sporočila instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
DFCCP |
= |
predhodno financirani finančni viri CNS, ki ga je CNS sporočila instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
|
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
|
IMi |
= |
začetno kritje, ki ga klirinški član i da CNS; in |
|
IM |
= |
skupni znesek začetnega kritja, ki ga CNS sporoči instituciji v skladu s členom 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012. |
Člen 498
Izvzetje za trgovce z blagom
Do 26. junija 2021, in za katera dne določbe o kapitalskih zahtevah iz te uredbe ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno opravljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, in za katera dne 31. decembra 2006 Direktiva 2004/39/ES ni veljala.
Člen 499
Finančni vzvod
Z odstopanjem od členov 429 in 430 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 institucije izračunajo in poročajo količnik finančnega vzvoda, pri čemer kot mera kapitala uporabijo oboje od spodaj naštetega:
temeljni kapital;
temeljni kapital, za katerega veljajo odstopanja iz poglavij 1 in 2 tega naslova.
▼M8 —————
Člen 500
Prilagoditev zaradi večjih odtujitev
Z odstopanjem od točke (a) člena 181(1) lahko institucija prilagodi svoje ocene LGD, tako da delno ali v celoti izravna učinek večjih odtujitev neplačanih izpostavljenosti na dejanske LGD največ do razlike med povprečnimi ocenami LGD za primerljive neplačane izpostavljenosti, ki še niso bile dokončno unovčene, in povprečnimi dejanskimi LGD, ki vključujejo tudi dejanske izgube zaradi večjih odtujitev, kakor hitro so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija je pristojni organ uradno obvestila o načrtu, ki vključuje obseg, sestavo in datum odtujitev neplačanih izpostavljenosti;
datumi odtujitev neplačanih izpostavljenosti so po 23. novembru 2016, vendar najpozneje 31. decembra 2024;
skupni znesek neplačanih izpostavljenosti od datuma prve odtujitve v skladu z načrtom iz točke (a) je presegel 20 % neporavnanega zneska vseh neplačanih izpostavljenosti od datuma prve odtujitve iz točk (a) in (b).
Prilagoditev iz prvega pododstavka se lahko izvede le do 31. decembra 2024, njeni učinki pa lahko trajajo dokler institucija vključuje ustrezne izpostavljenosti iz lastne ocene LGD.
Komisija pregleda ustreznost odstopanja iz odstavka 1 in, kadar je ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za podaljšanje, ponovno uvedbo ali spremembo, kot je potrebno, prilagoditve iz tega člena.
Člen 500a
Začasna obravnava javnega dolga, izdanega v valuti druge države članice
Z odstopanjem od člena 114(2) se do 31. decembra 2026 za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in do centralnih bank držav članic, kadar so te izpostavljenosti denominirane in financirane v domači valuti druge države članice, uporablja naslednje:
do 31. decembra 2024 utež tveganja, ki se uporablja za vrednosti izpostavljenosti, znaša 0 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2);
v letu 2025 utež tveganja, ki se uporablja za vrednosti izpostavljenosti, znaša 20 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2);
v letu 2026 utež tveganja, ki se uporablja za vrednosti izpostavljenosti, znaša 50 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2).
Z odstopanjem od členov 395(1) in 493(4) lahko pristojni organi institucijam dovolijo izpostavljenosti iz odstavka 1 tega člena v višini naslednjih omejitev:
100 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2025;
75 % temeljnega kapitala institucije med 1. januarjem in 31. decembrom 2026;
50 % temeljnega kapitala institucije med 1. januarjem in 31. decembrom 2027.
Omejitve iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka se uporabljajo za vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjšanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403.
Člen 500b
Začasna izključitev nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz mere skupne izpostavljenosti glede na pandemijo COVID-19
Z odstopanjem od člena 429(4) lahko institucija do 27. junija 2021 iz svoje mere skupne izpostavljenosti pod pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena izključi naslednje izpostavljenosti do centralne banke institucije:
kovance in bankovce, ki v pristojnosti centralne banke pomenijo uradno valuto;
sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralne banke, vključno z rezervami pri centralni banki.
Znesek, ki ga institucija izključi, ne sme presegati dnevnega povprečja zneska izpostavljenosti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v zadnjem obdobju izpolnjevanja rezerv centralne banke institucije.
Institucija lahko izpostavljenosti iz odstavka 1 izključi, kadar je pristojni organ institucije po posvetovanju z ustrezno centralno banko ugotovil in javno izjavil, da obstajajo izredne okoliščine, ki upravičujejo izključitev, da bi se tako olajšalo izvajanje monetarnih politik.
Izpostavljenosti, ki se izključijo v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati oba naslednja pogoja:
denominirane so v isti valuti kot vloge, ki jih sprejema zadevna institucija;
njihova povprečna zapadlost ne presega znatno povprečne zapadlosti vlog, ki jih sprejema zadevna institucija.
Institucija, ki iz svoje mere skupne izpostavljenosti izključi izpostavljenosti do svoje centralne banke v skladu z odstavkom 1, razkrije tudi količnik finančnega vzvoda, ki bi ga imela, če teh izpostavljenosti ne bi izključila.
Člen 500c
Izključitev preseganj iz izračuna prištevka pri testiranju za nazaj glede na pandemijo COVID-19
Z odstopanjem od člena 325bf lahko pristojni organi v izjemnih okoliščinah in v posameznih primerih institucijam dovolijo, da iz izračuna prištevka, kot je določeno v členu 325bf, izključijo tista preseganja, ki se pokažejo, ko institucija opravi testiranja za nazaj v zvezi s hipotetičnimi ali dejanskimi spremembami, pod pogojem, da ta preseganja ne izhajajo iz pomanjkljivosti notranjega modela in so nastala med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2021.
Člen 500d
Začasni izračun vrednosti izpostavljenosti običajnih nakupov in prodaj, ki čakajo na poravnavo, glede na pandemijo COVID-19
Institucije, ki v skladu z veljavnim računovodskim okvirom za običajne prodaje in nakupe, ki čakajo na poravnavo, uporabljajo obračunavanje po datumu poravnave, v mero skupne izpostavljenosti vključijo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo povezanih običajnih nakupov.
Institucije lahko pobotajo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo, povezanih z običajnimi nakupi, s celotno nominalno vrednostjo denarnih terjatev, povezanih z običajnimi prodajami, ki čakajo na poravnavo, samo, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:
tako običajni nakupi kot prodaje se poravnajo po načelu dostava proti plačilu;
kupljena in prodana finančna sredstva, ki so povezana z denarnimi terjatvami in denarnimi obveznostmi, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in se vključijo v trgovalno knjigo institucije.
Člen 501
Prilagoditev tveganju prilagojenih izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane
Institucije prilagodijo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA) za izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane, ki se izračunajo v skladu s poglavjem 2 oziroma 3 naslova II dela 3 skladno z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
RWEA* |
= |
RWEA, prilagojen s faktorjem za podporo MSP; in |
|
E* je katero koli od naslednjega: |
= |
(a)
skupni znesek, ki ga MSP ali skupina povezanih strank, v katero je vključen MSP, dolguje instituciji, njenim podrejenim družbam, njenim nadrejenim osebam in drugim podrejenim družbam teh nadrejenih oseb, vključno z morebitnimi neplačanimi izpostavljenostmi, vendar brez upoštevanja dajatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami;
(b)
kadar je skupni znesek iz točke (a) enak 0, je znesek dajatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami s strani MSP ali skupine povezanih strank, v katero je vključen MSP, ki so izključeni iz izračuna skupnega zneska iz navedene točke. |
Za namene tega člena velja naslednje:
izpostavljenost do MSP se vključi bodisi med izpostavljenosti na drobno, izpostavljenosti do podjetij ali izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, razen izpostavljenosti ADC;
MSP ima pomen, določen v členu 5, točka 9;
institucije sprejmejo ustrezne ukrepe za pravilen izračun E* in pridobitev informacij, zahtevanih v točki (b).
Člen 501a
Prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje za izpostavljenosti do subjektov, ki upravljajo ali financirajo fizične strukture ali objekte, sisteme in omrežja, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje, izračunane v skladu z naslovom II dela 3, se pomnožijo s faktorjem 0,75, če izpostavljenost izpolnjuje vsa naslednja merila:
izpostavljenost se razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz člena 112, točka (g), ali v katero koli kategorijo izpostavljenosti iz člena 147(2), točka (c)(i), (ii) ali (iii), razen neplačanih izpostavljenosti;
izpostavljenost je do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje ali upravljanje fizične strukture ali objektov, sistemov in omrežij, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve;
kar zadeva vir poplačila obveznosti, predstavljajo vsaj dve tretjini njegovega zneska dohodek, ki ga ustvari financirano premoženje, in ne sredstva iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti, ali subvencije, nepovratna sredstva ali financiranje, ki jih zagotovi eden ali več subjektov iz točk (b)(i) in (b)(ii) odstavka 2;
dolžnik lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti tudi v zelo stresnih pogojih, ki so relevantni za tveganje projekta;
denarni tokovi, ki jih ustvarja dolžnik, so predvidljivi in pokrivajo vsa prihodnja odplačila kredita v času trajanja kredita;
dolžnikovo tveganje refinanciranja je majhno ali ustrezno zmanjšano, ob upoštevanju morebitnih subvencij, nepovratnih sredstev ali financiranja, ki jih zagotovi eden ali več subjektov iz odstavka 2, točki (b)(i) in (ii);
pogodbeni dogovori kreditodajalcem zagotavljajo visoko stopnjo zaščite, vključno z naslednjim:
kadar se prihodki dolžnika ne financirajo s plačili velikega števila uporabnikov, pogodbeni dogovori vključujejo določbe, ki kreditodajalce učinkovito varujejo pred izgubami zaradi prekinitve projekta s strani stranke, ki se zaveže k nakupu blaga ali storitev, ki jih zagotavlja dolžnik;
dolžnik ima zadosten rezervni sklad, ki se v celoti financira z denarnimi sredstvi, ali druge finančne dogovore z dajalci jamstva z visoko bonitetno oceno za kritje financiranja v izrednih razmerah in potreb po obratnem kapitalu v celotni življenjski dobi sredstev iz točke (b) tega odstavka;
kreditodajalci imajo visoko raven nadzora nad premoženjem in dohodkom, ki ga ustvarjajo dolžniki;
kreditodajalci v obsegu, ki ga dovoljuje veljavna zakonodaja, za zavarovanje uporabljajo premoženje in pogodbe, ki so ključnega pomena za infrastrukturne dejavnosti, ali pa imajo vzpostavljene alternativne mehanizme za zavarovanje svoje pozicije;
kreditodajalcem se kot zavarovanje zastavijo lastniški vrednostni papirji, tako da ti lahko prevzamejo nadzor nad subjektom v primeru neplačila;
uporaba čistih denarnih tokov iz poslovanja po obveznih plačilih iz projekta v druge namene kot za odplačilo obveznosti iz dolga je omejena;
obstajajo pogodbene omejitve za dolžnika glede izvajanja dejavnosti, ki lahko škodujejo kreditodajalcem, vključno z omejitvijo, da novega dolga ni mogoče izdati brez soglasja obstoječih upnikov iz naslova dolžniškega financiranja;
obveznost je nadrejena vsem drugim terjatvam, razen zakonsko določenim terjatvam in terjatvam nasprotnih strank v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti;
kadar je projekt dolžnika v gradbeni fazi, vlagatelj lastniškega kapitala ali skupina vlagateljev lastniškega kapitala kot celota, če obstaja več kot en vlagatelj lastniškega kapitala, izpolnjuje naslednja merila:
vlagatelji lastniškega kapitala imajo pretekle izkušnje z uspešnim nadzorom infrastrukturnih projektov, finančno trdnost in ustrezno strokovno znanje;
vlagatelji lastniškega kapitala imajo nizko tveganje neplačila ali pa obstaja nizko tveganje pomembnih izgub za dolžnika v primeru njihovega neplačila;
obstajajo ustrezni mehanizmi za uskladitev interesov vlagateljev lastniškega kapitala z interesi kreditodajalcev;
dolžnik ima ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev dokončanja projekta v skladu z dogovorjenimi specifikacijami, proračunom ali datumom dokončanja; to vključuje znatna jamstva za dokončanje projekta ali udeležbo izkušenega gradbenika in ustrezne pogodbene določbe o odškodninah;
če obstajajo pomembna operativna tveganja, se ta ustrezno upravljajo;
dolžnik uporablja preizkušeno tehnologijo in zasnovo;
pridobljena so bila vsa potrebna dovoljenja in pooblastila;
dolžnik uporablja izvedene finančne instrumente samo za zmanjševanje tveganja;
za izpostavljenosti, nastale po 1. januarju 2025, je dolžnik izvedel oceno, da financirana sredstva pozitivno prispevajo k uresničevanju enega ali več okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 in ne škodujejo bistveno drugim ciljem iz navedenega člena ali da financirana sredstva ne škodujejo bistveno nobenemu od okoljskih ciljev iz navedenega člena.
Za namene točke (e) odstavka 1 se ustvarjeni denarni tokovi ne štejejo za predvidljive, razen če znaten del prihodkov izpolnjuje naslednja pogoja:
izpolnjeno je eno od naslednjih meril:
prihodki temeljijo na razpoložljivosti;
za prihodke velja ureditev glede stopnje donosa;
prihodki so predmet pogodbe „vzemi ali plačaj“;
obseg proizvodnje ali uporabe in cena neodvisno izpolnjujeta eno od naslednjih meril:
če dolžnikovi prihodki ne temeljijo na plačilih velikega števila uporabnikov, je stranka, ki se zaveže k nakupu blaga ali storitev, ki jih zagotavlja dolžnik, ena od naslednjih:
centralna banka, enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države, če ima utež tveganja 0 % v skladu s členoma 114 in 115 ali bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
subjekt javnega sektorja, če ima utež tveganja 20 % ali manj v skladu s členom 116 ali bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
multilateralna razvojna banka iz člena 117(2);
mednarodna organizacija iz člena 118;
podjetje, ki ima bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
subjekt, ki ga je mogoče zamenjati brez bistvene spremembe obsega in časovnega razporeda prihodkov.
Za namene odstavka 4 EBA Komisiji poroča o:
analizi razvoja trendov in pogojev na trgih za kreditiranje infrastrukturnih projektov in financiranja projektov v obdobju iz odstavka 4;
analizi dejanske tveganosti subjektov iz točke (b) odstavka 1 v celotnem gospodarskem ciklu;
skladnosti kapitalskih zahtev, določenih v tej uredbi, z rezultati analiz iz točk (a) in (b) tega odstavka.
Člen 501b
Odstopanje od zahtev glede poročanja
Z odstopanjem od člena 430 lahko pristojni organ v obdobju od datuma začetka uporabe zadevnih določb te uredbe do datuma prve predložitve poročil iz izvedbenih tehničnih standardov iz navedenega člena opusti zahtevo glede poročanja informacij v obliki, določeni v predlogi, ki se nahaja v izvedbenem aktu iz člena 430(7), če te predloge še niso bili posodobljene na podlagi določb te uredbe.
NASLOV II
POROČILA IN PREGLEDI
Člen 501c
Bonitetna obravnava izpostavljenosti okoljskim ali socialnim dejavnikom
EBA po posvetovanju z ESRB na podlagi razpoložljivih podatkov oceni, ali je treba prilagoditi posebno bonitetno obravnavo izpostavljenosti v zvezi s sredstvi ali obveznostmi, na katere vplivajo okoljski ali socialni dejavniki. EBA zlasti oceni:
razpoložljivost in dostopnost zanesljivih in doslednih podatkov o tveganjih ESG za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v skladu z delom 3, naslov II;
v posvetovanju z EIOPA izvedljivost uvedbe standardizirane metodologije za opredelitev in razvrstitev izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v skladu z delom 3, naslov II, na podlagi skupnega nabora načel za razvrstitev tveganj ESG, z uporabo informacij o kazalnikih tveganja prehoda in fizičnega tveganja, ki so na voljo v poročevalskih okvirih za razkritja o trajnostnosti, sprejetih v Uniji in – kadar so na voljo – na mednarodni ravni, smernic in zaključkov, ki izhajajo iz nadzorniškega stresnega testiranja ali analize scenarijev s podnebjem povezanih finančnih tveganj, ki ju izvede EBA ali pristojni organi, ter – če ustrezno odraža tveganja ESG – ustrezne ocene tveganj ESG, ki jo pri razvrščanju kreditnega tveganja izvede imenovana ECAI;
dejansko tveganost izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, na katere vplivajo okoljski ali socialni dejavniki, v primerjavi s tveganostjo drugih izpostavljenosti ter morebitne dodatne in celovitejše revizije okvira, o katerih bi bilo treba razmisliti, ob upoštevanju razvoja, o katerem se je na mednarodni ravni dogovoril BCBS;
morebitne kratko-, srednje- in dolgoročne učinke prilagojene posebne bonitetne obravnave izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, na katere vplivajo okoljski ali socialni dejavniki, na finančno stabilnost in bančna posojila v Uniji;
ciljno usmerjene izboljšave, ki se lahko upoštevajo v sedanjem bonitetnem okviru.
EBA prihodnja poročila o svojih ugotovitvah predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v naslednjih rokih:
9. julija 2024 za ocene, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, točka (e);
31. december 2024 za ocene, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, točki (a) in (b);
31. december 2025 za ocene, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, točki (c) in (d).
Komisija na podlagi teh poročil EBA, kadar je ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2026 predloži zakonodajni predlog.
Člen 501d
Prehodne določbe o bonitetni obravnavi kriptosredstev
Komisija do 30. junija 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju mednarodnih standardov in Uredbe (EU) 2023/1114 po potrebi predloži zakonodajni predlog za uvedbo posebne bonitetne obravnave izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev. Ta zakonodajni predlog vključuje naslednje:
merila za razvrščanje kriptosredstev v različne kategorije kriptosredstev na podlagi njihovih značilnosti tveganja in izpolnjevanja določenih pogojev;
posamezne kapitalske zahteve za vsa tveganja, povezana z različnimi kriptosredstvi;
skupno omejitev izpostavljenosti iz naslova specifičnih vrst kriptosredstev;
specifične zahteve glede količnika finančnega vzvoda za izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev;
specifična nadzorniška pooblastila, kar zadeva razvrščanje izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev, spremljanje in izračun kapitalskih zahtev;
specifične zahteve glede likvidnosti za izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev;
zahteve glede razkrivanja in poročanja.
Institucije do datuma začetka uporabe zakonodajnega akta iz odstavka 1 izračunajo svoje kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev na naslednji način:
izpostavljenosti iz naslova tradicionalnih sredstev v obliki žetonov se obravnavajo kot izpostavljenosti iz naslova tradicionalnih sredstev, ki jih predstavljajo;
izpostavljenostim iz naslova žetonov, vezanih na sredstva, katerih izdajatelji izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2023/1114 in ki se vežejo na eno ali več tradicionalnih sredstev, se dodeli utež tveganja 250 %;
izpostavljenostim iz naslova kriptosredstev, razen tistim iz točk (a) in (b), se dodeli utež tveganja 1 250 %.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), se izpostavljenosti kriptosredstev iz naslova tradicionalnih sredstev v obliki žetonov, katerih vrednosti so odvisne od katerih koli drugih kriptosredstev, razvrstijo v točko (c) %.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva povezane mednarodno dogovorjene standarde, ki jih je razvil BCBS, in obstoječa dovoljenja v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. julija 2025.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 502
Cikličnost kapitalskih zahtev
Komisija v sodelovanju z EBA, ESRB in državami članicami ter ob upoštevanju mnenja ECB redno spremlja, ali ta uredba v celoti, skupaj z Direktivo 2013/36/EU, pomembno vpliva na gospodarski cikel, in glede na navedeni pregled obravnava, ali so upravičeni morebitni popravni ukrepi. Do 31. decembra 2013 EBA poroča Komisiji, če in kako naj bi se metodologije institucij, ki uporabljajo pristop IRB, poenotile, z namenom primerljivejših kapitalskih zahtev, pri zmanjševanju procikličnosti.
Na podlagi analize in ob upoštevanju mnenjea ECB, Komisija pripravi dvoletno poročilo ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. Pri pripravi poročila se ustrezno upoštevajo tako prispevki kreditojemalcev kot tudi kreditodajalcev.
Komisija do 31. decembra 2014 pregleda uporabo člena 33(1)(c) in o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, kateremu po potrebi predloži zakonodajni predlog.
V zvezi z morebitno odpravo člena 33(1)(c) in njegovo morebitno uporabo na ravni Unije se pri pregledu zlasti zagotovi, da obstaja zadostna zaščita za zagotavljanje finančne stabilnosti v vseh državah članicah.
Člen 503
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti v obliki kritih obveznic
Poročilo in predlogi iz odstavka 1 zadevajo:
obseg, v katerem sedanje predpisane kapitalske zahteve, ki veljajo za krite obveznice, ustrezno razlikujejo med odstopanjem v kreditni kakovosti kritih obveznic in kritnega premoženja, s katerim so te zavarovane, vključno z obsegom odstopanj med državami članicami;
preglednost trga kritih obveznic in obseg, v katerem to olajša celostno notranjo analizo, ki jo izvedejo investitorji v zvezi s kreditnim tveganjem kritih obveznic in kritnim premoženjem, s katerim so te krite, ter izločitev sredstev v primeru insolventnosti izdajatelja, to v skladu s členom 129 te uredbe in členom 52(4) Direktive 2009/65/ES o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje vključuje olajševalne učinke temeljne stroge nacionalne zakonodaje na splošno kreditno kakovost kritih obveznic in njihov vpliv na raven preglednosti, ki jo potrebujejo investitorji;
obseg, v katerem izdaja kritih obveznic s strani kreditne institucije vpliva na kreditno tveganje, ki so mu izpostavljeni drugi upniki institucije izdajateljice.
Člen 504
Kapitalski instrumenti, ki jih vpišejo javni organi v izrednih razmerah
Komisija po posvetovanju z EBA do 31. decembra 2016 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ali je treba spremeniti ali odpraviti obravnavo iz člena 31, pri čemer predloži morebitne ustrezne predloge.
Člen 504a
Deleži v instrumente kvalificiranih obveznosti
EBA Komisiji do 28. junija 2022 poroča o zneskih in porazdelitvi deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti med institucijami, določenimi kot GSPI ali DSPI, ter o morebitnih ovirah za reševanje in tveganju širjenja negativnih vplivov, povezanih s temi deleži.
Komisija na podlagi poročila EBA Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. junija 2023 poroča o ustrezni obravnavi takšnih deležev, pri čemer po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Člen 505
Pregled financiranja kmetijstva
EBA do 31. decembra 2030 pripravi poročilo o vplivu zahtev te uredbe na financiranje kmetijstva, med drugim tudi o:
ustreznosti posebne uteži tveganja za kapitalske zahteve za kreditno tveganje, izračunane v skladu z delom 3, naslov II, za izpostavljenosti do kmetijskega podjetja;
kadar je ustrezno, merilih, ki z bonitetnega vidika upravičujejo uporabo take posebne uteži tveganja, vključno s kmetijskimi praksami, ter za vključitev izpostavljenosti med izpostavljenosti do podjetij, izpostavljenosti na drobno ali izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine;
uskladitvi s strategijo‚od vil do vilic‘ iz sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom‚Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem‘, in zadevnem vplivu na okolje v smislu Uredbe (EU) 2020/852, zlasti s kazalniki, zbranimi v mreži Unije za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, ki kažejo rezultate prispevkov v zvezi z:
neto emisijami toplogrednih plinov na hektar;
uporabo pesticidov in gnojil na hektar;
razmerji učinkovitosti mineralov v tleh, vključno z ogljikom, amoniakom, fosfatom in dušikom na hektar;
učinkovitostjo rabe vode;
potrditvijo pozitivnega učinka na kazalnike iz točk (i) do (iv) te točke z logotipom ekološke pridelave Evropske unije iz Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ( 43 ).
Člen 506
Kreditno tveganje – zavarovanje kreditov pri zavarovalnici
EBA do 30. junija 2024 v tesnem sodelovanju z EIOPA poroča Komisiji o primernosti in uporabi police za zavarovanje kreditov pri zavarovalnici kot tehniki za zmanjševanje kreditnega tveganja, med drugim o:
ustreznosti s tem povezanih parametrov tveganja iz dela 3, naslov II, poglavji 3 in 4;
analizi dejanske in opažene tveganosti izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja, kadar je bilo zavarovanje kreditov pri zavarovalnici priznano kot tehnika za zmanjševanje kreditnega tveganja;
skladnosti kapitalskih zahtev, določenih v tej uredbi, z rezultati analiz iz točk (a) in (b).
Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2024, kadar je ustrezno, predloži zakonodajni predlog za spremembo obravnave, ki se uporablja za zavarovanje kreditov pri zavarovalnici v skladu z delom 3, naslov II.
Člen 506a
Kolektivni naložbeni podjemi z osnovnim portfeljem državnih obveznic euroobmočja
Komisija v tesnem sodelovanju z ESRB in EBA do 31. decembra 2021 objavi poročilo, v katerem oceni, ali so potrebne spremembe regulativnega okvira za spodbujanje trga za izpostavljenosti v obliki enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih z osnovnim portfeljem, ki ga sestavljajo izključno državne obveznice držav članic, katerih valuta je euro, ali za spodbujanje bančnih odkupov teh izpostavljenosti, pri čemer je relativna utež državnih obveznic vsake države članice v skupnem portfelju kolektivnega naložbenega podjema enaka relativni uteži kapitalskega prispevka vsake države članice v ECB.
Člen 506b
Listinjenje nedonosnih izpostavljenosti
Člen 506c
Kreditno tveganje – interakcija med zmanjšanji navadnega lastniškega temeljnega kapitala in parametri kreditnega tveganja
EBA do 31. decembra 2026 Komisiji poroča o usklajenosti med trenutnim merjenjem kreditnega tveganja in posameznimi parametri kreditnega tveganja ter o obravnavi katerih koli prilagoditev za izračun primanjkljaja IRB ali presežka IRB iz člena 159 ter o njegovi skladnosti z določitvijo vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 166 in oceno LGD.
To poročilo upošteva največjo možno ekonomsko izgubo, ki izhaja iz nastopa dogodka neplačila, skupaj z doseženim kritjem v smislu zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ob upoštevanju vseh zmanjšanj navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi računovodenja, vključno s pričakovanimi kreditnimi izgubami ali prilagoditvami poštene vrednosti, in vseh diskontov na prejete izpostavljenosti ter njihovih posledic za regulativne odbitke.
Člen 506d
Bonitetna obravnava listinjenja
Člen 506e
Priznanje osebnega kreditnega zavarovanja z omejitvijo navzgor ali navzdol
EBA Komisiji do 10. julija 2026 predloži poročilo o naslednjem:
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati jamstva z omejitvami navzgor ali navzdol, določenimi na ravni portfelja izpostavljenosti (v nadaljnjem besedilu: portfeljska jamstva), da bi se lahko štela za listinjenje;
regulativni obravnavi, ki se v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 4, uporablja za portfeljska jamstva, kadar se ta ne štejejo za listinjenje;
uporabi zahtev iz dela 3, naslov II, poglavje 5, te uredbe in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402 za portfeljska jamstva, kadar se ta jamstva štejejo za listinjenje;
uporabi člena 234 za posamična jamstva, ki vodijo do tranširanja.
EBA v poročilu iz odstavka 1 oceni zlasti naslednje:
v zvezi z odstavkom 1, točka (a), pogoje, pod katerimi portfeljska jamstva povzročijo nastanek tranširanega prenosa tveganja;
v zvezi z odstavkom 1, točka (b):
ustrezna merila primernosti portfeljskih jamstev v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 4;
uporabo zahtev iz dela 3, naslov II, poglavje 4;
v zvezi z odstavkom 1, točka (d), uporabo zahtev iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402 in iz dela 3, naslov II, poglavje 5, te uredbe.
Na podlagi tega poročila Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2027 po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Člen 506f
Bonitetna obravnava poslov financiranja z vrednostnimi papirji
EBA Komisiji do 10. julija 2026 poroča o učinku novega okvira za posle financiranja z vrednostnimi papirji v smislu kapitalskih zahtev za ustrezne posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki so po naravi zelo kratkoročne dejavnosti, s posebnim poudarkom na njegovem možnem vplivu na trge državnih dolžniških instrumentov v smislu sposobnosti vzdrževanja likvidnosti na trgu in stroškov.
EBA oceni, ali je glede na povezana tveganja v zvezi s kratkoročnimi zapadlostmi, zlasti za preostale zapadlosti manj kot eno leto, primerno ponovno umerjanje povezanih uteži tveganja v standardiziranem pristopu.
Na podlagi tega poročila Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi do 31. decembra 2027 predloži zakonodajni predlog.
Člen 507
Velike izpostavljenosti
EBA spremlja uporabo izvzetij iz točke (b) člena 390(6), točk (f) do (m) člena 400(1) ter točke (a) in točk (c) do (g), (i), (j) in (k) člena 400(2) ter do 28. junija 2021 Komisiji predloži poročilo z oceno kvantitativnega učinka, ki bi ga imela odprava teh izvzetij, ali določitvijo omejitev glede njihove uporabe. V tem poročilu se za vsako izvzetje, predvideno v navedenih členih, oceni zlasti:
število izvzetih velikih izpostavljenostih v vsaki državi članici;
število institucij v vsaki državi članici, ki uporabljajo izvzetja;
zbirni znesek izvzetih izpostavljenosti v vsaki državi članici.
Člen 508
Raven uporabe
▼M9 —————
Člen 509
Zahteve glede likvidnosti
Poročilo iz prvega pododstavka ustrezno upošteva trge in mednarodni regulativni razvoj, pa tudi povezanost zahteve glede likvidnostnega kritja z drugimi bonitetnimi zahtevami iz te uredbe, kot so količniki tveganega kapitala iz člena 92 in količnik finančnega vzvoda.
Evropski parlament in Svet imata možnost, da izrazita mnenje o poročilu iz prvega pododstavka.
EBA v poročilu iz odstavka 1 oceni predvsem:
mehanizme, ki omejujejo vrednost prilivov likvidnih sredstev, zlasti z namenom, da se določijo ustrezna zgornja meja prilivov in pogoji uporabe te meje – in sicer ob upoštevanju različnih poslovnih modelov, vključno s pretočnim financiranjem (pass through financing), odkupom terjatev, zakupom, kritimi obveznicami, hipotekami in izdajo kritih obveznic – ter obseg, v katerem bi bilo treba to zgornjo mejo spremeniti ali odpraviti, da se upoštevajo posebnostiposebnih kreditnih aranžmajev;
umeritev prilivov in odlivov iz naslova II dela 6, zlasti na podlagi členov 422(7) in 425(2);
mehanizme, ki omejujejo kritje likvidnostnih zahtev z nekaterimi kategorijami likvidnih sredstev, zlasti pa oceni ustreznost minimalnega deleža likvidnih sredstev iz točk (a), (b) in (c) člena 416(1) glede na skupna likvidna sredstva in preizkusi 60 % prag, pri čemer upošteva mednarodni regulativni razvoj. Dolgovana sredstva, ki zapadejo ali se jih lahko terja v 30 koledarskih dneh, se ne bi smela upoštevati pri zadevni omejitvi, razen če so bila pridobljena na podlagi zavarovanja s premoženjem, ki prav tako izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (c) člena 416(1);
posebne nižje ravni odlivov in/ali višje ravni prilivov za tokove znotraj skupine, z določitvijo, pod katerimi pogoji bi bile take posebne ravni prilivov in odlivov upravičene z bonitetnega vidika, ter na splošno opiše metodologijo, ki temelji na uporabi objektivnih meril in parametrov, s katerimi se določajo posebne ravni prilivov in odlivov med institucijo in nasprotno stranko, če nimata sedeža v isti državi članici;
umeritev stopenj črpanja, ki se uporabljajo za nečrpane odobrene kreditne aranžmaje in ►C2 okvirne likvidnostne kredite ◄ , ki spadajo v člena 424(3) in (5). EBA preizkusi zlasti 100 % stopnjo črpanja;
opredelitev pojma vlog na drobno iz točke (2) člena 411, zlasti primernost uvedbe praga za vloge fizičnih oseb;
potrebo po novih kategorijah vlog na drobno z nižjimi odlivi zaradi specifičnih značilnosti takšnih vlog, ki bi lahko upravičevale nižjo raven odlivov, in ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni;
odstopanja od zahtev glede sestave likvidnih sredstev, ki jih mora imeti institucija, če skupne utemeljene potrebe institucije po likvidnih sredstvih v dani valuti presegajo razpoložljivost teh likvidnih sredstev, ter pogojev, ki veljajo v primeru navedenih odstopanj;
opredelitev finančnih produktov, skladnih s šeriatskim pravom, za banke, ki poslujejo v skladu s tem pravom, kot alternativo sredstvom, ki bi se za namene člena 416 štela za likvidna sredstva;
opredelitev stresnih razmer, vključno z načeli glede uporabe nabora likvidnih sredstev in potrebnimi nadzornimi odzivi, v skladu s katerimi bi institucije lahko uporabile svoja likvidna sredstva za uravnavanje likvidnostnih odlivov, ter načinov za odpravljanje neskladnosti;
opredelitev vzpostavljenega operativnega odnosa pri nefinančnih strankah iz člena 422(3)(c);
umeritev ravni odlivov, ki se uporablja za storitve korespondenčnega bančništva ali posredniške storitve iz prvega pododstavka člena 422(4);
mehanizme uporabe prehodnih pravil za obveznice z državnim jamstvom, izdane kreditnim institucijam v okviru ukrepov državne podpore z dovoljenjem za državno pomoč Unije – na primer za obveznice, ki jih je izda irska nacionalna agencija za upravljanje (National Asset Management Agency – NAMA) ali španska družba za upravljanje –, katerih namen je izločitev slabih terjatev iz bilanc stanja kreditnih institucij in se lahko vsaj do decembra 2023 uvrstijo med sredstva z izjemno visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo.
Evropski parlament in Svet imata možnost, da izrazita mnenje o tem poročilu.
V poročilu iz prvega pododstavka se upoštevajo tudi:
druge kategorije sredstev, zlasti listinjeni vrednostni papirji na podlagi prvovrstnih hipotekarnih kreditov za stanovanjske nepremičnine, ki so visoke likvidnosti in kreditne kakovosti,
druge kategorije vrednostnih papirjev ali kreditov, primernih za centralne banke, npr. obveznice lokalnih ravni držav ali komercialni zapisi ter
druga sredstva, ki niso primerna za centralne banke, se pa z njimi trguje, npr. lastniški instrumenti, ki kotirajo na priznani borzi, zlato, lastniški instrumenti, vezani na glavne borzne indekse, obveznice z jamstvom, krite obveznice, podjetniške obveznice in sredstva, ki temeljijo na navedenih sredstvih.
EBA preizkusi predvsem primernost naslednjih meril in ustrezne ravni za takšne opredelitve:
minimalni obseg trgovanja s sredstvi,
minimalni obseg sredstev, s katerimi se trguje,
pregledno določanje cen in informacije po trgovanju,
stopnje kreditne kakovosti iz poglavja 2 naslova II dela 3,
dokazila o stabilnosti cen,
povprečni obseg trgovanja in povprečna velikost trgovanja,
maksimalni razpon ponudbe in povpraševanja,
preostali čas do zapadlosti,
minimalni količnik obrata.
EBA do 31. januarja 2014 poroča tudi o naslednjem:
enotni opredelitvi visoke in izjemno visoke likvidnosti ter kreditne kakovosti;
morebitnih nenamernih posledicah opredelitve likvidnih sredstev na izvajanje monetarne politike in v kolikšni meri:
lahko seznam likvidnih sredstev, ki ni povezan s seznamom sredstev, primernih za centralne banke, spodbudi institucije, da vključijo primerna sredstva, ki niso zajeta v opredelitvi likvidnih sredstev, v operacije refinanciranja;
lahko ureditev likvidnosti institucije odvrne od izposojanja ali posojanja na nezavarovanem denarnem trgu ter ali lahko to privede do pomislekov glede vloge indeksa EONIA pri izvajanju monetarne politike;
lahko uvedba zahteve glede likvidnostnega kritja centralne banke ovira pri zagotavljanju stabilnosti cen z uporabo obstoječega okvira in instrumentov monetarne politike;
operativnih zahtevah za imetja likvidnih sredstev iz točk (b) do (f) člena 417 v skladu z mednarodnim regulativnim razvojem.
Člen 510
Zahteve glede neto stabilnega financiranja
EBA do 31. decembra 2015 na podlagi postavk, ki se sporočijo v skladu z naslovom III dela 6, in skladno z enotnimi predlogami za poročanje iz točke (a) člena 415(3) ter po posvetovanju z ESRB, Komisiji prav tako poroča o metodologijah za določitev zneska stabilnega financiranja, ki je na voljo institucijam in ki ga te potrebujejo, in o ustreznih enotnih opredelitvah za izračun takšne zahteve po neto stabilnem financiranju, pri čemer se preučijo zlasti:
kategorije in uteži, ki se uporabljajo za vire stabilnega financiranja v členu 427(1);
kategorije in uteži, ki se uporabljajo za opredelitev zahtevanega stabilnega financiranja v členu 428(1);
metodologije, ki bodisi spodbujajo stabilnejše in dolgoročnejše financiranje sredstev, poslovnih dejavnosti, naložb in instituci,j bodisi od njega odvračajo;
potreba po razvoju različnih metodologij za različne vrste institucij.
EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, navedenimi v Prilogi II, in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja, zlasti prihodnjega tveganja financiranja za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz členov 428s(2) in 428at(2), ter Komisiji do 28. junija 2024 poroča o možnosti za sprejetje višjega faktorja potrebnega stabilnega financiranja ali mere, ki bolj upošteva tveganja. V tem poročilu se oceni vsaj:
možnost razlikovati med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih s kritjem ali brez njega;
možnost, da se zahteva iz členov 428s(2) in 428at(2) odstrani, zviša ali nadomesti;
možnost širše spremembe obravnave pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v izračunu količnika neto stabilnega financiranja, kot je določeno v členu 428d, členih 428k(4) in 428s(2), točkah (a) in (b) člena 428ag, členih 428ah(2), 428al(4) in 428at(2) ter točkah (a) in (b) člena 428ay in členu 428az(2), da se bolje zajame tveganje financiranja v zvezi s temi pogodbami v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja;
učinek predlaganih sprememb na znesek potrebnega stabilnega financiranja za pogodbe institucij o izvedenih finančnih instrumentih.
►M20 EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s sredstvi, prejetimi ali danimi v teh poslih, in v zvezi z nezavarovanimi posli s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli preostalo zapadlost manj kot šest mesecev. EBA Komisiji do 31. januarja 2029 in nato vsakih pet let poroča o ustreznosti te zahteve glede stabilnega financiranja. Ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni in regulativne obravnave podobnih poslov v drugih jurisdikcijah se v teh poročilih oceni vsaj: ◄
možnost uporabe višjih ali nižjih faktorjev stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami ter za nezavarovane posle s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, da se bolje upošteva njihovo tveganje financiranja v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja in možnost širjenja negativnih vplivov med finančnimi strankami;
možnost uporabe obravnave iz točke (g) člena 428r(1) za posle financiranja z vrednostnimi papirji, zavarovane z drugimi vrstami premoženja;
možnost uporabe faktorjev stabilnega financiranja za zunajbilančne postavke, ki se uporabijo v poslih financiranja z vrednostnimi papirji, namesto obravnave iz člena 428p(5);
ustreznost asimetrične obravnave med obveznostmi s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, ki jih zagotovijo finančne stranke, za katere se v skladu s členom 428k(3), točka (c), uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, in sredstvi, ki izhajajo iz poslov s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev s finančnimi strankami, za katere se v skladu s členom 428r(1), točka (g), členom 428s(1), točka (b), in členom 428v, točka (a), uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %, 5 % ali 10 %;
učinek uvedbe višjih ali nižjih faktorjev potrebnega stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, zlasti za tiste posle s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, na:
strukturo cen teh poslov in
tržno likvidnost sredstev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem v teh poslih, zlasti državnih in podjetniških obveznic;
učinek predlaganih sprememb na znesek potrebnega stabilnega financiranja za posle teh institucij, zlasti za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, kadar se v teh poslih kot zavarovanje prejmejo državne obveznice.
▼M20 —————
EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi z deleži vrednostnih papirjev, ki jih imajo institucije za varovanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih. EBA do 28. junija 2023 poroča o ustreznosti obravnave. V tem poročilu se oceni vsaj:
možnost učinka obravnave na sposobnost vlagateljev, da pridobijo izpostavljenost do sredstev, in učinek obravnave na razpoložljivost kreditov v uniji kapitalskih trgov;
možnost uporabe prilagojenih zahtev po stabilnem financiranju za vrednostne papirje, namenjene za varovanje izvedenih finančnih instrumentov, ki so v celoti ali delno financirani z začetnim kritjem;
možnost uporabe prilagojenih zahtev po stabilnem financiranju za vrednostne papirje, namenjene za varovanje izvedenih finančnih instrumentov, ki niso financirani z začetnim kritjem.
Člen 511
Finančni vzvod
Komisija do 31. decembra 2020 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznosti:
uvedbe dodatnega pribitka na količnik finančnega vzvoda za DSPI ter
opredelitve in izračuna mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4), vključno z obravnavo rezerv centralnih bank.
Člen 512
Izpostavljenosti prenesenemu kreditnemu tveganju
Komisija do 31. decembra 2014 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi in učinkovitosti določb dela 5 glede na razvoj na mednarodnem trgu.
Člen 513
Makrobonitetna pravila
Komisija po posvetovanju z ESRB in EBA do 30. junija 2022 in nato vsakih pet let pregleda, ali so makrobonitetna pravila iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU zadostna za zmanjševanje sistemskih tveganj v sektorjih, regijah in državah članicah, pri čemer oceni tudi:
ali so sedanji makrobonitetni instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU učinkoviti, uspešni in pregledni;
ali so obseg delovanja in morebitne stopnje prekrivanja različnih makrobonitetnih instrumentov za obravnavo podobnih tveganj iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU ustrezni, pri čemer po potrebi predlaga nova makrobonitetna pravila;
kakšen je vzajemni učinek mednarodno dogovorjenih standardov za sistemske institucije in določb iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, pri čemer po potrebi in ob upoštevanju navedenih mednarodno dogovorjenih standardov predlaga nova pravila;
ali bi bilo treba makrobonitetnim instrumentom iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU dodati druge vrste instrumentov, kot so instrumenti, katerih podlaga se nanaša na kreditojemalce, da se dopolnijo instrumenti, katerih podlaga se nanaša na kapital, in omogoči harmonizirana uporaba instrumentov na notranjem trgu; ob upoštevanju, ali so harmonizirane opredelitve teh instrumentov in poročanje ustreznih podatkov na ravni Unije predpogoj za uvedbo takšnih instrumentov;
ali bi bilo treba zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) razširiti na sistemsko pomembne institucije, ki niso GSPI, ali bi se moralo njeno umerjanje razlikovati od umerjanja za GSPI in ali bi moralo biti njeno umerjanje odvisno od stopnje sistemskega pomena institucije;
ali bi bilo treba sedanjo prostovoljno vzajemnost makrobonitetnih ukrepov spremeniti v obvezno vzajemnost in ali sedanji okvir ESRB za prostovoljno vzajemnost zagotavlja primerno podlago za to;
kako se lahko relevantne organe za makrobonitetni nadzor na ravni Unije in na nacionalni ravni pooblasti z orodji za obravnavanje novo nastajajočih sistemskih tveganj, ki izhajajo iz izpostavljenosti kreditnih institucij do nebančnega sektorja, zlasti s trga izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, sektorja upravljanja premoženja ter zavarovalniškega sektorja.
Člen 514
Metoda za izračun vrednosti izpostavljenosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti
Člen 515
Spremljanje in ocenjevanje
Člen 516
Dolgoročno financiranje
Komisija do 31. decembra 2015 poroča o vplivu te uredbe na spodbujanje dolgoročnih naložb v rast, s katerimi se krepi infrastruktura.
Člen 517
Opredelitev sprejemljivega kapitala
Komisija do 31. decembra 2014 pregleda in poroča o III dela 2 in dela 4 ter poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, in po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog.
Člen 518
Pregled kapitalskih instrumentov z možnostjo odpisa ali pretvorbev času ko institucija ni več sposobna delovati
Komisija do 31. decembra 2015 pregleda in poroča, ali bi morala ta uredba vključevati zahtevo, da se instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala odpišejo, če je ugotovljeno, da institucija ni več sposobna delovati. Komisija to poročilu predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Člen 518a
Pregled določb o navzkrižni kršitvi obveznosti
Komisija do 28. junija 2022 pregleda in oceni, ali je ustrezno zahtevati, da se lahko kvalificirane obveznosti uporabijo za reševanje s sredstvi upnikov, ne da bi se s tem aktivirale klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti v drugih pogodbah, da bi tako čim bolj okrepili učinkovitost instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov in ocenili, ali bi bilo treba v pogoje ali pogodbe, ki urejajo druge obveznosti, vključiti določbo, ki bi v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi izključila navzkrižno kršitev obveznosti. Temu pregledu in oceni se po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Člen 518b
Poročilo o preseganjih in nadzorniških pooblastilih za omejitev razdelitev
Komisija do 31. decembra 2021 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali izjemne okoliščine, ki povzročajo resne ekonomske motnje v pravilnem delovanju in integriteti finančnih trgov, upravičujejo:
da lahko pristojni organi v takšnih obdobjih iz notranjih modelov za tržna tveganja, ki jih imajo institucije, izključijo preseganja, ki ne izhajajo iz pomanjkljivosti teh modelov;
da se pristojnim organom v takšnih obdobjih podelijo dodatna zavezujoča pooblastila, s katerimi lahko institucijam izrekajo omejitve razdelitev.
Komisija preuči možnost nadaljnjih ukrepov, če je to primerno.
Člen 518c
Pregled okvira za bonitetne zahteve
Komisija do 31. decembra 2028 v tesnem sodelovanju z EBA in ECB oceni splošno stanje bančnega sistema na enotnem trgu ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznosti regulativnih in nadzornih okvirov Unije za bančništvo.
V tem poročilu se pregleda stanje reform bančnega sektorja, ki so bile izvedene po veliki finančni krizi, in oceni, ali te reforme zagotavljajo ustrezno raven zaščite vlagateljev in finančno stabilnost na ravni držav članic, bančne unije in Unije.
V tem poročilu se upoštevajo tudi vse razsežnosti bančne unije in uvedbo izstopnega praga kot del kapitalskih in likvidnostnih zahtev na splošno. V zvezi s tem Komisija primerno upošteva ustrezne izjave in sklepe Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o bančni uniji.
Člen 519
Odbitek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
EBA do 30. junija 2014 pripravi poročilo o tem, ali revidirani mednarodni računovodski standard 19, v povezavi z odbitki od neto pokojninskih sredstev iz člena 36(1)(e) in spremembami neto pokojninskih obveznosti povzroča pretirano nestanovitnost kapitala institucij.
Komisija ob upoštevanju poročila EBA do 31. decembra 2014 pripravi poročilo o zadevah iz prvega pododstavka za Evropski parlament in Svet, kateremu po potrebi priloži zakonodajni predlog, ki predvideva obravnavo, s katero se neto sredstva ali obveznosti pokojninskega sklada z določenimi pravicami prilagodijo za izračun kapitala.
Člen 519a
Poročanje in pregled
Komisija do 1. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi določb iz poglavja 5 naslova II dela 3, ob upoštevanju razvoja trgov listinjenja, vključno z makrobonitetnega in ekonomskega vidika. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog, v poročilu pa se zlasti ocenijo naslednje točke:
učinek hierarhije metod, določenih v členu 254, in izračunov zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti pozicij v listinjenju, določenih v členih 258 do 266, na dejavnosti izdajanja in naložbene dejavnosti institucij na trgih listinjenja v Uniji;
učinki na finančno stabilnost Unije in držav članic, zlasti kar zadeva možne špekulacije na nepremičninskem trgu in večjo medsebojno povezanost finančnih institucij;
s katerimi ukrepi bi zagotovo zmanjšali in preprečili vse negativne učinke listinjenja na finančno stabilnost, ne da bi obenem omejili njegov pozitivni učinek na financiranje, vključno z morebitno uvedbo zgornje meje izpostavljenosti v listinjenju, in
učinki na sposobnost finančnih institucij, da zagotovijo kanal za trajnostno in stabilno financiranje realnega gospodarstva, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, in
kako bi se lahko merila okoljske trajnosti vključila v okvir listinjenja, tudi za izpostavljenosti do listinjenj nedonosnih izpostavljenosti.
V poročilu se upošteva tudi regulativni razvoj v mednarodnih forumih, zlasti v zvezi z mednarodnimi standardi za listinjenje.
Člen 519b
Kapitalske zahteve za tržno tveganje
NASLOV IIA
IZVAJANJE PRAVIL
Člen 519c
Orodje za skladnost
Orodje iz odstavka 1 vsaki instituciji omogoči vsaj:
hitro opredelitev relevantnih določb, ki jih morajo institucije izpolnjevati glede na svojo velikost in poslovni model;
spremljanje sprememb zakonodajnih aktov in z njimi povezanih izvedbenih določb, smernic in predlog.
Člen 519d
Okvir minimalnega pragu odbitkov za posle financiranja z vrednostnimi papirji
Poročilo iz odstavka 1 upošteva vse od naslednjega:
stopnjo finančnega vzvoda zunaj bančnega sistema v Uniji in v kolikšni meri bi lahko okvir minimalnega pragu odbitkov zmanjšal ta finančni vzvod, če bi ta postal čezmeren;
pomembnost poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih imajo institucije v Uniji, za katere velja okvir minimalnega pragu odbitkov, vključno z razčlenitvijo tistih poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki ne izpolnjujejo minimalnega pragu odbitkov;
ocenjeni učinek okvira minimalnega pragu odbitkov za institucije v Uniji v okviru dveh pristopov izvajanja, ki ju priporoča Odbor za finančno stabilnost, namreč urejanje trga ali bolj kaznovalna kapitalska zahteva na podlagi te uredbe, v skladu s scenarijem, po katerem institucije v Uniji odbitkov svojih poslov financiranja z vrednostnimi papirji ne bi prilagodile tako, da bi bili skladni z minimalnim pragom odbitkov, in ocenjeni učinek okvira minimalnega pragu odbitkov v skladu z alternativnim scenarijem, po katerem bi institucije v Uniji te odbitke prilagodile minimalnemu pragu odbitkov;
glavne dejavnike za te ocenjene učinke ter morebitne nenamerne posledice uvedbe okvira minimalnega pragu odbitkov za delovanje trgov poslov financiranja z vrednostnimi papirji v Uniji;
pristop k izvajanju, ki bi bil glede na premisleke iz točk (a) do (d) in ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev v celotnem finančnem sektorju v Uniji najučinkovitejši za doseganje regulativnih ciljev okvira minimalnega pragu odbitkov.
Člen 519e
Operativno tveganje
EBA Komisiji do 10. januarja 2028 poroča o naslednjem:
uporabi zavarovanja v okviru izračuna kapitalskih zahtev za operativno tveganje;
tem, ali bi lahko priznavanje povračil iz zavarovanj omogočalo regulativno arbitražo z zmanjšanjem letne izgube iz operativnega tveganja brez sorazmernega zmanjšanja dejanske izpostavljenosti operativnim izgubam;
tem, ali priznavanje povračil iz zavarovanj različno vpliva na ustrezno kritje ponavljajočih se izgub in morebitnih izgub s spodnjega dela statistične porazdelitve izgub;
razpoložljivosti in kakovosti podatkov, ki jih institucije uporabljajo pri izračunu svojih kapitalskih zahtev za operativno tveganje.
Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja 2029 po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Člen 519f
Sorazmernost
EBA pripravi poročilo, v katerem oceni splošni bonitetni okvir za majhne in nekompleksne institucije in zlasti:
oceni te zahteve tudi v zvezi z bančnimi skupinami in specifičnimi poslovnimi modeli;
upošteva pomen majhnih in nekompleksnih institucij na institucionalni in regijski ravni za ohranjanje finančne stabilnosti in zagotavljanje kreditov v lokalnih skupnostih.
EBA pri preučevanju možnosti za spremembo bonitetnega okvira izhaja iz splošnega načela, da morajo biti vse poenostavljene zahteve bolj konservativne.
EBA predloži to poročilo Komisiji do 31. decembra 2027.
NASLOV III
SPREMEMBE
Člen 520
Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012
Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:
v naslovi IV se doda naslednje poglavje:
"POGLAVJE 4
Izračuni in poročanje za namene Uredbe(EU) št 575/2013
Člen 50a
Izračun KCNS
CNS izračuna hipotetični kapital, kot sledi:
pri čemer velja:
|
EBRMi |
= |
vrednost izpostavljenosti pred zmanjšanjem tveganja, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, ki izvira iz vseh pogodb in transakcij s tem klirinškim članom, pri izračunu pa se ne upoštevajo zavarovanja s premoženjem, ki jih da ta klirinški član; |
|
IMi |
= |
začetno kritje, ki ga CNS da klirinški član i; |
|
DFi |
= |
predhodno plačani prispevek klirinškega člana i; |
|
RW |
= |
20-odstotna utež tveganja; |
|
kapitalski količnik |
= |
8 %. |
Vse vrednosti v enačbi v prvem pododstavku so vezane na vrednotenje ob koncu dneva, preden se izmenja zadnji poziv k plačilu kritja.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih za namen odstavka 3 opredeli naslednje:
pogostost in datume izračunov iz odstavka 2 ter
situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše izračunavanje in poročanje, kot je določeno v točki (a).
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 50b
Splošna pravila za izračun KCNS
Za namene izračuna iz člena 50a(2) velja:
CNS izračuna vrednost izpostavljenosti do klirinških članov, kot sledi:
izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in transakcij iz člena 301(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna v skladu z metodo tekoče izpostavljenosti iz člena 274 navedene uredbe;
izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in transakcij iz člena 301(1)(b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna v skladu s celovito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz člena 223 navedene uredbe z nadzorniškimi prilagoditvami za nestanovitnost iz členov 223 in 224 navedene uredbe. Ne uporablja se izjema iz točke (a) člena 285(3) navedene uredbe;
izpostavljenosti, ki izhajajo iz transakcij, ki niso naštete v členu 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in katere obsegajo le tveganja poravnave, izračuna v skladu z naslovom V dela 3 navedene uredbe;
za institucije, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, veljajo nizi pobotov, kot so določeni v naslovu II dela 3 navedene Uredbe;
pri izračunu vrednosti iz točke (a) CNS odšteje od svojih izpostavljenosti zavarovanje s premoženjem, ki ga dajo njeni klirinški člani in je ustrezno zmanjšano za nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost v skladu s celovito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določeno v členu 224 Uredbe (EU) št. 575/2013;
če ima CNS izpostavljenosti do ene ali več CNS, takšne izpostavljenosti obravnava, kot da bi bile izpostavljenosti do klirinških članov, in v izračun KCNS vključi vsakršno kritje ali predhodno financirane prispevke, prejete od teh CNS;
če ima CNS zavezujočo pogodbeno ureditev s klirinškimi člani, ki ji dovoljuje, da uporablja vso začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da gre za predhodno plačane prispevke, CNS za namene izračuna iz odstavka 1 to začetno kritje obravnava kot predhodno plačane prispevke, ne pa kot začetno kritje;
pri uporabi metode tekoče izpostavljenosti iz člena 274 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS nadomesti formulo iz člena 298(1)(c)(ii) navedene uredbe z naslednjo:
pri čemer se števec NGR izračuna v skladu s členom 274(1) navedene uredbe, tik preden se ob koncu obdobja za poravnavo dejansko izmenja gibljivo kritje, v imenovalcu pa je bruto nadomestitveni strošek;
če CNS ne more izračunati vrednosti NGR v skladu s členom 298(1)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013:
uradno obvesti tiste klirinške člane, ki so institucije, in njihove pristojne organe, da ne more izračunati NGR, pri čemer navede tudi razloge za to;
za obdobje treh mesecev lahko za izračun PCE red iz točke (h) tega člena uporablja vrednost NGR v višini 0,3;
če CNS na koncu obdobja iz točke (i)(ii) še vedno ne more izračunati vrednosti NGR, naredi naslednje:
neha računati KCNS;
uradno obvesti tiste klirinške člane, ki so institucije, in njihove pristojne organe, da je nehala računati KCNS;
, kot je določena v členu 280(1)(a) navedene uredbe;
če ima CNS več kot en jamstveni sklad, opravi izračun iz člena 50a(2) za vsak jamstveni sklad posebej.
Člen 50c
Sporočanje informacij
Za namene člena 308 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS tistim klirinškim članom, ki so institucije, in njihovim pristojnim organom sporoči naslednje informacije:
hipotetični kapital (KCNS);
vsoto predhodno financiranih prispevkov (DFCM);
znesek predhodno financiranih finančnih virov, ki jih mora uporabiti po zakonu ali pogodbenem dogovoru s klirinškimi člani za pokritje izgub po neizpolnitvi finančnih obveznosti enega ali več klirinških članov pred uporabo prispevkov iz jamstvenega sklada preostalih klirinških članov (DFCNS);
skupno število klirinških članov (N);
faktor koncentracije (β), kot je opredeljen v členu 50d.
Če ima CNS več kot en jamstveni sklad, sporoči informacije iz prvega pododstavka za vsak jamstveni sklad posebej.
EBA oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
enotno predlogo za poročanje iz odstavka 1;
pogostost in datume poročanja iz odstavka 2;
situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše poročanje, kot je določeno v točki (b).
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 50d
Izračun specifičnih postavk, ki jih sporočijo CNS
Za namene člena 50c velja:
če pravila CNS predvidevajo, da uporabi del finančnih sredstev ali vsa finančna sredstva hkrati s predhodno plačanimi prispevki klirinških članov, tako da so ta sredstva enakovredna predhodno plačanim prispevkom klirinškega člana, saj se z njimi krijejo izgube, ki jih CNS utrpi v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti enega ali več klirinških članov, CNS doda ustrezni znesek teh sredstev k DFCM;
k skupnemu znesku predhodno financiranih prispevkov (DF), kot sledi:
;
CNS izračuna faktor koncentracije (β) v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer velja:
|
PCEred,i |
= |
zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom i; |
|
PCEred,1 |
= |
zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom, ki ima najvišjo vrednost PCEred,i; |
|
PCEred,2 |
= |
zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom, ki ima drugo najvišjo vrednost PCEred,i. |
v členu 11(15), se črta točka (b);
v členu 89 se vstavi naslednji odstavek:
Do 15 mesecev po datumu začetka veljavnosti najnovejšega najnovejšega tehničnega standarda iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, ali dokler ni v skladu s členom 25 sprejet sklep o priznanju CNS, kar je prej, ta CNS uporablja obravnavo iz tretjega pododstavka tega odstavka.
Do rokov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka in ob upoštevanju četrtega pododstavka tega odstavka, kadar CNS nima niti jamstvenega sklada niti zavezujoče ureditve s svojimi klirinškimi člani, ki ji dovoljuje, da uporablja vso začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da bi bili predhodno vplačani prispevki, informacije, ki jih poroča v skladu s členom 50c(1) vključujejo celotni znesek začetnega kritja, ki ga je dobila od klirinških članov.
Roki iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka se lahko podajšajo za šest mesecev v skladu z izvedbenim aktom Komisije, sprejetim v skladu s členom 497(3) Uredbe (EU) št. 575/2013."
Člen 520a
Uporaba kapitalskih zahtev za tržno tveganje
Institucije do 1. januarja 2027 še naprej uporabljajo del 3, naslov IV, in zahteve za tržno tveganje iz členov 430, 430b, 445 in 455 te uredbe v različici, ki je veljala 8. julija 2024.
DEL 11
KONČNE DOLOČBE
Člen 521
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2014, razen:
členov 8(3), 21 in 451(1), ki se uporabljajo od 1. januarja 2015;
člena 413(1), ki se uporablja od 1. januarja 2016;
določb te uredbe, na podlagi katerih ESA Komisiji predložiti osnutek tehničnih standardov in določb te uredbe, s katerimi se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov, ki se uporabljajo od 28. junija 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Razvrstitev zunajbilančnih postavk
|
Skupina |
Postavke |
|
1 |
(a) kreditni izvedeni finančni instrumenti in plačilna jamstva za odplačila dolga, vključno s‚stand-by‘ akreditivi, ki služijo kot finančna jamstva za kredite in vrednostne papirje, in akcepti menic, vključno z indosamenti, ki imajo značaj akceptov menic, ter kateri koli drugi neposredni kreditni nadomestki; (b) pogodbe o začasni prodaji in povratnem odkupu ter prodaja sredstev z regresom, kadar kreditno tveganje ostane pri instituciji; (c) vrednostni papirji, ki jih je institucija posodila, ali vrednostni papirji, ki jih je institucija dala na razpolago kot zavarovanje s premoženjem, vključno s primeri, ko ti izhajajo iz poslov, kot so pogodbe, podobne poslom začasne prodaje/začasnega odkupa; (d) terminski nakupi sredstev, terminski dogovori o depozitih ter delno nevplačani del deležev in vrednostnih papirjev, ki predstavljajo prevzete obveznosti z določenim črpanjem sredstev; (e) zunajbilančne postavke, ki predstavljajo kreditni nadomestek, kadar niso izrecno vključene v nobeno drugo skupino; (f) druge zunajbilančne postavke, ki predstavljajo podobno tveganje in o katerih je uradno obveščena EBA. |
|
2 |
(a) prevzete obveznosti za nakup neprodanih kratkoročnih in srednjeročnih eurozapisov (NIF) in obnavljajoče se prevzete obveznosti iz naslova kreditiranja izdaje kratkoročnih in srednjeročnih eurozapisov (RUF), ne glede na zapadlost osnovnega kredita; (b) garancije za dobro izvedbo del, garancije za resnost ponudbe, garancije za odpravo skritih napak in‚stand-by‘ akreditivi v zvezi z določenimi posli in podobne pogojne obveznosti, povezane s posli, razen zunajbilančnih postavk iz naslova trgovinskega financiranja v skupini 4; (c) druge zunajbilančne postavke, ki predstavljajo podobno tveganje in o katerih je uradno obveščena EBA. |
|
3 |
(a) neizkoriščeni znesek prevzetih obveznosti ne glede na zapadlost osnovnega posla, razen če spadajo v drugo skupino; (b) druge zunajbilančne postavke, ki predstavljajo podobno tveganje, kot so sporočene EBA. |
|
4 |
(a) zunajbilančne postavke iz naslova trgovinskega financiranja: (i) garancije, vključno z garancijami za resnost ponudbe, garancijami za dobro izvedbo del in s tem povezanimi jamstvi za predplačila in zadržane zneske, ter jamstva, ki nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov; (ii) nepreklicni‚stand-by‘ akreditivi, ki nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov, (iii) kratkoročni, trgovinski akreditvi z možnostjo samoporavnave, ki izhajajo iz gibanja blaga, zlasti dokumentarni akreditivi, zavarovani z osnovnimi pošiljkami, v primeru institucije izdajateljice ali potrditvene institucije; (b) druge zunajbilančne postavke, ki predstavljajo podobno tveganje, kot so sporočene EBA. |
|
5 |
(a) neizkoriščeni znesek brezpogojno preklicnih prevzetih obveznosti; (b) neizkoriščeni znesek kreditnih linij, ki se razvrščajo med izpostavljenosti na drobno, katerih pogoji instituciji dovoljujejo, da jih v skladu s pravnimi akti o varstvu potrošnikov in sorodnimi pravnimi akti lahko prekliče v celotnem obsegu; (c) neizkoriščeni znesek prevzete kreditne obveznosti za garancije za resnost ponudbe in garancije za dobro izvedbo del, ki se lahko kadar koli brezpogojno prekličejo brez predhodnega obvestila ali pri katerih pride do samodejnega preklica zaradi poslabšanja kreditne kakovosti kreditojemalca; (d) druge zunajbilančne postavke, ki predstavljajo podobno tveganje in o katerih je uradno obveščena EBA. |
PRILOGA II
Vrste izvedenih finančnih instrumentov
1. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na obrestno mero:
enovalutne zamenjave obrestnih mer;
zamenjave osnove;
terminski dogovori o obrestni meri;
terminske pogodbe na obrestno mero;
obrestne opcije;
druge podobne pogodbe.
2. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na tujo valuto in zlato:
medvalutne zamenjave obrestnih mer;
terminskdogovori o tuji valuti;
terminske pogodbe na tujo valuto;
valutne opcije;
drugi podobni izvedeni finančni instrumenti;
pogodbe podobne narave kot je pod (a) do (e) za zlato.
3. Pogodbe, podobne tistim v točkah 1(a) do (e) in 2(a) do (d) te priloge, o drugih referenčnih postavkah ali indeksih. To vključuje najmanj vse instrumente, določene v točkah 4 do 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki drugače niso vključeni v točko 1 ali 2 te priloge.
PRILOGA III
Postavke, za katere se izvaja dopolnilno poročanje o likvidnih sredstvih
1. Denarna sredstva.
2. Izpostavljenosti do centralne banke, kolikor jih je mogoče črpati v stresnem obdobju.
3. Prenosljivi vrednostni papirji, ki predstavljajo terjatve do držav, centralnih bank, subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot centralna raven države, regij s fiskalno avtonomijo, ki lahko pobirajo davke, lokalne ravni države, Banke za mednarodne poravnave, Mednarodnega denarnega sklada, Evropske unije, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizama za stabilnost ali multilateralnih razvojnih bank ali terjatve, za katere naštete institucije jamčijo, ter izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
imajo določeno 0 % utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.
4. Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točke 3, ki predstavljajo terjatve do držav ali centralnih bank, izdane v domači valuti države ali centralne banke, ali terjatve, za katere te institucije jamčijo, v obsegu v katerem imetja teh vrednostnih papirjev ustrezajo likvidnostnim potrebam poslovanja banke v zadevni valuti.
5. Prenosljivi vrednostni papirji, ki predstavljajo terjatve do držav, centralnih bank, subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot centralna raven države, regij s fiskalno avtonomijo, ki lahko pobirajo davke, lokalne ravni države ali multilateralnih razvojnih bank ali terjatve, za katere naštete institucije jamčijo, ter izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
imajo določeno 20 % utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.
6. Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točk 3, 4 in 5, ki izpolnjujejo pogoje za 20 % ali boljšo utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, ali se notranje ocenjujejo kot vrednostni papirji z enakovredno kreditno kakovostjo ter izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
ne predstavljajo terjatve do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov;
so obveznice, upravičene do obravnave iz člena 129(4) ali (5);
gre za krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162, razen tistih iz točke (b) te točke.
7. Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točk 3 do 6, ki izpolnjujejo pogoje za 50 % ali boljšo utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 ali se notranje ocenjujejo kot vrednostni papirji z enakovredno kreditno kakovostjo in ne predstavljajo zahtevka do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov.
►C2 8. Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točk 3 do 7, ki so zavarovani s sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za 35 % ali boljšo utež tveganja ◄ v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, ali se notranje ocenjujejo kot vrednostni papirji z enakovredno kreditno kakovostjo ter so v celoti in popolnoma zavarovani s hipotekami na stanovanjske nepremičnine v skladu s členom 125.
9. Rezervni kreditni aranžmaji, ki jih odobrijo centralne banke v okviru monetarne politike, če ti aranžmaji niso zavarovani z likvidnimi sredstvi in je izključena izredna likvidnostna pomoč.
10. Če je kreditna institucija povezana v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami, zakonsko ali statutarno najmanjša vloga pri centralni kreditni instituciji in drugo statutarno ali pogodbeno razpoložljivo likvidno financiranje centralnih kreditnih institucij ali institucij, ki so v mreži iz člena 113(7) ali za katere se uporablja oprostitev iz člena 10, če to financiranje ni zavarovano z likvidnimi sredstvi.
11. Delnice s centralnim kliringom, s katerimi se trguje na borzi in so del glavnega borznega indeksa, ki so denominirane v domači valuti države članice in jih ni izdala institucija ali investicijsko podjetje ali njuni povezani subjekti.
12. Zlato, ki kotira na priznani borzi in je na posebni lokaciji.
Vse postavke razen postavk iz točk 1, 2 in 9 morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje:
z njimi se trguje na podlagi enostavnih pogodb o začasni prodaji ali na denarnih trgih, za katere je značilna nizka stopnja koncentracije;
izkazale so se kot zanesljiv vir likvidnosti na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali prodaje tudi v času stresnih razmer na trgu;
so neobremenjene.
PRILOGA IV
Korelacijska tabela
|
Ta Direktiva |
Direktiva 2006/48/EC |
Direktiva 2006/49/EC |
|
člen 1 |
|
|
|
člen 2 |
|
|
|
člen 3 |
|
|
|
točka (1) člena 4(1) |
člen 4 (1) |
|
|
točka (2) člena 4(1) |
|
člen 3(1)b |
|
točka (3) člena 4(1) |
|
člen 3(1)c |
|
točka (4) člena 4(1) |
|
člen 3(1)p |
|
točke (5)-(7) člena 4(1) |
|
|
|
točka (8) člena 4(1) |
člen 4(18) |
|
|
točke (9)-(12) člena 4(1) |
|
|
|
točka (13) člena 4(1) |
člen 4(41) |
|
|
točka (14) člena 4(1) |
člen 4(42) |
|
|
točka (15) člena 4(1) |
člen 4(12) |
|
|
točka (16) člena 4(1) |
člen 4(13) |
|
|
točka (17) člena 4(1) |
člen 4(3) |
|
|
točka (18) člena 4(1) |
člen 4(21) |
|
|
točka (19) člena 4(1) |
|
|
|
točka (20) člena 4(1) |
člen 4(19) |
|
|
točka (21) člena 4(1) |
|
|
|
točka (22) člena 4(1) |
člen 4(20) |
|
|
točka (23) člena 4(1) |
|
|
|
točka (24) člena 4(1) |
|
|
|
točka (25) člena 4(1) |
|
člen 3(1)c |
|
točka (26) člena 4(1) |
člen 4(5) |
|
|
točka (27) člena 4(1) |
|
|
|
točka (28) člena 4(1) |
člen 4(14) |
|
|
točka (29) člena 4(1) |
člen 4(16) |
|
|
točka (30) člena 4(1) |
člen 4(15) |
|
|
točka (31) člena 4(1) |
člen 4(17) |
|
|
točke (32)-(34) člena 4(1) |
|
|
|
točka (35) člena 4(1) |
člen 4(10) |
|
|
točka (36) člena 4(1) |
|
|
|
točka (37) člena 4(1) |
člen 4(9) |
|
|
točka (38) člena 4(1) |
člen 4(46) |
|
|
točka (39) člena 4(1) |
člen 4(45) |
|
|
točka (40) člena 4(1) |
člen 4(4) |
|
|
točka (41) člena 4(1) |
člen 4(48) |
|
|
točka (42) člena 4(1) |
člen 4(2) |
|
|
točka (43) člena 4(1) |
člen 4(7) |
|
|
točka (44) člena 4(1) |
člen 4(8) |
|
|
točka (45) člena 4(1) |
|
|
|
točka (46) člena 4(1) |
člen 4(23) |
|
|
točke (47)-(49) člena 4(1) |
|
|
|
točka (50) člena 4(1) |
|
člen 3(1)e |
|
točka (51) člena 4(1) |
|
|
|
točka (52) člena 4(1) |
člen 4(22) |
|
|
točka (53) člena 4(1) |
člen 4(24) |
|
|
točka (54) člena 4(1) |
člen 4(25) |
|
|
točka (55) člena 4(1) |
člen 4(27) |
|
|
točka (56) člena 4(1) |
člen 4(28) |
|
|
točka (57) člena 4(1) |
člen 4(30) |
|
|
točka (58) člena 4(1) |
člen 4(31) |
|
|
točka (59) člena 4(1) |
člen 4(32) |
|
|
točka (60) člena 4(1) |
člen 4(35) |
|
|
točka (61) člena 4(1) |
člen 4(36) |
|
|
točka (62) člena 4(1) |
člen 4(40) |
|
|
točka (63) člena 4(1) |
člen 4(40a) |
|
|
točka (64) člena 4(1) |
člen 4(40b) |
|
|
točka (65) člena 4(1) |
člen 4(43) |
|
|
točka (66) člena 4(1) |
člen 4(44) |
|
|
točka (67) člena 4(1) |
člen 4(39) |
|
|
točke (68)-(71) člena 4(1) |
|
|
|
točka (72) člena 4(1) |
člen 4(47) |
|
|
točka (73) člena 4(1) |
člen 4(49) |
|
|
točke (74)-(81) člena 4(1) |
|
|
|
točka (82) člena 4(1) |
|
člen 3(1)m |
|
točka (83) člena 4(1) |
člen 4(33) |
|
|
točke (84)-(91) člena 4(1) |
|
|
|
točka (92) člena 4(1) |
|
člen 3(1)i |
|
točke (93)-(117) člena 4(1) |
|
|
|
točka (118) člena 4(1) |
|
člen 3(1)r |
|
točke (119)-(128) člena 4(1) |
|
|
|
člen 4(2) |
|
|
|
člen 4(3) |
|
|
|
člen 5 |
|
|
|
člen 6(1) |
člen 68(1) |
|
|
člen 6(2) |
člen 68(2) |
|
|
člen 6(3) |
člen 68(3) |
|
|
člen 6(4) |
|
|
|
člen 6(5) |
|
|
|
člen 7(1) |
člen 69(1) |
|
|
člen 7(2) |
člen 69(2) |
|
|
člen 7(3) |
člen 69(3) |
|
|
člen 8(1) |
|
|
|
člen 8(2) |
|
|
|
člen 8(3) |
|
|
|
člen 9(1) |
člen 70(1) |
|
|
člen 9(2) |
člen 70(2) |
|
|
člen 9(3) |
člen 70(3) |
|
|
člen 10(1) |
člen 3(1) |
|
|
člen 10(2) |
|
|
|
člen 11(1) |
člen 71(1) |
|
|
člen 11(2) |
člen 71(2) |
|
|
člen 11(3) |
|
|
|
člen 11(4) |
člen 3(2) |
|
|
člen 11(5) |
|
|
|
člen 12 |
|
|
|
člen 13(1) |
člen 72(1) |
|
|
člen 13(2) |
člen 72(2) |
|
|
člen 13(3) |
člen 72(3) |
|
|
člen 13(4) |
|
|
|
člen 14(1) |
člen 73(3) |
|
|
člen 14(2) |
|
|
|
člen 14(3) |
|
|
|
člen 15 |
|
člen 22 |
|
člen 16 |
|
|
|
člen 17(1) |
|
člen 23 |
|
člen 17(2) |
|
|
|
člen 17(3) |
|
|
|
člen 18(1)- |
člen 133(1), pododstavek 1 |
|
|
člen 18(2) |
člen 133(1), pododstavek 2 |
|
|
člen 18(3) |
člen 133(1), pododstavek 3 |
|
|
člen 18(4) |
člen 133(2) |
|
|
člen 18(5) |
člen 133(3) |
|
|
člen 18(6) |
člen 134(1) |
|
|
člen 18(7) |
|
|
|
člen 18(8) |
člen 134(2) |
|
|
člen 19(1) |
člen 73(1) (b) |
|
|
člen 19(2) |
člen 73(1) |
|
|
člen 19(3) |
člen 73(1), pododstavek 2 |
|
|
člen 20(1) |
člen 105(3), člen 129(2) in Priloga X, del 3, točki 30 in 31 |
|
|
člen 20(2) |
člen 129(2), pododstavek 3 |
|
|
člen 20(3) |
člen 129(2), pododstavek 4 |
|
|
člen 20(4) |
člen 129(2), pododstavek 5 |
|
|
člen 20(5) |
|
|
|
člen 20(6) |
člen 84(2) |
|
|
člen 20(7) |
člen 129(2), pododstavek 6 |
|
|
člen 20(8) |
člen 129(2), pododstavka 7 in 8 |
|
|
člen 21(1) |
|
|
|
člen 21(2) |
|
|
|
člen 21(3) |
|
|
|
člen 21(4) |
|
|
|
člen 22 |
člen 73(2) |
|
|
člen 23 |
|
člen 3(1), pododstavek 2 |
|
člen 24 |
člen 74 (1) |
|
|
člen 25 |
|
|
|
člen 26 (1) |
člen 57(a) |
|
|
člen 26 (1)(a) |
člen 57(a) |
|
|
člen 26 (1)(b) |
člen 57(a) |
|
|
člen 26 (1)(c) |
člen 57(b) |
|
|
člen 26 (1)(d) |
|
|
|
člen 26 (1)(e) |
člen 57(b) |
|
|
člen 26 (1)(f) |
člen 57(c) |
|
|
člen 26 (1) prvi pododstavek |
člen 61, pododstavek 2 |
|
|
člen 26 (2)(a) |
člen 57, pododstavki 2, 3 in 4 |
|
|
člen 26 (2)(b) |
člen 57 2, 3 in 4 |
|
|
člen 26 (3) |
|
|
|
člen 26 (4) |
|
|
|
člen 27 |
|
|
|
člen 28(1)(a) |
|
|
|
člen 28(1)(b) |
člen 57(a) |
|
|
člen 28(1)(c) |
člen 57(a) |
|
|
člen 28(1)(d) |
|
|
|
člen 28(1)(e) |
|
|
|
člen 28(1)(f) |
|
|
|
člen 28(1)(g) |
|
|
|
člen 28(1)(h) |
|
|
|
člen 28(1)(i) |
člen 57(a) |
|
|
člen 28(1)(j) |
člen 57(a) |
|
|
člen 28(1)(k) |
|
|
|
člen 28(1)(l) |
|
|
|
člen 28(1)(m) |
|
|
|
člen 28(2) |
|
|
|
člen 28(3) |
|
|
|
člen 28(4) |
|
|
|
člen 28(5) |
|
|
|
člen 29 |
|
|
|
člen 30 |
|
|
|
člen 31 |
|
|
|
člen 32(1)(a) |
|
|
|
člen 32(1)(b) |
člen 57, pododstavek 4 |
|
|
člen 32(2) |
|
|
|
člen 33(1)(a) |
člen 64(4) |
|
|
člen 33(1)(b) |
člen 64(4) |
|
|
člen 33(1)(c) |
|
|
|
člen 33(2) |
|
|
|
člen 33(3)(a) |
|
|
|
člen 33(3)(b) |
|
|
|
člen 33(3)(c) |
|
|
|
člen 33(3)(d) |
|
|
|
člen 33(4) |
|
|
|
člen 34 |
člen 64(5) |
|
|
člen 35 |
|
|
|
člen 36(1)(a) |
člen 57(k) |
|
|
člen 36(1)(b) |
člen 57(j) |
|
|
člen 36(1)(c) |
|
|
|
člen 36(1)(d) |
člen 57(q) |
|
|
člen 36(1)(e) |
|
|
|
člen 36(1)(f) |
člen 57(i) |
|
|
člen 36(1)(g) |
|
|
|
člen 36(1)(h) |
člen 57(n) |
|
|
člen 36(1)(i) |
člen 57(m) |
|
|
člen 36(1)(j) |
člen 66(2) |
|
|
člen 36(1)(k)(i) |
|
|
|
člen 36(1)(k)(ii) |
člen 57(r) |
|
|
člen 36(1)(k)(iii) |
|
|
|
člen 36(1)(k)(iv) |
|
|
|
člen 36(1)(k)(v) |
|
|
|
člen 36(1)(l) |
člen 61 pododstavek 2 |
|
|
člen 36(2) |
|
|
|
člen 36(3) |
|
|
|
člen 37 |
|
|
|
člen 38 |
|
|
|
člen 39 |
|
|
|
člen 40 |
|
|
|
člen 41 |
|
|
|
člen 42 |
|
|
|
člen 43 |
|
|
|
člen 44 |
|
|
|
člen 45 |
|
|
|
člen 46 |
|
|
|
člen 47 |
|
|
|
člen 48 |
|
|
|
člen 49(1) |
člen 59 |
|
|
člen 49(2) |
člen 60 |
|
|
člen 49(3) |
|
|
|
člen 49(4) |
|
|
|
člen 49(5) |
|
|
|
člen 49(6) |
|
|
|
člen 50 |
člen 66, člen 57(ca), člen 63a |
|
|
člen 51 |
člen 66, člen 57(ca), člen 63a |
|
|
člen 52 |
člen 63a |
|
|
člen 53 |
|
|
|
člen 54 |
|
|
|
člen 55 |
|
|
|
člen 56 |
|
|
|
člen 57 |
|
|
|
člen 58 |
|
|
|
člen 59 |
|
|
|
člen 60 |
|
|
|
člen 61 |
člen 66, člen 57(ca), člen 63a |
|
|
člen 62(a) |
člen 64(3) |
|
|
člen 62(b) |
|
|
|
člen 62(c) |
|
|
|
člen 62(d) |
člen 63(3) |
|
|
člen 63 |
člen 63(1), člen 63(2), člen 64(3) |
|
|
člen 64 |
člen 64 (3) (c) |
|
|
člen 65 |
|
|
|
člen 66 |
člen 57, člen 66(2) |
|
|
člen 67 |
člen 57, člen 66(2) |
|
|
člen 68 |
|
|
|
člen 69 |
člen 57, člen 66(2) |
|
|
člen 70 |
člen 57, člen 66(2) |
|
|
člen 71 |
člen 66, člen 57(ca), člen 63a |
|
|
člen 72 |
člen 57, člen 66 |
|
|
člen 73 |
|
|
|
člen 74 |
|
|
|
člen 75 |
|
|
|
člen 76 |
|
|
|
člen 77 |
člen 63a(2) |
|
|
člen 78(1) |
člen 63a(2) |
|
|
člen 78(2) |
|
|
|
člen 78(3) |
|
|
|
člen 78(4) |
člen 63a(2), pododstavek 4 |
|
|
člen 78(5) |
|
|
|
člen 79 |
člen 58 |
|
|
člen 80 |
|
|
|
člen 81 |
člen 65 |
|
|
člen 82 |
člen 65 |
|
|
člen 83 |
|
|
|
člen 84 |
člen 65 |
|
|
člen 85 |
člen 65 |
|
|
člen 86 |
člen 65 |
|
|
člen 87 |
člen 65 |
|
|
člen 88 |
člen 65 |
|
|
člen 89 |
člen 120 |
|
|
člen 90 |
člen 122 |
|
|
člen 91 |
člen 121 |
|
|
člen 92 |
člen 66, člen 75 |
|
|
člen 93(1)-(4) |
člen 10(1)-(4) |
|
|
člen 93(5) |
|
|
|
člen 94 |
|
člen 18(2)-(4) |
|
člen 95 |
|
|
|
člen 96 |
|
|
|
člen 97 |
|
|
|
člen 98 |
|
člen 24 |
|
člen 99(1) |
člen 74(2) |
|
|
člen 99(2) |
|
|
|
člen 100 |
|
|
|
člen 101(1) |
|
|
|
člen 101(2) |
|
|
|
člen 101(3) |
|
|
|
člen 102(1) |
|
člen 11(1) |
|
člen 102(2) |
|
člen 11(3) |
|
člen 102(3) |
|
člen 11(4) |
|
člen 102(4) |
|
Priloga VII, del C, točka 1 |
|
člen 103 |
|
Priloga VII, del A, točka 1 |
|
člen 104(1) |
|
Priloga VII, del D, točka 1 |
|
člen 104(2) |
|
Priloga VII, del D, točka 2 |
|
člen 105(1) |
|
člen 33(1) |
|
člen 105(2)-(10) |
|
Priloga VII, del B, točke 1-9 |
|
člen 105(11)-(13) |
|
Priloga VII, del B, točke 11-13 |
|
člen 106 |
|
Priloga VII, del C, točke 1-3 |
|
člen 107 |
člen 76, člen 78(4) in Priloga III, del 2, točka 6 |
|
|
člen 108(1) |
člen 91 |
|
|
člen 108(2) |
|
|
|
člen 109 |
člen 94 |
|
|
člen 110 |
|
|
|
člen 111 |
člen 78(1)-(3) |
|
|
člen 112 |
člen 79(1) |
|
|
člen 113(1) |
člen 80(1) |
|
|
člen 113(2) |
člen 80(2) |
|
|
člen 113(3) |
člen 80(4) |
|
|
člen 113(4) |
člen 80(5) |
|
|
člen 113(5) |
člen 80(6) |
|
|
člen 113(6) |
člen 80(7) |
|
|
člen 113(7) |
člen 80(8) |
|
|
člen 114 |
Priloga VI, del I, točke 1-5 |
|
|
člen 115(1) (4) |
Priloga VI, del I, točke 8-11 |
|
|
člen 115(5) |
|
|
|
člen 116(1) |
Priloga VI, del I, točka 14 |
|
|
člen 116(2) |
Priloga VI, del I, točka 14 |
|
|
člen 116(3) |
|
|
|
člen 116(4) |
Priloga VI, del I, točka 15 |
|
|
člen 116(5) |
Priloga VI, del I, točka 17 |
|
|
člen 116(6) |
Priloga VI, del I, točka 17 |
|
|
člen 117(1) |
Priloga VI, del I, točki 18 in 19 |
|
|
člen 117(2) |
Priloga VI, del I, točka 20 |
|
|
člen 117(3) |
Priloga VI, del I, točka 21 |
|
|
člen 118 |
Priloga VI, del I, točka 22 |
|
|
člen 119(1) |
|
|
|
člen 119(2) |
Priloga VI, del I, točki 37 in 38 |
|
|
člen 119(3) |
Priloga VI, del I, točka 40 |
|
|
člen 119(4) |
|
|
|
člen 119(5) |
|
|
|
člen 120(1) |
Priloga VI, del I, točka 29 |
|
|
člen 120(2) |
Priloga VI, del I, točka 31 |
|
|
člen 120(3) |
Priloga VI, del I, točke 33-36 |
|
|
člen 121(1) |
Priloga VI, del I, točka 26 |
|
|
člen 121(2) |
Priloga VI, del I, točka 25 |
|
|
člen 121(3) |
Priloga VI, del I, točka 27 |
|
|
člen 122 |
Priloga VI, del I, točki 41 in 42 |
|
|
člen 123 |
člen 79(2), 79(3) in Priloga VI, del I, točka 43 |
|
|
člen 124(1) |
Priloga VI, del I, točka 44 |
|
|
člen 124(2) |
|
|
|
člen 124(3) |
|
|
|
člen 125(1)-(3) |
Priloga VI, del I, točke 45-49 |
|
|
člen 125(4) |
|
|
|
člen 126(1) in (2) |
Priloga VI, del I, točke 51-55 |
|
|
člen 126(3) in (4) |
Priloga VI, del I, točki 58 in 59 |
|
|
člen 127(1) in (2) |
Priloga VI, del I, točki 61 in 62 |
|
|
člen 127(3) in (4) |
Priloga VI, del I, točki 64 in 65 |
|
|
člen 128(1) |
Priloga VI, del I, točki 66 in 76 |
|
|
člen 128(2) |
Priloga VI, del I, točka 66 |
|
|
člen 128(3) |
|
|
|
člen 129(1) |
Priloga VI, del I, točka 68, odstavka 1 in 2 |
|
|
člen 129(2) |
Priloga VI, del I, točka 69 |
|
|
člen 129(3) |
Priloga VI, del I, točka 71 |
|
|
člen 129(4) |
Priloga VI, del I, točka 70 |
|
|
člen 129(5) |
|
|
|
člen 130 |
Priloga VI, del I, točka 72 |
|
|
člen 131 |
Priloga VI, del I, točka 73 |
|
|
člen 132(1) |
Priloga VI, del I, točka 74 |
|
|
člen 132(2) |
Priloga VI, del I, točka 75 |
|
|
člen 132(3) |
Priloga VI, del I, točki 77 in 78 |
|
|
člen 132(4) |
Priloga VI, del I, točka 79 |
|
|
člen 132(5) |
Priloga VI, del I, točka 80 in točka 81 |
|
|
člen 133(1) |
Priloga VI, del I, točka 86 |
|
|
člen 133(2) |
|
|
|
člen 133(3) |
|
|
|
člen 134(1)-(3) |
Priloga VI, del I, točke 82-84 |
|
|
člen 134(4)-(7) |
Priloga VI, del I, točke 87-90 |
|
|
člen 135 |
člen 81(1), (2) in (4) |
|
|
člen 136(1) |
člen 82(1) |
|
|
člen 136(2) |
Priloga VI, del 2, točke 12-16 |
|
|
člen 136(3) |
člen 150(3) |
|
|
člen 137(1) |
Priloga VI, del I, točka 6 |
|
|
člen 137(2) |
Priloga VI, del I, točka 7 |
|
|
člen 137(3) |
|
|
|
člen 138 |
Priloga VI, del III, točke 1-7 |
|
|
člen 139 |
Priloga VI, del III, točke 8-17 |
|
|
člen 140(1) |
|
|
|
člen 140(2) |
|
|
|
člen 141 |
|
|
|
člen 142(1) |
|
|
|
člen 142(2) |
|
|
|
člen 143(1) |
člen 84 (1) in Priloga VII, del 4, točka 1 |
|
|
člen 143(1) |
člen 84(2) |
|
|
člen 143(1) |
člen 84(3) |
|
|
člen 143(1) |
člen 84(4) |
|
|
člen 143(1) |
|
|
|
člen 144 |
|
|
|
člen 145 |
|
|
|
člen 146 |
|
|
|
člen 147(1) |
člen 86(9) |
|
|
člen 147(2)-(9) |
člen 86(1)-(8) |
|
|
člen 148(1) |
člen 85(1) |
|
|
člen 148(2) |
člen 85(2) |
|
|
člen 148(3) |
|
|
|
člen 148(4) |
člen 85(3) |
|
|
člen 148(5) |
|
|
|
člen 148(1) |
|
|
|
člen 149 |
člen 85(4) in (5) |
|
|
člen 150(1) |
člen 89(1) |
|
|
člen 150(2) |
člen 89(2) |
|
|
člen 150(3) |
|
|
|
člen 150(4) |
|
|
|
člen 151 |
člen 87(1)-(10) |
|
|
člen 152(1) in (2) |
člen 87(11) |
|
|
člen 152(3) in (4) |
člen 87(12) |
|
|
člen 152(5) |
|
|
|
člen 153(1) |
Priloga VII, del I, točka 3 |
|
|
člen 153(2) |
|
|
|
člen 153(3)-(8) |
Priloga VII, del I, točke 4-9 |
|
|
člen 153(9) |
|
|
|
člen 154 |
Priloga VII, del I, točke 10-16 |
|
|
člen 155(1) |
Priloga VII, del I, točki 17 in 18 |
|
|
člen 155(2) |
Priloga VII, del I, točke 19 do 21 |
|
|
člen 155(3) |
Priloga VII, del I, točke 22 do 24 |
|
|
člen 155(4) |
Priloga VII, del I, točke 25 do 26 |
|
|
člen 156 |
|
|
|
člen 156 |
Priloga VII, del I, točka 27 |
|
|
člen 157(1) |
Priloga VII, del I, točka 28 |
|
|
člen 157(2)-(5) |
|
|
|
člen 158(1) |
člen 88(2) |
|
|
člen 158(2) |
člen 88(3) |
|
|
člen 158(3) |
člen 88(4) |
|
|
člen 158(4) |
člen 88(6) |
|
|
člen 158(5) |
Priloga VII, del I, točka 30 |
|
|
člen 158(6) |
Priloga VII, del I, točka 31 |
|
|
člen 158(7) |
Priloga VII, del I, točka 32 |
|
|
člen 158(8) |
Priloga VII, del I, točka 33 |
|
|
člen 158(9) |
Priloga VII, del I, točka 34 |
|
|
člen 158(10) |
Priloga VII, del I, točka 35 |
|
|
člen 158(11) |
|
|
|
člen 159 |
Priloga VII, del I, točka 36 |
|
|
člen 160(1) |
Priloga VII, del II, točka 2 |
|
|
člen 160(2) |
Priloga VII, del II, točka 3 |
|
|
člen 160(3) |
Priloga VII, del II, točka 4 |
|
|
člen 160(4) |
Priloga VII, del II, točka 5 |
|
|
člen 160(5) |
Priloga VII, del II, točka 6 |
|
|
člen 160 (6) |
Priloga VII, del II, točka 7 |
|
|
člen 160(7) |
Priloga VII, del II, točka 7 |
|
|
člen 161(1) |
Priloga VII, del II, točka 8 |
|
|
člen 161(2) |
Priloga VII, del II, točka 9 |
|
|
člen 161(3) |
Priloga VII, del II, točka 10 |
|
|
člen 161(4) |
Priloga VII, del II, točka 11 |
|
|
člen 162(1) |
Priloga VII, del II, točka 12 |
|
|
člen 162(2) |
Priloga VII, del II, točka 13 |
|
|
člen 162(3) |
Priloga VII, del II, točka 14 |
|
|
člen 162(4) |
Priloga VII, del II, točka 15 |
|
|
člen 162(5) |
Priloga VII, del II, točka 16 |
|
|
člen 163(1) |
Priloga VII, del II, točka 17 |
|
|
člen 163(2) |
Priloga VII, del II, točka 18 |
|
|
člen 163(3) |
Priloga VII, del II, točka 19 |
|
|
člen 163(4) |
Priloga VII, del II, točka 20 |
|
|
člen 164(1) |
Priloga VII, del II, točka 21 |
|
|
člen 164(2) |
Priloga VII, del II, točka 22 |
|
|
člen 164(3) |
Priloga VII, del II, točka 23 |
|
|
člen 164(4) |
|
|
|
člen 165(1) |
Priloga VII, del II, točka 24 |
|
|
člen 165(2) |
Priloga VII, del II, točki 25 in 26 |
|
|
člen 165(3) |
Priloga VII, del II, točka 27 |
|
|
člen 166(1) |
Priloga VII, del III, točka 1 |
|
|
člen 166(2) |
Priloga VII, del III, točka 2 |
|
|
člen 166(3) |
Priloga VII, del III, točka 3 |
|
|
člen 166(4) |
Priloga VII, del III, točka 4 |
|
|
člen 166(5) |
Priloga VII, del III, točka 5 |
|
|
člen 166(6) |
Priloga VII, del III, točka 6 |
|
|
člen 166(7) |
Priloga VII, del III, točka 7 |
|
|
člen 166(8) |
Priloga VII, del III, točka 9 |
|
|
člen 166(9) |
Priloga VII, del III, točka 10 |
|
|
člen 166(10) |
Priloga VII, del III, točka 11 |
|
|
člen 167(1) |
Priloga VII, del III, točka 12 |
|
|
člen 167(2) |
|
|
|
člen 168 |
Priloga VII, del III, točka 13 |
|
|
člen 169(1) |
Priloga VII, del IV, točka 2 |
|
|
člen 169(2) |
Priloga VII, del IV, točka 3 |
|
|
člen 169(3) |
Priloga VII, del IV, točka 4 |
|
|
člen 170(1) |
Priloga VII, del IV, točke 5-11 |
|
|
člen 170(2) |
Priloga VII, del IV, točka 12 |
|
|
člen 170(3) |
Priloga VII, del IV, točke 13-15 |
|
|
člen 170(4) |
Priloga VII, del IV, točka 16 |
|
|
člen 171(1) |
Priloga VII, del IV, točka 17 |
|
|
člen 171(2) |
Priloga VII, del IV, točka 18 |
|
|
člen 172(1) |
Priloga VII, del IV, točke 19-23 |
|
|
člen 172(2) |
Priloga VII, del IV, točka 24 |
|
|
člen 172(3) |
Priloga VII, del IV, točka 25 |
|
|
člen 173(1) |
Priloga VII, del IV, točke 26-28 |
|
|
člen 173(2) |
Priloga VII, del IV, točka 29 |
|
|
člen 173(3) |
|
|
|
člen 174 |
Priloga VII, del IV, točka 30 |
|
|
člen 175(1) |
Priloga VII, del IV, točka 31 |
|
|
člen 175(2) |
Priloga VII, del IV, točka 32 |
|
|
člen 175(3) |
Priloga VII, del IV, točka 33 |
|
|
člen 175(4) |
Priloga VII, del IV, točka 34 |
|
|
člen 175(5) |
Priloga VII, del IV, točka 35 |
|
|
člen 176(1) |
Priloga VII, del IV, točka 36 |
|
|
člen 176(2) |
Priloga VII, del IV, točka 37 prvi pododstavek |
|
|
člen 176(3) |
Priloga VII, del IV, točka 37 drugi pododstavek |
|
|
člen 176(4) |
Priloga VII, del IV, točka 38 |
|
|
člen 176(5) |
Priloga VII, del IV, točka 39 |
|
|
člen 177(1) |
Priloga VII, del IV, točka 40 |
|
|
člen 177(2) |
Priloga VII, del IV, točka 41 |
|
|
člen 177(3) |
Priloga VII, del IV, točka 42 |
|
|
člen 178(1) |
Priloga VII, del IV, točka 44 |
|
|
člen 178(2) |
Priloga VII, del IV, točka 44 |
|
|
člen 178(3) |
Priloga VII, del IV, točka 45 |
|
|
člen 178(4) |
Priloga VII, del IV, točka 46 |
|
|
člen 178(5) |
Priloga VII, del IV, točka 47 |
|
|
člen 178(6) |
|
|
|
člen 178(7) |
|
|
|
člen 179(1) |
Priloga VII, del IV, točke 43 in 49-56 |
|
|
člen 179(2) |
Priloga VII, del IV, točka 57 |
|
|
člen 180(1) |
Priloga VII, del IV, točke 59-66 |
|
|
člen 180(2) |
Priloga VII, del IV, točke 67-72 |
|
|
člen 180(3) |
|
|
|
člen 181(1) |
Priloga VII, del IV, točke 73-81 |
|
|
člen 181(2) |
Priloga VII, del IV, točka 82 |
|
|
člen 181(3) |
|
|
|
člen 182(1) |
Priloga VII, del IV, točke 87-92 |
|
|
člen 182(2) |
Priloga VII, del IV, točka 93 |
|
|
člen 182(3) |
Priloga VII, del IV, točki 94 in 95 |
|
|
člen 182(4) |
|
|
|
člen 183(1) |
Priloga VII, del IV, točke 98-100 |
|
|
člen 183(2) |
Priloga VII, del IV, točki 101 in 102 |
|
|
člen 183(3) |
Priloga VII, del IV, točka 103 in točka 104 |
|
|
člen 183(4) |
Priloga VII, del IV, točka 96 |
|
|
člen 183(5) |
Priloga VII, del IV, točka 97 |
|
|
člen 183(6) |
|
|
|
člen 184(1) |
|
|
|
člen 184(2) |
Priloga VII, del IV, točka 105 |
|
|
člen 184(3) |
Priloga VII, del IV, točka 106 |
|
|
člen 184(4) |
Priloga VII, del IV, točka 107 |
|
|
člen 184(5) |
Priloga VII, del IV, točka 108 |
|
|
člen 184(6) |
Priloga VII, del IV, točka 109 |
|
|
člen 185 |
Priloga VII, del IV, točke 110-114 |
|
|
člen 186 |
Priloga VII, del IV, točka 115 |
|
|
člen 187 |
Priloga VII, del IV, točka 116 |
|
|
člen 188 |
Priloga VII, del IV, točke 117-123 |
|
|
člen 189(1) |
Priloga VII, del IV, točka 124 |
|
|
člen 189(2) |
Priloga VII, del IV, točki 125 in 126 |
|
|
člen 189(3) |
Priloga VII, del IV, točka 127 |
|
|
člen 190(1) |
Priloga VII, del IV, točka 128 |
|
|
člen 190(2) |
Priloga VII, del IV, točka 129 |
|
|
člen 190(3) (4) |
Priloga VII, del IV, točka 130 |
|
|
člen 191 |
Priloga VII, del IV, točka 131 |
|
|
člen 192 |
člen 90 in Priloga VIII, del 1, točka 2 |
|
|
člen 193(1) |
člen 93 (2) |
|
|
člen 193(2) |
člen 93 (3) |
|
|
člen 193(3) |
člen 93(1) in Priloga VIII, del 3, točka 1 |
|
|
člen 193(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 2 |
|
|
člen 193(5) |
Priloga VIII, del 5, točka 1 |
|
|
člen 193(6) |
Priloga VIII, del 5, točka 2 |
|
|
člen 194(1) |
člen 92(1) |
|
|
člen 194(2) |
člen 92(2) |
|
|
člen 194(3) |
člen 92(3) |
|
|
člen 194(4) |
člen 92(4) |
|
|
člen 194(5) |
člen 92(5) |
|
|
člen 194(6) |
člen 92(5) |
|
|
člen 194(7) |
člen 92(6) |
|
|
člen 194(8) |
Priloga VIII, del 2, točka 1 |
|
|
člen 194(9) |
Priloga VIII, del 2, točka 2 |
|
|
člen 194(10) |
|
|
|
člen 195 |
Priloga VIII, del 1, točki 3 in 4 |
|
|
člen 196 |
Priloga VIII, del 1, točka 5 |
|
|
člen 197(1) |
Priloga VIII, del 1, točka 7 |
|
|
člen 197(2) |
Priloga VIII, del 1, točka 7 |
|
|
člen 197(3) |
Priloga VIII, del 1, točka 7 |
|
|
člen 197(4) |
Priloga VIII, del 1, točka 8 |
|
|
člen 197(5) |
Priloga VIII, del 1, točka 9 |
|
|
člen 197(6) |
Priloga VIII, del 1, točka 9 |
|
|
člen 197(7) |
Priloga VIII, del 1, točka 10 |
|
|
člen 197(8) |
|
|
|
člen 198(1) |
Priloga VIII, del 1, točka 11 |
|
|
člen 198(2) |
Priloga VIII, del 1, točka 11 |
|
|
člen 199(1) |
Priloga VIII, del 1, točka 12 |
|
|
člen 199(2) |
Priloga VIII, del 1, točka 13 |
|
|
člen 199(3) |
Priloga VIII, del 1, točka 16 |
|
|
člen 199(4) |
Priloga VIII, del 1, točki 17 in 18 |
|
|
člen 199(5) |
Priloga VIII, del 1, točka 20 |
|
|
člen 199(6) |
Priloga VIII, del 1, točka 21 |
|
|
člen 199(7) |
Priloga VIII, del 1, točka 22 |
|
|
člen 199(8) |
|
|
|
člen 200 |
Priloga VIII, del 1, točke 23 do 25 |
|
|
člen 201(1) |
Priloga VIII, del 1, točki 26 in 28 |
|
|
člen 201(2) |
Priloga VIII, del 1, točka 27 |
|
|
člen 202 |
Priloga VIII, del 1, točka 29 |
|
|
člen 203 |
|
|
|
člen 204(1) |
Priloga VIII, del 1, točka 30 in točka 31 |
|
|
člen 204(2) |
Priloga VIII, del 1, točka 32 |
|
|
člen 205 |
Priloga VIII, del 2, točka 3 |
|
|
člen 206 |
Priloga VIII, del 2, točke 4 do 5 |
|
|
člen 207(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 6 |
|
|
člen 207(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 6(a) |
|
|
člen 207(3) |
Priloga VIII, del 2, točka 6(b) |
|
|
člen 207(4) |
Priloga VIII, del 2, točka 6(c) |
|
|
člen 207(5) |
Priloga VIII, del 2, točka 7 |
|
|
člen 208(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 8 |
|
|
člen 208(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 8(a) |
|
|
člen 208(3) |
Priloga VIII, del 2, točka 8(b) |
|
|
člen 208(4) |
Priloga VIII, del 2, točka 8(c) |
|
|
člen 208(5) |
Priloga VIII, del 2, točka 8(d) |
|
|
člen 209(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 9 |
|
|
člen 209(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 9(a) |
|
|
člen 209(3) |
Priloga VIII, del 2, točka 9(b) |
|
|
člen 210 |
Priloga VIII, del 2, točka 10 |
|
|
člen 211 |
Priloga VIII, del 2, točka 11 |
|
|
člen 212(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 12 |
|
|
člen 212(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 13 |
|
|
člen 213 (1) |
Priloga VIII, del 2, točka 14 |
|
|
člen 213(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 15 |
|
|
člen 213(3) |
|
|
|
člen 214(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 16(a) do (c) |
|
|
člen 214(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 16 |
|
|
člen 214(3) |
Priloga VIII, del 2, točka 17 |
|
|
člen 215(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 18 |
|
|
člen 215(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 19 |
|
|
člen 216(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 20 |
|
|
člen 216(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 21 |
|
|
člen 217(1) |
Priloga VIII, del 2, točka 22 |
|
|
člen 217(2) |
Priloga VIII, del 2, točka 22(c) |
|
|
člen 217(3) |
Priloga VIII, del 2, točka 22(c) |
|
|
člen 218 |
Priloga VIII, del 3, točka 3 |
|
|
člen 219 |
Priloga VIII, del 3, točka 4 |
|
|
člen 220(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 5 |
|
|
člen 220(2) |
Priloga VIII, del 3, točke 6, 8 do 10 |
|
|
člen 220(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 11 |
|
|
člen 220(4) |
Priloga VIII, del 3, točki 22 in 23 |
|
|
člen 220(5) |
Priloga VIII, del III3, točka 9 |
|
|
člen 221(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 12 |
|
|
člen 221(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 12 |
|
|
člen 221(3) |
Priloga VIII, del 3, točke 13 do 15 |
|
|
člen 221(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 16 |
|
|
člen 221(5) |
Priloga VIII, del 3, točki 18 in 19 |
|
|
člen 221(6) |
Priloga VIII, del 3, točki 20 in 21 |
|
|
člen 221(7) |
Priloga VIII, del 3, točka 17 |
|
|
člen 221(8) |
Priloga VIII, del 3, točki 22 in 23 |
|
|
člen 221(9) |
|
|
|
člen 222(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 24 |
|
|
člen 222(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 25 |
|
|
člen 222(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 26 |
|
|
člen 222(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 27 |
|
|
člen 222(5) |
Priloga VIII, del 3, točka 28 |
|
|
člen 222(6) |
Priloga VIII, del 3, točka 29 |
|
|
člen 222(7) |
Priloga VIII, del 3, točki 28 in 29 |
|
|
člen 223(1) |
Priloga VIII, del 3, točke 30 do 32 |
|
|
člen 223(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 33 |
|
|
člen 223(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 33 |
|
|
člen 223(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 33 |
|
|
člen 223(5) |
Priloga VIII, del 3, točka 33 |
|
|
člen 223(6) |
Priloga VIII, del 3, točki 34 in 35 |
|
|
člen 223(7) |
Priloga VIII, del 3, točka 35 |
|
|
člen 224(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 36 |
|
|
člen 224(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 37 |
|
|
člen 224(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 38 |
|
|
člen 224(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 39 |
|
|
člen 224(5) |
Priloga VIII, del 3, točka 40 |
|
|
člen 224(6) |
Priloga VIII, del 3, točka 41 |
|
|
člen 225(1) |
Priloga VIII, del 3, točke 42 do 46 |
|
|
člen 225(2) |
Priloga VIII, del 3, točke 47 do 52 |
|
|
člen 225(3) |
Priloga VIII, del 3, točke 53 do 56 |
|
|
člen 226 |
Priloga VIII, del 3, točka 57 |
|
|
člen 227(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 58 |
|
|
člen 227(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 58(a) do (h) |
|
|
člen 227(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 58(h) |
|
|
člen 228(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 60 |
|
|
člen 228(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 61 |
|
|
člen 229(1) |
Priloga VIII, del 3, točke 62 do 65 |
|
|
člen 229(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 66 |
|
|
člen 229(3) |
Priloga VIII, del 3, točke 63 in 67 |
|
|
člen 230(1) |
Priloga VIII, del 3, točke 68 do 71 |
|
|
člen 230(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 72 |
|
|
člen 230(3) |
Priloga VIII, del 3, točki 73 in 74 |
|
|
člen 231(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 76 |
|
|
člen 231(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 77 |
|
|
člen 231(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 78 |
|
|
člen 231(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 79 |
|
|
člen 231(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 80 |
|
|
člen 231(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 80a |
|
|
člen 231(4) |
Priloga VIII, del 3, točki 81 do 82 |
|
|
člen 232(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 83 |
|
|
člen 232(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 83 |
|
|
člen 232(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 84 |
|
|
člen 232(4) |
Priloga VIII, del 3, točka 85 |
|
|
člen 234 |
Priloga VIII, del 3, točka 86 |
|
|
člen 235(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 87 |
|
|
člen 235(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 88 |
|
|
člen 235(3) |
Priloga VIII, del 3, točka 89 |
|
|
člen 236(1) |
Priloga VIII, del 3, točka 90 |
|
|
člen 236(2) |
Priloga VIII, del 3, točka 91 |
|
|
člen 236(3) |
Priloga VIII, del III, točka 92 |
|
|
člen 237(1) |
Priloga VIII, del 4, točka 1 |
|
|
člen 237(2) |
Priloga VIII, del 4, točka 2 |
|
|
člen 238(1) |
Priloga VIII, del 4, točka 3 |
|
|
člen 238(2) |
Priloga VIII, del 4, točka 4 |
|
|
člen 238(3) |
Priloga VIII, del 4, točka 5 |
|
|
člen 239(1) |
Priloga VIII, del 4, točka 6 |
|
|
člen 239(2) |
Priloga VIII, del 4, točka 7 |
|
|
člen 239(3) |
Priloga VIII, del 4, točka 8 |
|
|
člen 240 |
Priloga VIII, del VI, točka 1 |
|
|
člen 241 |
Priloga VIII, del VI, točka 2 |
|
|
člen 242(1) do (9) |
Priloga IX, del I, točka 1 |
|
|
člen 242(10) |
člen 4 točka 37 |
|
|
člen 242(11) |
člen 4 točka 38 |
|
|
člen 242(12) |
|
|
|
člen 242(13) |
|
|
|
člen 242(14) |
|
|
|
člen 242(15) |
|
|
|
člen 243(1) |
Priloga IX, del II, točka 1 |
|
|
člen 243(2) |
Priloga IX, del II, točka 1a |
|
|
člen 243(3) |
Priloga IX, del II, točka 1b |
|
|
člen 243(4) |
Priloga IX, del II, točka 1c |
|
|
člen 243(5) |
Priloga IX, del II, točka 1d |
|
|
člen 243(6) |
|
|
|
člen 244(1) |
Priloga IX, del II, točka 2 |
|
|
člen 244(2) |
Priloga IX, del II, točka 2a |
|
|
člen 244(3) |
Priloga IX, del II, točka 2b |
|
|
člen 244(4) |
Priloga IX, del II, točka 2c |
|
|
člen 244(5) |
Priloga IX, del II, točka 2d |
|
|
člen 244(6) |
|
|
|
člen 245(1) |
člen 95(1) |
|
|
člen 245(2) |
člen 95(2) |
|
|
člen 245(3) |
člen 96(2) |
|
|
člen 245(4) |
člen 96(4) |
|
|
člen 245(5) |
|
|
|
člen 245(6) |
|
|
|
člen 246(1) |
Priloga IX, del IV, točki 2 in 3 |
|
|
člen 246(2) |
Priloga IX, del IV, točka 5 |
|
|
člen 246(3) |
Priloga IX, del IV, točka 5 |
|
|
člen 247(1) |
člen 96(3), Priloga IX, del IV, točka 60 |
|
|
člen 247(2) |
Priloga IX, del IV, točka 61 |
|
|
člen 247(3) |
|
|
|
člen 247(4) |
|
|
|
člen 248(1) |
člen 101(1) |
|
|
člen 248(2) |
|
|
|
člen 248(3) |
člen 101(2) |
|
|
člen 249 |
Priloga IX, del II, točki 3 in 4 |
|
|
člen 250 |
Priloga IX, del II, točke 5-7 |
|
|
člen 251 |
Priloga IX, del IV, točki 6-7 |
|
|
člen 252 |
Priloga IX, del IV, točka 8 |
|
|
člen 253(1) |
Priloga IX, del IV, točka 9 |
|
|
člen 253(2) |
Priloga IX, del IV, točka 10 |
|
|
člen 254 |
Priloga IX, del IV, točki 11-12 |
|
|
člen 255(1) |
Priloga IX, del IV, točka 13 |
|
|
člen 255(2) |
Priloga IX, del IV, točka 15 |
|
|
člen 256(1) |
člen 100(1) |
|
|
člen 256(2) |
Priloga IX, del IV, točke 17-20 |
|
|
člen 256(3) |
Priloga IX, del IV, točka 21 |
|
|
člen 256(4) |
Priloga IX, del IV, točki 22-23 |
|
|
člen 256(5) |
Priloga IX, del IV, točki 24-25 |
|
|
člen 256(6) |
Priloga IX, del IV, točke 26-29 |
|
|
člen 256(7) |
Priloga IX, del IV, točka 30 |
|
|
člen 256(8) |
Priloga IX, del IV, točka 32 |
|
|
člen 256(9) |
Priloga IX, del IV, točka 33 |
|
|
člen 257 |
Priloga IX, del IV, točka 34 |
|
|
člen 258 |
Priloga IX, del IV, točki 35-36 |
|
|
člen 259(1) |
Priloga IX, del IV, točke 38-41 |
|
|
člen 259(2) |
Priloga IX, del IV, točka 42 |
|
|
člen 259(3) |
Priloga IX, del IV, točka 43 |
|
|
člen 259(4) |
Priloga IX, del IV, točka 44 |
|
|
člen 259(5) |
|
|
|
člen 260 |
Priloga IX, del IV, točka 45 |
|
|
člen 261(1) |
Priloga IX, del IV, točke 46-47, 49 |
|
|
člen 261(2) |
Priloga IX, del IV, točka 51 |
|
|
člen 262(1) |
Priloga IX, del IV, točki 52, 53 |
|
|
člen 262(2) |
Priloga IX, del IV, točka 53 |
|
|
člen 262(3) |
|
|
|
člen 262(4) |
Priloga IX, del IV, točka 54 |
|
|
člen 263(1) |
Priloga IX, del IV, točka 57 |
|
|
člen 263(2) |
Priloga IX, del IV, točka 58 |
|
|
člen 263(3) |
Priloga IX, del IV, točka 59 |
|
|
člen 264(1) |
Priloga IX, del IV, točka 62 |
|
|
člen 264(2) |
Priloga IX, del IV, točke 63-65 |
|
|
člen 264(3) |
Priloga IX, del IV, točki 66 in 67 |
|
|
člen 264(4) |
|
|
|
člen 265(1) |
Priloga IX, del IV, točka 68 |
|
|
člen 265(2) |
Priloga IX, del IV, točka 70 |
|
|
člen 265(3) |
Priloga IX, del IV, točka 71 (sprememba) |
|
|
člen 266(1) |
Priloga IX, del IV, točka 72 |
|
|
člen 266(2) |
Priloga IX, del IV, točka 73 |
|
|
člen 266(3) |
Priloga IX, del IV, točki 74-75 |
|
|
člen 266(4) |
Priloga IX, del IV, točka 76 |
|
|
člen 267(1) |
člen 97(1) |
|
|
člen 267(3) |
člen 97(3) |
|
|
člen 268 |
Priloga IX, del III, točka 1 |
|
|
člen 269 |
Priloga IX, del III, točka 2-7 |
|
|
člen 270 |
člen 98 (1) in Priloga IX, del III, točke 8 in 9 |
|
|
člen 271(1) |
Priloga III, del II, točka 1 Priloga VII, del III, točka 5 |
|
|
člen 271(2) |
Priloga VII, del III, točka 7 |
|
|
člen 272(1) |
Priloga III, del I, točka 1 |
|
|
člen 272(2) |
Priloga III, del I, točka 3 |
|
|
člen 272(3) |
Priloga III, del I, točka 4 |
|
|
člen 272 (4) |
Priloga III, del I, točka 5 |
|
|
člen 272(5) |
Priloga III, del I, točka 6 |
|
|
člen 272(6) |
Priloga III, del I, točka 7 |
|
|
člen 272(7) |
Priloga III, del I, točka 8 |
|
|
člen 272(8) |
Priloga III, del I, točka 9 |
|
|
člen 272(9) |
Priloga III, del I, točka 10 |
|
|
člen 272(10) |
Priloga III, del I, točka 11 |
|
|
člen 272(11) |
Priloga III, del I, točka 12 |
|
|
člen 272(12) |
Priloga III, del I, točka 13 |
|
|
člen 272(13) |
Priloga III, del I, točka 14 |
|
|
člen 272(14) |
Priloga III, del I, točka 15 |
|
|
člen 272(15) |
Priloga III, del I, točka 16 |
|
|
člen 272(16) |
Priloga III, del I, točka 17 |
|
|
člen 272(17) |
Priloga III, del I, točka 18 |
|
|
člen 272(18) |
Priloga III, del I, točka 19 |
|
|
člen 272(19) |
Priloga III, del I, točka 20 |
|
|
člen 272(20) |
Priloga III, del I, točka 21 |
|
|
člen 272(21) |
Priloga III, del I, točka 22 |
|
|
člen 272(22) |
Priloga III, del I, točka 23 |
|
|
člen 272(23) |
Priloga III, del I, točka 26 |
|
|
člen 272(24) |
Priloga III, del VII, točka a) |
|
|
člen 272(25) |
Priloga III, del VII, točka a) |
|
|
člen 272(26) |
Priloga III, del V, točka 2 |
|
|
člen 273(1) |
Priloga III, del II, točka 1 |
|
|
člen 273(2) |
Priloga III, del II, točka 2 |
|
|
člen 273(3) |
Priloga III, del II, točka 3 prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 273(4) |
Priloga III, del II, točka 3 tretji pododstavek |
|
|
člen 273(5) |
Priloga III, del II, točka 4 |
|
|
člen 273(6) |
Priloga III, del II, točka 5 |
|
|
člen 273(7) |
Priloga III, del II, točka 7 |
|
|
člen 273(8) |
Priloga III, del II, točka 8 |
|
|
člen 274(1) |
Priloga III, del III |
|
|
člen 274(2) |
Priloga III, del III |
|
|
člen 274(3) |
Priloga III, del III |
|
|
člen 274(4) |
Priloga III, del III |
|
|
člen 275(1) |
Priloga III, del IV |
|
|
člen 275(2) |
Priloga III, del IV |
|
|
člen 276(1) |
Priloga III, del V, točka 1 |
|
|
člen 276(2) |
Priloga III, del V, točka 1 |
|
|
člen 276(3) |
Priloga III, del V, točki 1-2 |
|
|
člen 277(1) |
Priloga III, del V, točki 3-4 |
|
|
člen 277(2) |
Priloga III, del V, točka 5 |
|
|
člen 277(3) |
Priloga III, del V, točka 6 |
|
|
člen 277(4) |
Priloga III, del V, točka 7 |
|
|
člen 278(1) |
|
|
|
člen 278(2) |
Priloga III, del V, točka 8 |
|
|
člen 278(3) |
Priloga III, del V, točka 9 |
|
|
člen 279 |
Priloga III, del V, točka 10 |
|
|
člen 280(1) |
Priloga III, del V, točka 11 |
|
|
člen 280(2) |
Priloga III, del V, točka 12 |
|
|
člen 281(1) |
|
|
|
člen 281(2) |
Priloga III, del V, točka 13 |
|
|
člen 281(3) |
Priloga III, del V, točka 14 |
|
|
člen 282(1) |
|
|
|
člen 282(2) |
Priloga III, del V, točka 15 |
|
|
člen 282(3) |
Priloga III, del V, točka 16 |
|
|
člen 282(4) |
Priloga III, del V, točka 17 |
|
|
člen 282(5) |
Priloga III, del V, točka 18 |
|
|
člen 282(6) |
Priloga III, del V, točka 19 |
|
|
člen 282(7) |
Priloga III, del V, točka 20 |
|
|
člen 282(8) |
Priloga III, del V, točka 21 |
|
|
člen 283(1) |
Priloga III, del VI, točka 1 |
|
|
člen 283(2) |
Priloga III, del VI, točka 2 |
|
|
člen 283(3) |
Priloga III, del VI, točka 2 |
|
|
člen 283(4) |
Priloga III, del VI, točka 3 |
|
|
člen 283(5) |
Priloga III, del VI, točka 4 |
|
|
člen 283(6) |
Priloga III, del VI, točka 4 |
|
|
člen 284(1) |
Priloga III, del VI, točka 5 |
|
|
člen 284(2) |
Priloga III, del VI, točka 6 |
|
|
člen 284(3) |
|
|
|
člen 284(4) |
Priloga III, del VI, točka 7 |
|
|
člen 284(5) |
Priloga III, del VI, točka 8 |
|
|
člen 284(6) |
Priloga III, del VI, točka 9 |
|
|
člen 284(7) |
Priloga III, del VI, točka 10 |
|
|
člen 284(8) |
Priloga III, del VI, točka 11 |
|
|
člen 284(9) |
Priloga III, del VI, točka 12 |
|
|
člen 284(10) |
Priloga III, del VI, točka 13 |
|
|
člen 284(11) |
Priloga III, del VI, točka 9 |
|
|
člen 284(12) |
|
|
|
člen 284(13) |
Priloga III, del VI, točka 14 |
|
|
člen 285(1) |
Priloga III, del VI, točka 15 |
|
|
člen 285(2)-(8) |
|
|
|
člen 286(1) |
Priloga III, del VI, točki 18 in 25 |
|
|
člen 286(2) |
Priloga III, del VI, točka 19 |
|
|
člen 286(3) |
|
|
|
člen 286(4) |
Priloga III, del VI, točka 20 |
|
|
člen 286(5) |
Priloga III, del VI, točka 21 |
|
|
člen 286(6) |
Priloga III, del VI, točka 22 |
|
|
člen 286(7) |
Priloga III, del VI, točka 23 |
|
|
člen 286(8) |
Priloga III, del VI, točka 24 |
|
|
člen 287(1) |
Priloga III, del VI, točka 17 |
|
|
člen 287(2) |
Priloga III, del VI, točka 17 |
|
|
člen 287(3) |
|
|
|
člen 287(4) |
|
|
|
člen 288 |
Priloga III, del VI, točka 26 |
|
|
člen 289(1) |
Priloga III, del VI, točka 27 |
|
|
člen 289(2) |
Priloga III, del VI, točka 28 |
|
|
člen 289(3) |
Priloga III, del VI, točka 29 |
|
|
člen 289(4) |
Priloga III, del VI, točka 29 |
|
|
člen 289(5) |
Priloga III, del VI, točka 30 |
|
|
člen 289(6) |
Priloga III, del VI, točka 31 |
|
|
člen 290(1) |
Priloga III, del VI, točka 32 |
|
|
člen 290(2) |
Priloga III, del VI, točka 32 |
|
|
člen 290(3)-(10) |
|
|
|
člen 291(1) |
Priloga I, del I, točki 27-28 |
|
|
člen 291(2) |
Priloga III, del VI, točka 34 |
|
|
člen 291(3) |
|
|
|
člen 291(4) |
Priloga III, del VI, točka 35 |
|
|
člen 291(5) |
|
|
|
člen 291(6) |
|
|
|
člen 292(1) |
Priloga III, del VI, točka 36 |
|
|
člen 292(2) |
Priloga III, del VI, točka 37 |
|
|
člen 292(3) |
|
|
|
člen 292(4) |
|
|
|
člen 292(5) |
|
|
|
člen 292(6) |
Priloga III, del VI, točka 38 |
|
|
člen 292(7) |
Priloga III, del VI, točka 39 |
|
|
člen 292(8) |
Priloga III, del VI, točka 40 |
|
|
člen 292(9) |
Priloga III, del VI, točka 41 |
|
|
člen 292(10) |
|
|
|
člen 293(1) |
Priloga III, del VI, točka 42 |
|
|
člen 293(2)-(6) |
|
|
|
člen 294(1) |
Priloga III, del VI, točka 42 |
|
|
člen 294(2) |
|
|
|
člen 294(3) |
Priloga III, del VI, točka 42 |
|
|
člen 295 |
Priloga III, del VII, točka a) |
|
|
člen 296(1) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 296(2) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 296(3) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 297(1) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 297(2) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 297(3) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 297(4) |
Priloga III, del VII, točka b) |
|
|
člen 298(1) |
Priloga III, del VII, točka c) |
|
|
člen 298(2) |
Priloga III, del VII, točka c) |
|
|
člen 298(3) |
Priloga III, del VII, točka c) |
|
|
člen 298(4) |
Priloga III, del VII, točka c) |
|
|
člen 299(1) |
|
Priloga II, točka 7 |
|
člen 299(2) |
|
Priloga II, točke 7-11 |
|
člen 300 |
|
|
|
člen 301 |
Priloga III, del 2, točka 6 |
|
|
člen 302 |
|
|
|
člen 303 |
|
|
|
člen 304 |
|
|
|
člen 305 |
|
|
|
člen 306 |
|
|
|
člen 307 |
|
|
|
člen 308 |
|
|
|
člen 309 |
|
|
|
člen 310 |
|
|
|
člen 311 |
|
|
|
člen 312(1) |
členi 104(3) in (6) in Priloga X, del 2, točke 2, 5 in 8 |
|
|
člen 312(2) |
členi 105(1) in 105(2) in Priloga X, del 3, točka 1 |
|
|
člen 312(3) |
|
|
|
člen 312(4) |
člen 105(1) |
|
|
člen 313(1) |
člen 102(2) |
|
|
člen 313(2) |
člen 102(3) |
|
|
člen 313(3) |
|
|
|
člen 314(1) |
člen 102(4) |
|
|
člen 314(2) |
Priloga X, del 4, točka 1 |
|
|
člen 314(3) |
Priloga X, del 4, točka 2 |
|
|
člen 314(4) |
Priloga X, del 4, točki 3 in 4 |
|
|
člen 314(5) |
|
|
|
člen 315(1) |
člen 103 in Priloga X, del 1, točke 1 do 3 |
|
|
člen 315(2) |
|
|
|
člen 315(3) |
|
|
|
člen 315(4) |
Priloga X, del 1, točka 4 |
|
|
člen 316(1) |
Priloga X, del 1, točke 5 do 8 |
|
|
člen 316(2) |
Priloga X, del 1, točka 9 |
|
|
člen 316(3) |
|
|
|
člen 317(1) |
člen 104 (1) |
|
|
člen 317(2) |
členi 104(2) in (4) in Priloga X, del 2, točka 1 |
|
|
člen 317(3) |
Priloga X, del 2, točka 1 |
|
|
člen 317(4) |
Priloga X, del 2, točka 2 |
|
|
člen 318(1) |
Priloga X, del 2, točka 4 |
|
|
člen 318(2) |
Priloga X, del 2, točka 4 |
|
|
člen 318(3) |
|
|
|
člen 319(1) |
Priloga X, del 2, točki 6 do 7 |
|
|
člen 319(2) |
Priloga X, del 2, točki 10 in 11 |
|
|
člen 320 |
Priloga X, del 2, točki 9 in 12 |
|
|
člen 321 |
Priloga X, del 3, točke 2 do 7 |
|
|
člen 322(1) |
|
|
|
člen 322(2) |
Priloga X, del 3, točke 8 do 12 |
|
|
člen 322(3) |
Priloga X, del 3, točke 13 do 18 |
|
|
člen 322(4) |
Priloga X, del 3, točka 19 |
|
|
člen 322(5) |
Priloga X, del 3, točka 20 |
|
|
člen 322(6) |
Priloga X, del 3, točke 21 do 24 |
|
|
člen 323(1) |
Priloga X, del 3, točka 25 |
|
|
člen 323(2) |
Priloga X, del 3, točka 26 |
|
|
člen 323(3) |
Priloga X, del 3, točka 27 |
|
|
člen 323(4) |
Priloga X, del 3, točka 28 |
|
|
člen 323(5) |
Priloga X, del 3, točka 29 |
|
|
člen 324 |
Priloga X, del 5 |
|
|
člen 325(1) |
|
člen 26 |
|
člen 325(2) |
|
člen 26 |
|
člen 325(3) |
|
|
|
člen 326 |
|
|
|
člen 327(1) |
|
Priloga I, točka 1 |
|
člen 327(2) |
|
Priloga I, točka 2 |
|
člen 327(3) |
|
Priloga I, točka 3 |
|
člen 328(1) |
|
Priloga I, točka 4 |
|
člen 328(2) |
|
|
|
člen 329(1) |
|
Priloga I, točka 5 |
|
člen 329(2) |
|
|
|
člen 330 |
|
Priloga I, točka 7 |
|
člen 331(1) |
|
Priloga I, točka 9 |
|
člen 331(2) |
|
Priloga I, točka 10 |
|
člen 332(1) |
|
Priloga I, točka 8 |
|
člen 332(2) |
|
Priloga I, točka 8 |
|
člen 333 |
|
Priloga I, točka 11 |
|
člen 334 |
|
Priloga I, točka 13 |
|
člen 335 |
|
Priloga I, točka 14 |
|
člen 336(1) |
|
Priloga I, točka 14 |
|
člen 336(2) |
|
Priloga I, točka 14 |
|
člen 336(3) |
|
Priloga I, točka 14 |
|
člen 336(4) |
|
člen 19(1) |
|
člen 337(1) |
|
Priloga I, točka 16a |
|
člen 337(2) |
|
Priloga I, točka 16a |
|
člen 337(3) |
|
Priloga I, točka 16a |
|
člen 337(4) |
|
Priloga I, točka 16a |
|
člen 337(4) |
|
Priloga I, točka 16a |
|
člen 338(1) |
|
Priloga I, točka 14a |
|
člen 338(2) |
|
Priloga I, točka 14b |
|
člen 338(3) |
|
Priloga I, točka 14c |
|
člen 338(4) |
|
Priloga I, točka 14a |
|
člen 339(1) |
|
Priloga I, točka 17 |
|
člen 339(2) |
|
Priloga I, točka 18 |
|
člen 339(3) |
|
Priloga I, točka 19 |
|
člen 339(4) |
|
Priloga I, točka 20 |
|
člen 339(5) |
|
Priloga I, točka 21 |
|
člen 339(6) |
|
Priloga I, točka 22 |
|
člen 339(7) |
|
Priloga I, točka 23 |
|
člen 339(8) |
|
Priloga I, točka 24 |
|
člen 339(9) |
|
Priloga I, točka 25 |
|
člen 340(1) |
|
Priloga I, točka 26 |
|
člen 340(2) |
|
Priloga I, točka 27 |
|
člen 340(3) |
|
Priloga I, točka 28 |
|
člen 340(4) |
|
Priloga I, točka 29 |
|
člen 340(5) |
|
Priloga I, točka 30 |
|
člen 340(6) |
|
Priloga I, točka 31 |
|
člen 340(7) |
|
Priloga I, točka 32 |
|
člen 341(1) |
|
Priloga I, točka 33 |
|
člen 341(2) |
|
Priloga I, točka 33 |
|
člen 341(3) |
|
|
|
člen 342 |
|
Priloga I, točka 34 |
|
člen 343 |
|
Priloga I, točka 36 |
|
člen 344(1) |
|
|
|
člen 344(2) |
|
Priloga I, točka 37 |
|
člen 344(3) |
|
Priloga I, točka 38 |
|
člen 345(1) |
|
Priloga I, točka 41 |
|
člen 345(2) |
|
Priloga I, točka 41 |
|
člen 346(1) |
|
Priloga I, točka 42 |
|
člen 346(2) |
|
|
|
člen 346(3) |
|
Priloga I, točka 43 |
|
člen 346(4) |
|
Priloga I, točka 44 |
|
člen 346(5) |
|
Priloga I, točka 45 |
|
člen 346(6) |
|
Priloga I, točka 46 |
|
člen 347 |
|
Priloga I, točka 8 |
|
člen 348(1) |
|
Priloga I, točki 48-49 |
|
člen 348(2) |
|
Priloga I, točka 50 |
|
člen 349 |
|
Priloga I, točka 51 |
|
člen 350(1) |
|
Priloga I, točka 53 |
|
člen 350(2) |
|
Priloga I, točka 54 |
|
člen 350(3) |
|
Priloga I, točka 55 |
|
člen 350(4) |
|
Priloga I, točka 56 |
|
člen 351 |
|
Priloga III, točka 1 |
|
člen 352(1) |
|
Priloga III, točka 2 in točka 2(4) |
|
člen 352(2) |
|
Priloga III, točka 2(2) |
|
člen 352(3) |
|
Priloga III, točka 2(1) |
|
člen 352(4) |
|
Priloga III, točka 2(2) |
|
člen 352(5) |
|
|
|
člen 353(1) |
|
Priloga III, točka 2(1) |
|
člen 353(2) |
|
Priloga III, točka 2(1) |
|
člen 353(3) |
|
Priloga III, točka 2(1) |
|
člen 354(1) |
|
Priloga III, točka 3(1) |
|
člen 354(2) |
|
Priloga III, točka 3(2) |
|
člen 354(3) |
|
Priloga III, točka 3(2) |
|
člen 354(4) |
|
|
|
člen 355 |
|
|
|
člen 356 |
|
|
|
člen 357(1) |
|
Priloga IV, točka 1 |
|
člen 357(2) |
|
Priloga IV, točka 2 |
|
člen 357(3) |
|
Priloga IV, točka 3 |
|
člen 357(4) |
|
Priloga IV, točka 4 |
|
člen 357(5) |
|
Priloga IV, točka 6 |
|
člen 358(1) |
|
Priloga IV, točka 8 |
|
člen 358(2) |
|
Priloga IV, točka 9 |
|
člen 358(3) |
|
Priloga IV, točka 10 |
|
člen 358(4) |
|
Priloga IV, točka 12 |
|
člen 359(1) |
|
Priloga IV, točka 13 |
|
člen 359(2) |
|
Priloga IV, točka 14 |
|
člen 359(3) |
|
Priloga IV, točka 15 |
|
člen 359(4) |
|
Priloga IV, točka 16 |
|
člen 359(5) |
|
Priloga IV, točka 17 |
|
člen 359(6) |
|
Priloga IV, točka 18 |
|
člen 360(1) |
|
Priloga IV, točka 19 |
|
člen 360(2) |
|
Priloga IV, točka 20 |
|
člen 361 |
|
Priloga IV, točka 21 |
|
člen 362 |
|
|
|
člen 363(1) |
|
Priloga V, točka 1 |
|
člen 363(2) |
|
|
|
člen 363(3) |
|
|
|
člen 364(1) |
|
Priloga V, točka 10b |
|
člen 364(2) |
|
|
|
člen 364(3) |
|
|
|
člen 365(1) |
|
Priloga V, točka 10 |
|
člen 365(2) |
|
Priloga V, točka 10a |
|
člen 366(1) |
|
Priloga V, točka 7 |
|
člen 366(2) |
|
Priloga V, točka 8 |
|
člen 366(3) |
|
Priloga V, točka 9 |
|
člen 366(4) |
|
Priloga V, točka 10 |
|
člen 366(5) |
|
Priloga V, točka 8 |
|
člen 367(1) |
|
Priloga V, točka 11 |
|
člen 367(2) |
|
Priloga V, točka 12 |
|
člen 367(3) |
|
Priloga V, točka 12 |
|
člen 368(1) |
|
Priloga V, točka 2 |
|
člen 368(2) |
|
Priloga V, točka 2 |
|
člen 368(3) |
|
Priloga V, točka 5 |
|
člen 368(4) |
|
|
|
člen 369(1) |
|
Priloga V, točka 3 |
|
člen 369(2) |
|
|
|
člen 370(1) |
|
Priloga V, točka 5 |
|
člen 371(1) |
|
Priloga V, točka 5 |
|
člen 371(2) |
|
|
|
člen 372 |
|
Priloga V, točka 5a |
|
člen 373 |
|
Priloga V, točka 5b |
|
člen 374(1) |
|
Priloga V, točka 5c |
|
člen 374(2) |
|
Priloga V, točka 5d |
|
člen 374(3) |
|
Priloga V, točka 5d |
|
člen 374(4) |
|
Priloga V, točka 5d |
|
člen 374(5) |
|
Priloga V, točka 5d |
|
člen 374(6) |
|
Priloga V, točka 5d |
|
člen 374(7) |
|
|
|
člen 375(1) |
|
Priloga V, točka 5a |
|
člen 375(2) |
|
Priloga V točka 5e |
|
člen 376(1) |
|
Priloga V, točka 5f |
|
člen 376(2) |
|
Priloga V, točka 5g |
|
člen 376(3) |
|
Priloga V, točka 5h |
|
člen 376(4) |
|
Priloga V, točka 5h |
|
člen 376(5) |
|
Priloga V, točka 5i |
|
člen 376(6) |
|
Priloga V, točka 5 |
|
člen 377 |
|
Priloga V, točka 5l |
|
člen 378 |
|
Priloga II, točka 1 |
|
člen 379(1) |
|
Priloga II, točka 2 |
|
člen 379(2) |
|
Priloga II, točka 3 |
|
člen 379(3) |
|
Priloga II, točka 2 |
|
člen 380 |
|
Priloga II, točka 4 |
|
člen 381 |
|
|
|
člen 382 |
|
|
|
člen 383 |
|
|
|
člen 384 |
|
|
|
člen 385 |
|
|
|
člen 386 |
|
|
|
člen 387 |
|
člen 28(1) |
|
člen 388 |
|
|
|
člen 389 |
člen 106 (1), pododstavek 1 |
|
|
člen 390(1) |
člen 106(1), pododstavek 2 |
|
|
člen 390(2) |
|
|
|
člen 390(3) |
|
člen 29(1) |
|
člen 390(4) |
|
člen 30(1) |
|
člen 390(5) |
|
člen 29(2) |
|
člen 390(6) |
člen 106(2), pododstavek 1 |
|
|
člen 390(7) |
člen 106(3) |
|
|
člen 390(8) |
člen 106(2), pododstavka 2 in 3 |
|
|
člen 391 |
člen 107 |
|
|
člen 392 |
člen 108 |
|
|
člen 393 |
člen 109 |
|
|
člen 394(1) |
člen 110(1) |
|
|
člen 394(2) |
člen 110(1) |
|
|
člen 394(3) in (4) |
člen 110 (2) |
|
|
člen 394(4) |
člen 110 (2) |
|
|
člen 395(1) |
člen 111(1) |
|
|
člen 395(2) |
|
|
|
člen 395(3) |
člen 111 (4), pododstavek 1 |
|
|
člen 395(4) |
|
člen 30 (4) |
|
člen 395(5) |
|
člen 31 |
|
člen 395(6) |
|
|
|
člen 395(7) |
|
|
|
člen 395(8) |
|
|
|
člen 396(1) |
člen 111 (4), pododstavka 1 in 2 |
|
|
člen 396 (2) |
|
|
|
člen 397(1) |
|
Priloga VI, točka 1 |
|
člen 397(2) |
|
Priloga VI, točka 2 |
|
člen 397(3) |
|
Priloga VI, točka 3 |
|
člen 398 |
|
člen 32(1) |
|
člen 399(1) |
člen 112(1) |
|
|
člen 399(2) |
člen 112(2) |
|
|
člen 399(3) |
člen 112(3) |
|
|
člen 399(4) |
člen 110 (3) |
|
|
člen 400(1) |
člen 113(3) |
|
|
člen 400(2) |
člen 113(4) |
|
|
člen 400(3) |
|
|
|
člen 401(1) |
člen 114(1) |
|
|
člen 401(2) |
člen 114(2) |
|
|
člen 401(3) |
člen 114(3) |
|
|
člen 402(1) |
člen 115(1) |
|
|
člen 402(2) |
člen 115(2) |
|
|
člen 402(3) |
|
|
|
člen 403(1) |
člen 117(1) |
|
|
člen 403(2) |
člen 117(2) |
|
|
člen 404 |
člen 122a(8) |
|
|
člen 405(1) |
člen 122a(1) |
|
|
člen 405(2) |
člen 122a(2) |
|
|
člen 405(3) |
člen 122a(3), pododstavek 1 |
|
|
člen 405(4) |
člen 122a(3) pododstavek 2 |
|
|
člen 406(1) |
člen 122a(4) in člen 122a (5), pododstavek 2 |
|
|
člen 406(2) |
člen 122a(5), pododstavek 1 in člen 122a(6), pododstavek 1 |
|
|
člen 407 |
člen 122a(5), pododstavek 3 |
|
|
člen 408 |
člen 122a(6), pododstavka 1 in 2 |
|
|
člen 409 |
člen 122a(7) |
|
|
člen 410 |
člen 122a(10) |
|
|
člen 411 |
|
|
|
člen 412 |
|
|
|
člen 413 |
|
|
|
člen 414 |
|
|
|
člen 415 |
|
|
|
člen 416 |
|
|
|
člen 417 |
|
|
|
člen 418 |
|
|
|
člen 419 |
|
|
|
člen 420 |
|
|
|
člen 421 |
|
|
|
člen 422 |
|
|
|
člen 423 |
|
|
|
člen 424 |
|
|
|
člen 425 |
|
|
|
člen 426 |
|
|
|
člen 427 |
|
|
|
člen 428 |
|
|
|
člen 429 |
|
|
|
člen 430 |
|
|
|
člen 431(1) |
člen 145(1) |
|
|
člen 431(2) |
člen 145(2) |
|
|
člen 431(3) |
člen 145(3) |
|
|
člen 431(4) |
člen 145(4) |
|
|
člen 432(1) |
Priloga XII, del I, točka 1 in člen 146(1) |
|
|
člen 432(2) |
člen 146(2) in Priloga XII, del I, točki 2 in 3 |
|
|
člen 432(3) |
člen 146(3) |
|
|
člen 433 |
člen 147 in Priloga XII, del I, točka 4 |
|
|
člen 434(1) |
člen 148 |
|
|
člen 434(2) |
|
|
|
člen 435(1) |
Priloga XII, del II, točka 1 |
|
|
člen 435(2) |
|
|
|
člen 436 |
Priloga XII, del II, točka 2 |
|
|
člen 437 |
|
|
|
člen 438 |
Priloga XII, del II, točki 4, 8 |
|
|
člen 439 |
Priloga XII, del II, točka 5 |
|
|
člen 440 |
|
|
|
člen 441 |
|
|
|
člen 442 |
Priloga XII, del II, točka 6 |
|
|
člen 443 |
|
|
|
člen 444 |
Priloga XII, del II, točka 7 |
|
|
člen 445 |
Priloga XII, del II, točka 9 |
|
|
člen 446 |
Priloga XII, del II, točka 11 |
|
|
člen 447 |
Priloga XII, del II, točka 12 |
|
|
člen 448 |
Priloga XII, del II, točka 13 |
|
|
člen 449 |
Priloga XII, del II, točka 14 |
|
|
člen 450 |
Priloga XII, del II, točka 15 |
|
|
člen 451 |
|
|
|
člen 452 |
Priloga XII, del III, točka 1 |
|
|
člen 453 |
Priloga XII, del III, točka 2 |
|
|
člen 454 |
Priloga XII, del III, točka 3 |
|
|
člen 455 |
|
|
|
člen 456, pododstavek 1 |
člen 150(1) |
člen 41 |
|
člen 456, pododstavek 2 |
|
|
|
člen 457 |
|
|
|
člen 458 |
|
|
|
člen 459 |
|
|
|
člen 460 |
|
|
|
člen 461 |
|
|
|
člen 462(1) |
člen 151a |
|
|
člen 462(2) |
člen 151a |
|
|
člen 462(3) |
člen 151a |
|
|
člen 462(4) |
|
|
|
člen 462(5) |
|
|
|
člen 463 |
|
|
|
člen 464 |
|
|
|
člen 465 |
|
|
|
člen 466 |
|
|
|
člen 467 |
|
|
|
člen 468 |
|
|
|
člen 469 |
|
|
|
člen 470 |
|
|
|
člen 471 |
|
|
|
člen 472 |
|
|
|
člen 473 |
|
|
|
člen 474 |
|
|
|
člen 475 |
|
|
|
člen 476 |
|
|
|
člen 477 |
|
|
|
člen 478 |
|
|
|
člen 479 |
|
|
|
člen 480 |
|
|
|
člen 481 |
|
|
|
člen 482 |
|
|
|
člen 483 |
|
|
|
člen 484 |
|
|
|
člen 485 |
|
|
|
člen 486 |
|
|
|
člen 487 |
|
|
|
člen 488 |
|
|
|
člen 489 |
|
|
|
člen 490 |
|
|
|
člen 491 |
|
|
|
člen 492 |
|
|
|
člen 493(1) |
|
|
|
člen 493 (2) |
|
|
|
člen 494 |
|
|
|
člen 495 |
|
|
|
člen 496 |
|
|
|
člen 497 |
|
|
|
člen 498 |
|
|
|
člen 499 |
|
|
|
člen 500 |
|
|
|
člen 501 |
|
|
|
člen 502 |
|
|
|
člen 503 |
|
|
|
člen 504 |
|
|
|
člen 505 |
|
|
|
člen 506 |
|
|
|
člen 507 |
|
|
|
člen 508 |
|
|
|
člen 509 |
|
|
|
člen 510 |
|
|
|
člen 511 |
|
|
|
člen 512 |
|
|
|
člen 513 |
|
|
|
člen 514 |
|
|
|
člen 515 |
|
|
|
člen 516 |
|
|
|
člen 517 |
|
|
|
člen 518 |
|
|
|
člen 519 |
|
|
|
člen 520 |
|
|
|
člen 521 |
|
|
|
Priloga I |
Priloga II |
|
|
Priloga II |
Priloga IV |
|
|
Priloga III |
|
|
( 1 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 2 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 3 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
( 4 ) Direktiva (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( 5 ) Uredba (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).
( 6 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 7 ) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.
( 8 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
( 9 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
( 10 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
( 11 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
( 12 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 13 ) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).
( 14 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
( 15 ) UL L 302, 17.11.2009, str. 1.
( 16 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 17 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
( 18 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/637 z dne 15. marca 2021 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z javnim razkritjem informacij iz naslovov II in III dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s strani institucij ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1423/2013, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1555, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/200 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2295 (UL L 136, 21.4.2021, str. 1).
( 19 ) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
( 20 ) Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).
( 21 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
( 22 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
( 23 ) Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (UL L 198, 25.7.2019, str. 1).
( 24 ) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
( 25 ) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).
( 26 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
( 27 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.
( 28 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
( 29 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
( 30 ) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).
( 31 ) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.
►M10 ( 32 ) Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/ES (UL L 328, 18.12.2019, str. 2019/2162). ◄
( 33 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/451 z dne 17. decembra 2020 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 (UL L 97, 19.3.2021, str. 1).
( 34 ) UL L 135, 31.5.1994, str. 5.
( 35 ) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
( 36 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).
( 37 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2959, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
( 38 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 39 ) UL L 3, 7.1.2004, str. 36.
( 40 ) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1)
( 41 ) Uredba Komisije (EU) št. 1205/2011 z dne 22. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 7 (UL L 305, 23.11.2011, str. 16)
( 42 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
( 43 ) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).
( 44 ) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.