02019R2033 — SL — 09.01.2024 — 001.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2019/2033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314 5.12.2019, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023 |
L 2869 |
1 |
20.12.2023 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) 2019/2033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 27. novembra 2019
o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014
(Besedilo velja za EGP)
DEL 1
SPLOŠNE DOLOČBE
NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba določa enotne bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje in so nadzorovana na podlagi Direktive 2014/65/EU ter so glede upoštevanja bonitetnih zahtev na podlagi Direktive (EU) 2019/2034 nadzorovana v zvezi z naslednjim:
kapitalskimi zahtevami v zvezi z merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi tveganja za podjetje, tveganja v zvezi s stranko in tveganja v zvezi s trgom;
zahtevami za omejitev tveganja koncentracije;
likvidnostnimi zahtevami v zvezi z merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi likvidnostnega tveganja;
zahtevami glede poročanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c);
zahtevami po javnem razkritju.
Z odstopanjem od odstavka 1 investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje in je nadzorovano na podlagi Direktive 2014/65/EU in ki opravlja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar podjetje ni trgovec z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem ali zavarovalnica, uporablja zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, če velja kateri koli od naslednjih pogojev:
skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijska podjetja, izračunana kot povprečje preteklih 12 mesecev brez vrednosti posameznih sredstev morebitnih odvisnih podjetij s sedežem zunaj Unije, ki opravljajo katero koli dejavnost iz tega pododstavka, je enaka ali presega 15 milijard EUR;
skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijskega podjetja je manj kot15 milijard EUR, investicijsko podjetje pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh podjetij v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto manj kot15 milijard EUR in opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 15 milijard EUR, oboje izračunano kot povprečje preteklih 12 mesecev brez vrednosti posameznih sredstev morebitnih odvisnih podjetij s sedežem zunaj Unije, ki opravljajo katero od dejavnosti iz tega pododstavka, ali
za investicijsko podjetje velja sklep, ki ga pristojni organ sprejme v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2019/2034.
Investicijska podjetja iz tega odstavka so nadzorovana glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU, vključno glede določitve konsolidacijskega nadzornika, kadar taka investicijska podjetja sodijo v skupino investicijskih podjetij, kakor je opredeljena v točki 25 člena 4(1) te uredbe.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi dovolijo, da investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje in je nadzorovano na podlagi Direktive 2014/65/EU in ki opravlja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, uporablja zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
investicijsko podjetje je odvisno podjetje in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom v skladu z določbami poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;
investicijsko podjetje na podlagi te uredbe uradno obvesti pristojni organ in po potrebi konsolidacijskega nadzornika;
pristojni organ meni, da je uporaba kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 pri investicijskem podjetju na posamični podlagi, pri skupini na konsolidirani podlagi, kot je ustrezno, bonitetno zanesljiva, da ne vodi v zmanjšanje kapitalskih zahtev za investicijsko podjetje na podlagi te uredbe in da ni njen namen regulativna arbitraža.
Pristojni organi investicijskemu podjetju v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka sporočijo, da so na podlagi prvega pododstavka sklenili, da bodo dovolili uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, o čemer obvestijo tudi EBA. Kadar pristojni organ sklene, da ne bo dovolil uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, to v celoti utemelji.
Investicijska podjetja iz tega odstavka so nadzorovana glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU, vključno glede določitve konsolidacijskega nadzornika, kadar taka investicijska podjetja sodijo v skupino investicijskih podjetij, kakor je opredeljena v točki 25 člena 4(1) te uredbe.
Za namene tega odstavka se člen 7 Uredbe (EU) št. 575/2013 ne uporablja.
Člen 2
Nadzorniška pooblastila
Zaradi zagotovitve skladnosti s to uredbo imajo pristojni organi pooblastila iz Direktive (EU) 2019/2034 in upoštevajo v njej določene postopke.
Člen 3
Uporaba strožjih zahtev s strani investicijskih podjetij
Ta uredba investicijskim podjetjem ne preprečuje, da bi imela več kapitala in njegovih sestavin ter več likvidnih sredstev ali da bi uporabljala strožje ukrepe, kot je zahtevano v tej uredbi.
Člen 4
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„družba za pomožne storitve“ pomeni podjetje, katere osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost enega ali več investicijskih podjetij;
„družba za upravljanje“ pomeni družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v točki 19 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„klirinški član“ pomeni podjetje, ki ima sedež v državi članici in ustreza opredelitvi iz točke 14 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
„stranka“ pomeni stranko, kakor je opredeljena v točki 9 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen za namene dela 4 te uredbe pomeni „stranka“ katero koli nasprotno stranko investicijskega podjetja;
„trgovec z blagom in pravicami do emisije“ pomeni trgovca z blagom in pravicami do emisije, kakor je opredeljen v točki 150 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kakor so opredeljeni v točki 30 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014;
„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v točki 5 člena 3(1) Direktive (EU) 2019/2034;
„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„poslovanje za svoj račun“ pomeni poslovanje za svoj račun, kakor je opredeljeno v točki 6 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v točki 29 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014;
„konsolidirani položaj“ pomeni položaj, ki nastane, ker se zahteve iz te uredbe v skladu s členom 7 uporabljajo za nadrejeno investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, kot če bi to podjetje skupaj z vsemi investicijskimi podjetji, finančnimi institucijami, družbami za pomožne storitve in vezanimi zastopniki v skupini investicijskih podjetij tvorilo eno samo investicijsko podjetje; za namene te opredelitve se izrazi „investicijsko podjetje“, „finančna institucija“, „družba za pomožne storitve“ in „vezani zastopnik“ uporabljajo tudi za podjetja s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imele sedež v Uniji, ustrezale opredelitvi teh izrazov;
„konsolidirana podlaga“ pomeni na podlagi konsolidiranega položaja;
„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni izvrševanje naročil v imenu strank, kakor je opredeljeno v točki 5 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„finančna institucija“ pomeni podjetje, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje in ni čisti industrijski holding ter katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, vključno s finančnimi holding, mešanimi finančnimi holdingi, investicijskimi holdingi in plačilnimi institucijami v smislu Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), pa tudi družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kakor so opredeljeni v točki (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„finančni holding“ pomeni finančni holding, kakor je opredeljen v točki 20 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„subjekt finančnega sektorja“ pomeni subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v točki 27 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„ustanovni kapital“ pomeni ustanovni kapital, kakor je opredeljen v točki 18 člena 3(1) Direktive (EU) 2019/2034;
„skupina povezanih strank“ pomeni skupino povezanih strank, kakor je opredeljena v točki 39 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„investicijsko svetovanje“ pomeni investicijsko svetovanje, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„investicijsko svetovanje stalnega značaja“ pomeni ponavljajoče se investicijsko svetovanje ter stalno ali občasno ocenjevanje in spremljanje ali pregledovanje finančnih instrumentov v portfelju stranke, vključno z naložbami, ki jih stranka izvede na podlagi pogodbenega dogovora;
„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki 1 členu 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„investicijski holding“ pomeni finančno institucijo, katere odvisna podjetja so izključno ali pretežno investicijska podjetja ali finančne institucije, pri čemer je vsaj eno od teh odvisnih podjetij investicijsko podjetje, in ki ni finančni holding, kakor je opredeljen v točki 20 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljeni v točki 2 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„skupina investicijskih podjetij“ pomeni skupino podjetij, ki jo sestavljajo obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja ali jo sestavljajo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), od katerih je vsaj eno investicijsko podjetje, in ki ne vključuje kreditne institucije;
„faktorji K“ pomeni kapitalske zahteve, določene v naslovu II dela 3 za tveganja, ki jih investicijsko podjetje predstavlja strankam, trgom in sebi;
„upravljana sredstva“ ali „AUM“ pomeni vrednost sredstev, ki jih investicijsko podjetje upravlja za svoje stranke v okviru diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijskih ureditev, ki pomenijo investicijsko svetovanje stalnega značaja;
„denar strank, ki se upravlja“ ali „CMH“ pomeni znesek denarja strank, ki ga investicijsko podjetje upravlja, ob upoštevanju pravne ureditve v zvezi z ločevanjem sredstev in ne glede na nacionalno računovodsko ureditev, ki velja za denar strank, ki ga upravlja investicijsko podjetje;
„zaščitena in upravljana sredstva“ ali „ASA“ pomeni vrednost sredstev, ki jih investicijsko podjetje ščiti in upravlja za stranke, ne glede na to, ali so sredstva prikazana v bilanci stanja investicijskega podjetja ali na računih tretjih oseb;
„obravnavana naročila strank“ ali „COH“ pomeni vrednost naročil, ki jih investicijsko podjetje obravnava za stranke na podlagi sprejema in posredovanja naročil strank ter na podlagi izvrševanja naročil v imenu strank;
„tveganje koncentracije“ ali „CON“ pomeni izpostavljenosti v trgovalni knjigi investicijskega podjetja do stranke ali skupine povezanih strank, katerih vrednost presega omejitve iz člena 37(1);
„zagotovljeno klirinško kritje“ ali „CMG“ pomeni znesek skupnega kritja, ki ga zahteva klirinški član ali kvalificirana centralna nasprotna stranka, pri čemer se izvrševanje in poravnava poslov investicijskega podjetja, ki posluje za svoj račun, izvajata pod odgovornostjo klirinškega člana ali kvalificirane centralne nasprotne stranke;
„dnevni tok trgovanja“ ali „DTF“ pomeni dnevno vrednost poslov, ki jih investicijsko podjetje sklene, ko posluje za svoj račun ali izvršuje naročila v imenu strank za svoj račun, brez vrednosti naročil, ki jih investicijsko podjetje obravnava za stranke na podlagi sprejema in posredovanja naročil strank ter na podlagi izvrševanja naročil v imenu strank, ki se že upoštevajo v obsegu obravnavanih naročil strank;
„tveganje neto pozicije“ ali „NPR“ pomeni vrednost poslov, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja;
„neplačilo nasprotne stranke v poslu“„TCD“ pomeni izpostavljenosti v trgovalni knjigi investicijskega podjetja pri instrumentih in poslih iz člena 25, zaradi katerih nastane tveganje neplačila nasprotne stranke v poslu;
„tekoča tržna vrednost“ ali „CMV“ pomeni neto tržno vrednost portfelja poslov ali delov vrednostnih papirjev, za katere se uporablja pobot v skladu s členom 31, pri čemer se za izračun CMV uporabljajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;
„posli z dolgim rokom poravnave“ pomeni posle z dolgim rokom poravnave, kakor so opredeljeni v točki 2 člena 272 Uredbe (EU) št. 575/2013;
„posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja“ pomeni posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, kakor so opredeljeni v točki 10 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v točki 36 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki 15 člena 2 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„zunajbilančne postavke“ pomeni katere koli postavke iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 575/2013;
„obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje v smislu točke 9 člena 2 in člena 22 Direktive 2013/34/EU;
„udeležba“ pomeni udeležbo, kakor je opredeljena v točki 35 členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„dobiček“ pomeni dobiček, kakor je opredeljen v točki 121 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„kvalificirana centralna nasprotna stranka“ ali „KCNS“ pomeni kvalificirano centralno nasprotno stranko, kakor je opredeljena v točki 88 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev, kakor je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„kvalificirani delež“ pomeni kvalificirani delež, kakor je opredeljen v točki 36 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ ali „SFT“ pomeni SFT, kakor je opredeljen v točki 11 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365;
„ločeni računi“ za namene razpredelnice 1 v členu 15(2) pomeni račune pri subjektih, na katerih je v skladu s členom 4 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593 ( 7 ) deponiran denar strank, ki ga upravlja investicijsko podjetje, ter, kadar je ustrezno, kadar je v veljavnem nacionalnem pravu določeno, da se v primeru stečaja ali začetka reševanja ali stečajnega upravljanja investicijskega podjetja ta denar ne sme uporabiti za poravnavo terjatev, ki zadevajo investicijsko podjetje, z izjemo terjatev strank;
„repo posel“ pomeni repo posel, kakor je opredeljen v toči 9 člena 3 Uredbe (EU) 2015/2365;
„odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje, kakor je opredeljeno v točki 10 člena 2 in v smislu člena 22 Direktive 2013/34/EU, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem odvisnega podjetja končnega obvladujočega podjetja;
„vezani zastopnik“ pomeni vezanega zastopnika, kakor je opredeljen v točki 29 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
„skupni bruto prihodki“ pomeni letne poslovne prihodke investicijskega podjetja v zvezi z investicijskimi storitvami in posli investicijskega podjetja, za katere ima dovoljenje, vključno s prihodki iz obresti, prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s fiksnim ali spremenljivim donosom, prihodki od opravnin in provizij, dobički in izgubami, ki jih ima investicijsko podjetje na podlagi svojih trgovalnih sredstev, sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, ali dejavnosti varovanja, vendar razen prihodkov, ki niso povezani z opravljenimi investicijskimi storitvami in posli;
„trgovalna knjiga“ pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih investicijsko podjetje ima za namene trgovanja ali zaradi varovanja pozicij, ki jih ima za namene trgovanja;
„pozicije, namenjene trgovanju“ pomeni kar koli od naslednjega:
pozicije za lasten račun in pozicije, ki izhajajo iz servisiranja strank in vzdrževanja trga;
pozicije, ki naj bi se kratkoročno ponovno prodale;
pozicije, ki naj bi omogočile zaslužek na račun dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih razlik med prodajno in nakupno ceno ali na račun drugih sprememb cene ali obrestne mere;
„nadrejeno investicijsko podjetje Unije“ pomeni investicijsko podjetje v državi članici, ki je del skupine investicijskih podjetij in ima odvisno podjetje, ki je investicijsko podjetje ali finančna institucija, ali ki je udeleženo v takem investicijskem podjetju ali finančni instituciji in samo ni odvisno podjetje drugega investicijska podjetja, ki ima dovoljenje v kateri od držav članic, ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri od držav članic;
„nadrejeni investicijski holding Unije“ pomeni investicijski holding v državi članici, ki je del skupine investicijskih podjetij in sam ni odvisno podjetje investicijskega podjetja z dovoljenjem v kateri od držav članici ali drugega investicijskega holdinga v kateri od držav članic;
„nadrejeni mešani finančni holding Unije“ pomeni obvladujoče podjetje skupine investicijskih podjetij, ki je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki 15 člena 2 Direktive 2002/87/ES.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 56 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe s pojasnitvijo opredelitev iz odstavka 1, da se:
zagotovi enotna uporaba te uredbe;
pri uporabi te uredbe upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih.
NASLOV II
RAVEN UPORABE ZAHTEV
POGLAVJE 1
Uporaba zahtev na posamični podlagi
Člen 5
Splošno načelo
Investicijska podjetja zahteve iz delov 2 do 7 izpolnjujejo na posamični podlagi.
Člen 6
Izvzetja
Pristojni organi lahko investicijsko podjetje izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z deli 2, 3, 4, 6 in 7, kadar veljajo vsi naslednji pogoji:
investicijsko podjetje izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1);
izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:
investicijsko podjetje je odvisno podjetje in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom v skladu z določbami poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;
investicijsko podjetje je odvisno podjetje in je vključeno v skupino investicijskih podjetij, nadzorovano na konsolidirani podlagi v skladu z členom 7;
investicijskemu podjetju in njegovemu obvladujočemu podjetju izda dovoljenje in ju nadzoruje ista država članica;
organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali v skladu s členom 7 te uredbe, soglašajo s takim izvzetjem;
kapital je ustrezno razporejen med obvladujoče podjetje in investicijskim podjetjem, izpolnjeni pa so vsi naslednji pogoji:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani obvladujočega podjetja;
obvladujoče podjetje po predhodni odobritvi pristojnega organa izjavi, da jamči za obveznosti investicijskega podjetja ali da so tveganja v investicijskem podjetju zanemarljiva;
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja obvladujočega podjetja vključujejo investicijsko podjetje ter
obvladujoče podjetje ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu investicijskega podjetja, ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa investicijskega podjetja.
Pristojni organi lahko investicijska podjetja izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z delom 6, kadar veljajo vsi naslednji pogoji:
investicijsko podjetje izpolnjuje pogoje za opredelitev kot malo in nepovezano investicijsko podjetje iz člena 12(1);
investicijsko podjetje je odvisno podjetje in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad zavarovalnico ali pozavarovalnico v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES;
investicijskemu podjetju in njegovemu obvladujočemu podjetju izda dovoljenje in ju nadzoruje ista država članica;
organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Direktivo 2009/138/ES, soglašajo s takim izvzetjem;
kapital je ustrezno razporejen med obvladujočim podjetjem in investicijskim podjetjem, izpolnjeni pa so vsi naslednji pogoji:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani obvladujočega podjetja;
obvladujoče podjetje po predhodni odobritvi pristojnega organa izjavi, da jamči za obveznosti investicijskega podjetja ali da so tveganja v investicijskem podjetju zanemarljiva;
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja obvladujočega podjetja vključujejo investicijsko podjetje ter
obvladujoče podjetje ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu investicijskega podjetja, ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa investicijskega podjetja.
Pristojni organi lahko investicijska podjetja izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z delom 5, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
investicijsko podjetje je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali je vključeno v skupino investicijskih podjetij, za katero se uporablja člen 7(3) te uredbe, ne uporablja pa se izvzetje iz člena 7(4);
obvladujoče podjetje na konsolidirani podlagi stalno spremlja in nadzoruje likvidnostne pozicije vseh institucij in investicijskih podjetij znotraj skupine ali podskupine, za katere velja izvzetje, in zagotavlja zadostno raven likvidnosti vseh teh institucij in investicijskih podjetij;
obvladujoče podjetje in investicijsko podjetje skleneta pogodbe, ki skladno z zahtevami pristojnih organov zagotavljajo prost pretok sredstev med obvladujočim podjetjem in investicijskim podjetjem, zato da lahko izpolnita svoje posamične obveznosti in skupne obveznosti, ko te zapadejo;
za izpolnjevanje pogodb iz točke (c) ni trenutnih ali predvidenih pomembnih, praktičnih ali pravnih ovir;
organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali v skladu s členom 7 te uredbe, soglašajo s takim izvzetjem.
POGLAVJE 2
Bonitetna konsolidacija in izvzetja za skupino investicijskih podjetij
Člen 7
Bonitetna konsolidacija
V ta namen se pri uporabi določb člena 84(1), člena 85(1) in člena 87(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporablja samo sklicevanje na člen 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se posledično razume kot sklicevanje na kapitalske zahteve, določene na podlagi ustreznih določb iz te uredbe.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 8
Preskus kapitala skupine
Za namene tega člena velja naslednje:
„kapitalski instrumenti“ pomeni „kapital“, kakor je opredeljen v členu 9 te uredbe, brez odbitkov iz točke (i) člena 36(1), točke (d) člena 56 in točke (d) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013;
izrazi „investicijsko podjetje“, „finančna institucija“, „družba za pomožne storitve“ in „vezani zastopniki“ se uporabljajo tudi za podjetja s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imela sedež v Uniji, ustrezala opredelitvam teh izrazov, navedenim v členu 4.
Nadrejena investicijska podjetja Unije, nadrejeni investicijski holdingi Unije, obvladujoči mešani finančni holdingi Unije in katera koli druga obvladujoča podjetja, ki so investicijsko podjetje, finančne institucije, družbe za pomožne storitve ali vezani zastopniki v skupini investicijskih podjetij, imajo vsaj toliko kapitalskih instrumentov, da pokrijejo vsoto naslednjega:
celotne knjigovodske vrednosti vseh svojih deležev, podrejenih terjatev in instrumentov iz točke (i) člena 36(1), točke (d) člena 56 in točke (d) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013 v investicijskih podjetjih, finančnih institucijah, družbah za pomožne storitve in vezanih zastopnikih v skupini investicijskih podjetij ter
skupnega zneska vseh svojih pogojnih obveznosti v korist investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za pomožne storitve in vezanih zastopnikov v skupini investicijskih podjetij.
Za namene tega odstavka so kapitalske zahteve za odvisna podjetja iz prvega pododstavka, ki se nahajajo v tretjih državah, hipotetične kapitalske zahteve, ki zagotavljajo zadovoljivo raven preudarnosti za kritje tveganj, izhajajočih iz teh odvisnih podjetij, kakor jih potrdijo ustrezni pristojni organi.
DEL 2
KAPITAL
Člen 9
Sestava kapitala
Investicijska podjetja imajo kapital, sestavljen iz vsote svojega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, pri čemer stalno izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
,
,
,
pri čemer je:
navaden lastniški temeljni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 2 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatni temeljni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 3 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, in dodatni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 4 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter
D opredeljen v členu 11.
Z odstopanjem od odstavka 1:
se odbitki iz točke (c) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe členov 39 in 48 navedene uredbe;
se odbitki iz točke (e) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe člena 41 navedene uredbe;
se odbitki iz točke (h) člena 36(1), točke (c) člena 56 in točke (c) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013, kolikor se nanašajo na deleže v kapitalskih instrumentih, ki niso v trgovalni knjigi, uporabljajo v celoti, brez uporabe mehanizmov iz členov 46, 60 in 70 navedene uredbe;
se odbitki iz točke (i) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe člena 48 navedene uredbe;
se naslednje določbe ne uporabljajo za določitev kapitala investicijskih podjetij:
člen 49 Uredbe (EU) št. 575/2013;
odbitki iz točke (h) člena 36(1), točke (c) člena 56, točke (c) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter povezane določbe iz členov 46, 60 in 70 navedene uredbe, kolikor se ti odbitki nanašajo na deleže v kapitalskih instrumentih v trgovalni knjigi;
sprožilni dogodek iz točke (a) člena 54(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; sprožilni dogodek namesto tega določi investicijsko podjetje v smislu instrumenta dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 1;
celotni znesek iz točke (a) člena 54(4) Uredbe (EU) št. 575/2013; znesek, ki se odpiše ali pretvori, je celotna vrednost glavnice instrumenta dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 1.
Deleži v kapitalskih instrumentih subjekta finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij se ne odbijejo za namene izračuna kapitala katerega koli investicijskega podjetja v skupini na posamični podlagi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani obvladujočega podjetja;
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja obvladujočega podjetja vključujejo subjekt finančnega sektorja;
pristojni organi ne uporabljajo odstopanja iz člena 8.
Člen 10
Kvalificirani deleži izven finančnega sektorja
Za namene tega dela investicijska podjetja zneske, ki presegajo omejitve, določene v točkah (a) in (b), odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 26 Uredbe (EU) št. 575/2013:
kvalificiran delež v znesku, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja, izračunanega v skladu s členom 9 te uredbe, vendar brez uporabe odbitka iz točke (k)(i) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v podjetju, ki ni subjekt finančnega sektorja;
skupni znesek kvalificiranih deležev investicijskega podjetja v podjetjih, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % njegovega kapitala, izračunanega v skladu s členom 9 te uredbe, vendar brez uporabe odbitka iz točke (k)(i) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Delnice podjetij, ki niso subjekti finančnega sektorja, niso vključene v izračun, opredeljen v odstavku 1, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
zadevne delnice so v začasni lasti med izvajanjem finančne pomoči, kot je navedeno v členu 79 Uredbe (EU) št. 575/2013;
delež v teh delnicah izhaja iz izvedbe prve prodaje teh delnic z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;
zadevne delnice ima investicijsko podjetje v svojem imenu in za račun drugih.
DEL 3
KAPITALSKE ZAHTEVE
NASLOV I
SPLOŠNE ZAHTEVE
Člen 11
Kapitalske zahteve
Investicijska podjetja imajo ves čas kapital v skladu s členom 9 v višini najmanj D, pri čemer je D opredeljen kot najvišje od naslednjega:
njihova zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov, izračunana v skladu s členom 13;
njihova zahteva za stalni minimalni kapital v skladu s členom 14, ali
njihova zahteva za faktor K, izračunana v skladu s členom 15.
Člen 12
Mala in nepovezana investicijska podjetja
Investicijska podjetja se štejejo za mala in nepovezana investicijska podjetja za namene te uredbe, kadar izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
AUM, merjen v skladu s členom 17, znaša manj kot 1,2 milijarde EUR;
COH, merjen v skladu s členom 20, znaša manj kot:
100 milijonov EUR na dan za denarne posle ali
1 milijardo EUR na dan za izvedene finančne instrumente;
ASA, merjen v skladu s členom 19, znaša nič;
CMH, merjen v skladu s členom 18, znaša nič;
DTF, merjen v skladu s členom 33, znaša nič;
NPR ali CMG, merjen v skladu s členom 22 oziroma 23, znaša nič;
TCD, merjen v skladu s členom 26, znaša nič;
bilančna in zunajbilančna vsota investicijskega podjetja je manj kot 100 milijonov EUR;
skupni letni bruto prihodki iz investicijskih storitev in poslov investicijskega podjetja so manj kot 30 milijonov EUR, izračunani kot povprečje na podlagi letnih zneskov iz dvoletnega obdobja neposredno pred zadevnim poslovnim letom.
Z odstopanjem od določb naslova II se za namene točk (a), (b), (c), (e), (f), kolikor se ta točka nanaša na NPR, in (g) prvega pododstavka uporabljajo vrednosti ob koncu dneva.
Za namene točke (f) prvega pododstavka, kolikor se ta točka nanaša na CMG, se uporabljajo vrednosti znotraj dneva.
Za namene točke (d) prvega pododstavka tega odstavka in brez poseganja v člen 16(9) Direktive 2014/65/EU ter člena 2 in 4 Delegirane Direktive (EU) 2017/593 se uporabljajo vrednosti znotraj dneva, razen kadar je prišlo do napake pri vodenju evidenc ali usklajevanju računov, ki napačno navaja, da je investicijsko podjetje prekoračilo ničelni prag iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, in je odpravljena pred koncem poslovnega dne. Investicijsko podjetje pristojni organ nemudoma obvesti o napaki, razlogih zanjo in njeni odpravi.
Za namene točk (h) in (i) prvega pododstavka se uporabljajo stopnje ob koncu zadnjega poslovnega leta, za katerega je upravljalni organ zaključil in odobril račune. Kadar računi niso bili zaključeni in odobreni po šestih mesecih od konca zadnjega poslovnega leta, investicijsko podjetje uporabi začasne zaključne račune.
Investicijska podjetja lahko merijo vrednosti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka z uporabo metod, določenih na podlagi naslova II, pri čemer se merjenje izjemoma opravi v obdobju 12 mesecev in se ne izključijo zadnje tri mesečne vrednosti. Investicijska podjetja, ki izberejo to metodo merjenja, o tem ustrezno obvestijo pristojni organ in izbrano metodo uporabljajo v nepretrganem obdobju najmanj 12 zaporednih mesecev.
Pogoji, določeni v točkah (c) do (g) odstavka 1, se uporabljajo za vsako investicijsko podjetje na posamični podlagi.
Kadar investicijsko podjetje ne izpolnjuje več pogojev iz točk (a), (b), (h) ali (i) odstavka 1, vendar še vedno izpolnjuje pogoje iz točk (c) do (g) navedenega odstavka, se z odstopanjem od prvega pododstavka po treh mesecih od datuma, na katerega je bil presežen prag, ne šteje več za malo in nepovezano investicijsko podjetje. Investicijsko podjetje o vsaki prekoračitvi praga brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ.
Člen 13
Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov
EBA po posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov kot dopolnitev izračuna zahteve iz odstavka 1, ki vključuje vsaj naslednje postavke za odbitek:
bonuse za osebje in druge prejemke, kolikor so odvisni od čistega dobička investicijskega podjetja v zadevnem letu;
deleže zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku;
druge dodelitve dobička in druge variabilne prejemke, kolikor so v celoti diskrecijski;
deljene plačljive opravnine in provizije, ki so neposredno povezane s terjatvenimi opravninami in provizijami, ki so vključene v skupne prihodke, in če je plačilo plačljivih opravnin in provizij odvisno od dejanskega prejema terjatvenih opravnin in provizij;
provizije za vezane zastopnike;
izredne stroške zaradi izrednih dejavnosti.
EBA za namene tega člena opredeli tudi pojem pomembne spremembe.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 14
Zahteva za stalni minimalni kapital
Za namene točke (b) člena 11(1) zahteva za stalni minimalni kapital znaša najmanj toliko kot ravni ustanovnega kapitala iz člena 9 Direktive (EU) 2019/2034.
NASLOV II
ZAHTEVA ZA FAKTOR K
POGLAVJE 1
Splošna načela
Člen 15
Zahteva za faktor K in veljavni koeficienti
Za namene točke (c) člena 11(1) je zahteva za faktor K najmanj vsota naslednjega:
faktorjev K tveganja v zvezi s stranko (RtC), izračunanih v skladu s poglavjem 2;
faktorjev K tveganja v zvezi s trgom (RtM), izračunanih v skladu s poglavjem 3;
faktorjev K tveganja za podjetje (RtF), izračunanih v skladu s poglavjem 4.
Za ustrezne faktorje K se uporabljajo naslednji koeficienti:
Razpredelnica 1
|
FAKTORJI K |
KOEFICIENT |
|
|
Upravljana sredstva, ki se upravljajo na podlagi diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijskih stalnih svetovalnih ureditev |
K-AUM |
0,02 % |
|
Denar strank, ki se upravlja |
K-CMH (na ločenih računih) |
0,4 % |
|
K-CMH (na neločenih računih) |
0,5 % |
|
|
Zaščitena in upravljana sredstva |
K-ASA |
0,04 % |
|
Obravnavana naročila strank |
Denarni posli K-COH |
0,1 % |
|
|
Izvedeni finančni instrumenti K-COH |
0,01 % |
|
Dnevni tok trgovanja |
Denarni posli K-DTF |
0,1 % |
|
|
Izvedeni finančni instrumenti K-DTF |
0,01 % |
Zaradi zagotavljanja enotne uporabe te uredbe in zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih EBA v posvetovanju z ESMA razvije osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se:
določijo metode merjenja faktorjev K iz naslova II dela 3;
opredeli pojem ločenih računov za namene te uredbe, kar zadeva pogoje, ki zagotavljajo zaščito denarja strank v primeru propada investicijskega podjetja;
določijo prilagoditve koeficientov K-DTF iz razpredelnice 1 odstavka 2 tega člena v primeru, ko se v težkih tržnih pogojih, kot so navedeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/578 ( 9 ), zahteve K-DTF zdijo preveč omejevalne ali škodljive za finančno stabilnost.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 2
Faktorji K RtC
Člen 16
Zahteva za faktor K RtC
Zahteva za faktor K RtC se določi po naslednji formuli:
K-AUM + K-CMH + K-ASA + K-COH
pri čemer je:
K-AUM enak AUM, merjenemu v skladu s členom 17, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);
K-CMH enak CMH, merjenemu v skladu s členom 18, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);
K-ASA enak ASA, merjenemu v skladu s členom 19, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);
K-COH enak COH, merjenemu v skladu s členom 20, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2).
Člen 17
Merjenje AUM za namen izračuna K-AUM
AUM je aritmetična sredina vrednosti preostalih 12 mesecev.
K-AUM se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.
Kadar je drug finančni subjekt uradno prenesel upravljanje sredstev na investicijsko podjetje, se ta sredstva izključijo iz skupnega zneska upravljanih sredstev, merjenega v skladu z odstavkom 1.
Kadar investicijsko podjetje upravlja sredstva manj kot 15 mesecev ali kadar je to izvajalo v daljšem obdobju kot malo in nepovezano investicijsko podjetje in zdaj presega prag za AUM, za obdobje iz odstavka 1 za izračun K-AUM uporabi pretekle podatke o AUM, takoj ko so taki podatki na razpolago. Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatkovne točke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU.
Člen 18
Merjenje CMH za namen izračuna K-CMH
CMH je aritmetična sredina dnevnih vrednosti za preostalih šest mesecev.
K-CMH se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.
Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatkovne točke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU.
Člen 19
Merjenje ASA za namen izračuna K-ASA
ASA je aritmetična sredina dnevnih vrednosti za preostalih šest mesecev.
K-ASA se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.
Člen 20
Merjenje COH za namen izračuna K-COH
COH je aritmetična sredina dnevnih vrednosti za preostale tri mesece.
K-COH se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.
COH se meri kot vsota absolutne vrednosti nakupov in absolutne vrednosti prodaj za denarne posle in izvedene finančne instrumente v skladu z naslednjim:
za denarne posle je vrednost znesek, plačan ali prejet za posamezni posel;
za izvedene finančne instrumente je vrednost posla hipotetični znesek pogodbe.
Hipotetični znesek obrestnih izvedenih finančnih instrumentov se prilagodi za čas do zapadlosti (v letih) navedenih pogodb. Hipotetični znesek se pomnoži s trajanjem, določenim po naslednji formuli:
trajanje = čas do zapadlosti (v letih)/10
Brez poseganja v peti pododstavek COH vključuje posle, ki jih izvršijo investicijska podjetja, ki zagotavljajo storitve upravljanja portfelja v imenu investicijskih skladov.
COH vključuje posle, ki izvirajo iz investicijskega svetovanja, za katerega investicijsko podjetje ne izračuna K-AUM.
COH ne vključuje poslov, ki jih obravnava investicijsko podjetje in ki izvirajo iz zagotavljanja storitev za investicijski portfelj stranke, če investicijsko podjetje že izračuna K-AUM za naložbe te stranke ali če se ta dejavnost nanaša na prenos upravljanja sredstev na investicijsko podjetje, kar ne prispeva k AUM tega investicijskega podjetja na podlagi člena 17(2).
COH ne vključuje poslov investicijskega podjetja, ki jih to izvrši v svojem imenu za svoj račun ali za račun stranke.
Investicijska podjetja lahko izključijo iz merjenja COH vsa naročila, ki niso bila izvršena, če je razlog za neizvršitev pravočasen preklic naročila s strani stranke.
POGLAVJE 3
Faktorji K RtM
Člen 21
Zahteva za faktor K RtM
Člen 22
Izračun K-NPR
Za namen izračuna K-NPR se za izračun kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke, uporabi eden od naslednjih pristopov:
standardizirani pristop iz poglavij 2, 3 in 4 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013;
alternativni standardizirani pristop iz poglavja 1a naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013;
alternativni pristop notranjih modelov iz poglavja 1b naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 23
Izračun K-CMG
Pristojni organ za namene člena 21 dovoli investicijskemu podjetju, da izračuna K-CMG za vse pozicije, ki so predmet kliringa, ali na podlagi portfelja, če je celoten portfelj predmet kliringa ali kritja, in sicer pod naslednjimi pogoji:
investicijsko podjetje ni del skupine, ki vsebuje kreditno institucijo;
kliring in poravnava teh poslov se izvajata pod odgovornostjo klirinškega člana KCNS in ta klirinški član je kreditna institucija ali investicijsko podjetje iz člena 1(2) te uredbe, za posle pa se bodisi opravi centralni kliring v KCNS ali pa se poravnajo po načelu dostava proti plačilu pod odgovornostjo tega klirinškega člana;
izračun skupnega kritja, ki ga zahteva klirinški član, temelji na modelu kritja klirinškega člana;
investicijsko podjetje je pristojnemu organu dokazalo, da je izbira izračuna RtM s K-CMG upravičena na podlagi določenih meril, ki lahko vključujejo naravo glavnih dejavnosti investicijskega podjetja, ki so predvsem dejavnosti trgovanja, ki so predmet kliringa ali kritja pod odgovornostjo klirinškega člana, in dejstvo, da druge dejavnosti, ki jih izvaja investicijsko podjetje, v primerjavi s temi glavnimi dejavnostmi niso pomembne, in
pristojni organ je ocenil, da portfelj oziroma portfelji, za katere se uporablja K-CMG, niso bili izbrani za namene nesorazmerne ali bonitetno nezanesljive regulativne arbitraže kapitalskih zahtev.
Za namen točke (c) prvega pododstavka pristojni organ z rednim ocenjevanjem potrdi, da zahteve po kritju na podlagi tega modela kritja odražajo značilnosti tveganja produktov, s katerimi trgujejo investicijska podjetja, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla.
Zahteve po kritju so zadostne za kritje izgub, ki lahko nastanejo zaradi vsaj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju z obdobjem posedovanja najmanj dveh delovnih dni. Modeli kritja, ki jih uporabi navedeni klirinški član za poziv h kritju iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka, so vedno zasnovani tako, da se doseže podobna raven preudarnosti kot tista, ki se zahteva v določbah o zahtevah po kritju iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 4
Faktorji K RtF
Člen 24
Zahteva za faktor K RtF
Zahteva za faktor K RtF se določi po naslednji formuli:
K-TCD + K-DTF + K-CON
pri čemer je:
K-TCD enak znesku, izračunanemu v skladu s členom 26;
K-DTF enak DTF, merjenemu v skladu s členom 33, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2), in
K-CON enak znesku, izračunanemu v skladu s členom 39.
K-TCD in K-CON temeljita na poslih, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke.
K-DTF temelji na poslih, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke, in poslih, ki jih investicijsko podjetje sklene z izvrševanjem naročil v imenu strank za svoj račun.
Člen 25
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za naslednje pogodbe in posle:
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, naštete v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, z naslednjimi izjemami:
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere kliring neposredno ali posredno izvaja centralna nasprotna stranka (CNS), kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi;
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, namenjene varovanju pozicije investicijskega podjetja, ki izhaja iz dejavnosti netrgovalne knjige;
posle z dolgim rokom poravnave;
repo posle;
posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga;
posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
vse druge vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji;
posojila iz točke 2 oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če investicijsko podjetje izvede posel v imenu stranke ali sprejme in posreduje naročilo, ne da bi ga izvršilo.
Za namene točke (a)(i) prvega pododstavka se za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere kliring neposredno ali posredno izvaja KCNS, šteje, da izpolnjujejo navedene pogoje;
Posli z naslednjimi vrstami nasprotnih strank so izključeni iz izračuna K-TCD:
centralne ravni držav in centralne banke, kadar bi bila osnovnim izpostavljenostim dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 114 Uredbe (EU) št. 575/2013;
multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;
mednarodne organizacije iz člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Investicijsko podjetje lahko po predhodni odobritvi pristojnih organov iz izračuna K-TCD izključi posle z nasprotno stranko, ki je njeno obvladujoče podjetje, njegovo odvisno podjetje, odvisno podjetje njenega obvladujočega podjetja ali podjetje, s katerim je povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU. Pristojni organi dajo odobritev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
nasprotna stranka je kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija, za katero veljajo ustrezne bonitetne zahteve;
nasprotna stranka in investicijsko podjetje sta vključena v polno bonitetno konsolidacijo iste skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali členom 7 te uredbe ali pa se nasprotna stranka in investicijsko podjetje nadzorujeta glede izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine v skladu s členom 8 te uredbe;
za nasprotno stranko se uporabljajo isti postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za investicijsko podjetje;
nasprotna stranka ima sedež v isti državi članici kot investicijsko podjetje;
ni trenutne ali predvidene pomembne, praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za odplačilo obveznosti od nasprotne stranke k investicijskemu podjetju.
Investicijska podjetja, ki so vključena v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko povezano kapitalsko zahtevo izračunajo tako, da zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunane v skladu z oddelkom 1 poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, pomnožijo z 8 %.
Namesto uporabe multiplikatorja faktorja CVA lahko investicijsko podjetje, ki je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja v skladu z naslovom VI dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 26
Izračun K-TCD
Za namene izračuna K-TCD se kapitalska zahteva določi po naslednji formuli:
kapitalska zahteva=α•EV•RF•CVA
pri čemer je:
α = 1,2
EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana v skladu s členom 27
RF = dejavnik tveganja, opredeljen glede na vrsto nasprotne stranke, kot je določeno v razpredelnici 2, in
CVA = prilagoditev kreditnega vrednotenja, izračunana v skladu s členom 32.
Razpredelnica 2
|
Vrsta nasprotne stranke |
Dejavnik tveganja |
|
Centralne ravni držav, centralne banke in organi javnega sektorja |
1,6 % |
|
Kreditne institucije in investicijska podjetja |
1,6 % |
|
Druge nasprotne stranke |
8 % |
Člen 27
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti se izračuna po naslednji formuli:
vrednost izpostavljenosti = max.(0; RC + PFE – C)
pri čemer je:
RC = nadomestitveni stroški iz člena 28;
PFE = potencialna prihodnja izpostavljenost iz člena 29 in
C = zavarovanje iz člena 30.
Nadomestitveni stroški (RC) in zavarovanje (C) se uporabljajo za vse posle iz člena 25.
Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE) se uporablja samo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.
Investicijsko podjetje lahko izračuna eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov za vse posle, ki jih zajema pogodba o pobotu pod pogoji iz člena 31. Kadar kateri koli od teh pogojev ni izpolnjen, investicijsko podjetje vsak posel obravnava, kot da je samostojen niz pobotov.
Člen 28
Nadomestitveni stroški (RC)
Nadomestitveni stroški iz člena 27 se določijo na naslednji način:
za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se RC določijo kot CMV;
za posle z dolgim rokom poravnave se RC določijo kot znesek poravnave v denarnih sredstvih, ki ga investicijsko podjetje plača ali prejme ob poravnavi. Denarna sredstva, ki jih investicijsko podjetje prejme, se obravnavajo kot pozitiven znesek, denarna sredstva, ki jih plača, pa kot negativen znesek;
za repo posle in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev in blaga se RC določijo kot znesek posojenih ali izposojenih denarnih sredstev; denarna sredstva, ki jih investicijsko podjetje posodi, se obravnavajo kot pozitiven znesek, denarna sredstva, ki si jih investicijsko podjetje izposodi, pa kot negativen znesek;
za posle financiranja vrednostnih papirjev, pri katerih sta oba dela posla vrednostna papirja, se RC določijo s CMV vrednostnega papirja, ki ga posodi investicijsko podjetje; CMV se poveča z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4 v členu 30;
za posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in za posojila iz točke (g) člena 25(1), se RC določijo s knjižno vrednostjo sredstev v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.
Člen 29
Potencialna prihodnja izpostavljenost
Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE) iz člena 27 se izračuna za vsak izvedeni finančni instrument kot zmnožek:
efektivne hipotetične vrednosti (EN) posla, določene v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena, in
nadzornega faktorja (SF), določenega v skladu z odstavkom 7 tega člena.
Hipotetični znesek se določi, razen če je jasno naveden in določen do zapadlosti, na naslednji način:
za pogodbe o deviznih izvedenih finančnih instrumentih se hipotetični znesek določi kot hipotetični znesek deviznega dela pogodbe, pretvorjena v domačo valuto če sta oba dela deviznega izvedenega finančnega instrumenta denominirana v tuji valuti, se hipotetični znesek vsakega dela pretvori v domačo valuto in del, ki ima višjo vrednost v domači valuti, je hipotetični znesek;
za pogodbe o izvedenih lastniških finančnih instrumentih in pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter pravice do emisij in njihove izvedene finančne instrumente se hipotetični znesek opredeli kot zmnožek tržne cene ene enote instrumenta in števila enot, na katerih temelji posel;
za posle z več izplačili, ki so odvisni od stanja, vključno z digitalnimi opcijami ali terminskimi posli odkupa do ciljne akumulirane vrednosti dobička, investicijsko podjetje izračuna hipotetični znesek za vsako stanje in uporabi najvišji rezultat izračuna;
če je hipotetična vrednost formula tržnih vrednosti, investicijsko podjetje vnese CMV, da določi hipotetični znesek posla;
za zamenjave s spremenljivo hipotetično vrednostjo, kot so amortizacijske in akrecijske zamenjave, investicijska podjetja uporabijo povprečno hipotetično vrednost v preostalem času do zapadlosti zamenjave kot hipotetični znesek posla;
zamenjave z vzvodom se pretvorijo v hipotetični znesek enakovredne zamenjave brez vzvoda, tako da se vsi tečaji zamenjave pomnožijo s posameznim faktorjem, navedeni hipotetični znesek pa se pomnoži s faktorjem obrestnih mer, da se določi hipotetični znesek;
za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih se glavnica večkrat zamenja, se hipotetični znesek pomnoži s številom zamenjav glavnice v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, da se določi hipotetični znesek.
trajanje=((1–zap(–0,05•čas do zapadlosti)))/0,05
Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, razen pogodb na obrestno mero in pogodb o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, je trajanje 1.
Če se izvedeni finančni instrument navezuje na vrednost drugega obrestnega ali kreditnega instrumenta, se časovno obdobje določi na podlagi osnovnega instrumenta.
Za opcije je zapadlost najkasnejši pogodbeni datum uveljavitve, ki je določen v pogodbi.
Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki so zasnovane tako, da se na določene datume poravnajo vse neporavnane izpostavljenosti in se pogoji ponastavijo tako, da je poštena vrednost pogodbe enaka nič, je preostala zapadlost enaka času do datuma naslednje ponastavitve.
Nadzorni faktor (SF) za posamezne kategorije sredstev se določi v skladu z naslednjo razpredelnico:
Razpredelnica 3
|
Kategorija sredstev |
Nadzorni faktor |
|
Obrestna mera |
0,5 % |
|
Tuja valuta |
4 % |
|
Kredit |
1 % |
|
Delnice posameznega izdajatelja |
32 % |
|
Delniški indeks |
20 % |
|
Blago in pravica do emisije |
18 % |
|
Drugo |
32 % |
Potencialna prihodnja izpostavljenost niza pobotov je vsota potencialne prihodnje izpostavljenosti vseh poslov, vključenih v niz pobotov, pomnožena z:
0,42 za nize pobotov poslov s finančnimi in nefinančnimi nasprotnimi strankami, za katere je zavarovanje zagotovljeno dvostransko z nasprotno stranko, če se to zahteva, v skladu s pogoji iz člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012;
1 za druge nize pobotov.
Člen 30
Zavarovanje
Za vsako zavarovanje v dvostranskih poslih in poslih s kliringom iz člena 25 se uporabljajo prilagoditve za nestanovitnost v skladu z naslednjo razpredelnico:
Razpredelnica 4
|
Kategorija sredstev |
Prilagoditev za nestanovitnost – repo posli |
Prilagoditev za nestanovitnost – drugi posli |
|
|
Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke |
≤ 1 leto |
0,707 % |
1 % |
|
> 1 leto ≤ 5 let |
2,121 % |
3 % |
|
|
> 5 let |
4,243 % |
6 % |
|
|
Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdali drugi subjekti |
≤ 1 leto |
1,414 % |
2 % |
|
> 1 leto ≤ 5 let |
4,243 % |
6 % |
|
|
> 5 let |
8,485 % |
12 % |
|
|
Pozicije v listinjenju |
≤ 1 leto |
2,828 % |
4 % |
|
> 1 leto ≤ 5 let |
8,485 % |
12 % |
|
|
> 5 let |
16,970 % |
24 % |
|
|
Lastniški instrumenti, ki kotirajo na borzi, in zamenljivi vrednostni papirji |
14,143 % |
20 % |
|
|
Drugi vrednostni papirji in blago |
17,678 % |
25 % |
|
|
Zlato |
10,607 % |
15 % |
|
|
Denarna sredstva |
0 % |
0 % |
|
Za namene razpredelnice 4 pozicije v listinjenju ne vključujejo pozicij v relistinjenju.
Pristojni organi lahko spremenijo prilagoditev za nestanovitnost za nekatere vrste blaga, pri katerih obstajajo različne ravni nestanovitnosti cen. O takih odločitvah uradno obvestijo EBA in hkrati navedejo razloge za spremembe.
Vrednost zavarovanja se določi na naslednji način:
za namene točk (a), (e) in (g) člena 25(1) z zneskom zavarovanja, ki ga investicijsko podjetje prejme od nasprotne stranke, zmanjšanim v skladu z razpredelnico 4;
za posle iz točk (b), (c), (d) in (f) člena 25(1) z vsoto CMV dela vrednostnih papirjev in neto zneska zavarovanja, ki ga da ali prejme investicijsko podjetje.
Za posle financiranja vrednostnih papirjev, pri katerih sta oba dela posla vrednostna papirja, se zavarovanje določi s CMV vrednostnega papirja, ki si ga izposodi investicijsko podjetje.
Kadar investicijsko podjetje kupuje ali je posodilo vrednostni papir, se CMV vrednostnega papirja obravnava kot negativen znesek in se zmanjša na večji negativen znesek z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4. Če investicijsko podjetje prodaja ali si je izposodilo vrednostni papir, se CMV vrednostnega papirja obravnava kot pozitiven znesek in se zmanjša z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4.
Kadar pogodba o pobotu zajema različne vrste poslov pod pogoji iz člena 31, se veljavne prilagoditve za nestanovitnost za „druge posle“ iz razpredelnice 4 uporabijo za zadevne zneske, izračunane v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka, za vsakega izdajatelja v posamezni kategoriji sredstev.
Člen 31
Pobot
Za namene tega oddelka lahko investicijsko podjetje, prvič, obravnava popolnoma ujemajoče se pogodbe, vključene v pogodbo o pobotu, kot eno samo pogodbo, katere hipotetična vrednost je enaka neto prejemkom, drugič, pobota druge posle, ki so predmet novacije, v kateri so vse obveznosti med investicijskim podjetjem in njegovo nasprotno stranko avtomatično združene, tako da se z novacijo prejšnje bruto obveznosti nadomestijo z enim samim neto zneskom, in tretjič, pobota druge posle, pri katerih investicijsko podjetje dokaže, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
pogodba o pobotu z nasprotno stranko ali druga pogodba, s katero se vzpostavi ena pravna obveznost, zajema vse vključene posle, tako da bi bilo investicijsko podjetje upravičeno do prejetja ali zavezano k plačilu samo neto vsote pozitivne in negativne tekoče tržne vrednosti vključenih posameznih poslov, če bi prišlo do neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke zaradi česar koli od naslednjega:
neplačila;
stečaja;
likvidacije, ali
podobnih okoliščin;
pogodba o pobotu ne vsebuje nobene klavzule, ki v primeru neplačila nasprotne stranke dovoljuje nasprotni stranki, ki ni neplačnik, da plačuje samo omejene zneske ali sploh ne plačuje v korist stranke, ki je neplačnik, čeprav je ta neto upnik;
investicijsko podjetje je pridobilo neodvisno, pisno in obrazloženo pravno mnenje, iz katerega izhaja, da bi v primeru pravnega spora glede pogodbe o pobotu njegove terjatve in obveznosti bile enakovredne tistim iz točke (a) po naslednji pravni ureditvi:
pravu jurisdikcije, v kateri ima nasprotna stranka sedež;
če je udeležena tuja podružnica nasprotne stranke, po pravu jurisdikcije, v kateri se nahaja podružnica;
pravu, ki ureja posamezne posle, vključene v pogodbo o pobotu, ali
pravu, ki ureja katero koli pogodbo ali dogovor, ki je potreben za učinkovanje pobota.
Člen 32
Prilagoditev kreditnega vrednotenja
Za namene tega oddelka CVA pomeni prilagoditev portfelja poslov z nasprotno stranko na vrednotenje po srednji tržni vrednosti, ki za investicijsko podjetje odraža CMV kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne odraža pa CMV kreditnega tveganja investicijskega podjetja za nasprotno stranko.
CVA je 1,5 za vse posle, razen za naslednje posle, za katere je CVA 1:
posle z nefinančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali nefinančnimi nasprotnimi strankami s sedežem v tretji državi, če ti posli ne presegajo praga kliringa, kot je določeno v členu 10(3) in (4) navedene uredbe;
posle znotraj skupine, kot so določeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 648/2012;
posle z dolgim rokom poravnave;
posle financiranja vrednostnih papirjev, vključno s posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, razen če pristojni organ določi, da so izpostavljenosti investicijskega podjetja tveganju CVA, ki izhajajo iz zadevnih poslov, pomembne, in
posojila iz točke (g) člena 25(1).
Člen 33
Merjenje DTF za namen izračuna K-DTF
DTF je aritmetična sredina dnevnih vrednosti za preostalih šest mesecev.
K-DTF se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.
DTF se meri kot vsota absolutne vrednosti nakupov in absolutne vrednosti prodaj za denarne posle in izvedene finančne instrumente v skladu z naslednjim:
za denarne posle je vrednost znesek, plačan ali prejet za posamezni posel;
za izvedene finančne instrumente je vrednost posla hipotetični znesek pogodbe.
Hipotetični znesek obrestnih izvedenih finančnih instrumentov se prilagodi za čas do zapadlosti (v letih) navedenih pogodb. Hipotetični znesek se pomnoži s trajanjem, določenim po naslednji formuli:
trajanje = čas do zapadlosti (v letih)/10
DTF vključuje posle investicijskega podjetja, ki jih to izvrši v svojem imenu za svoj račun ali za račun stranke.
POGLAVJE 5
Okoljski in socialni cilji
Člen 34
Bonitetna obravnava sredstev, izpostavljenih dejavnostim, povezanim z okoljskimi ali socialnimi cilji
EBA po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja na podlagi dostopnih podatkov in ugotovitev strokovne skupine Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti oceni, ali bi bila za sredstva, izpostavljena dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji, z bonitetnega vidika utemeljena posebna bonitetna obravnava v obliki prilagojenih faktorjev K ali prilagojenih koeficientov za faktor K. EBA oceni zlasti naslednje:
metodološke možnosti za ocenjevanje izpostavljenosti razredov sredstev dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji;
posebne profile tveganja za sredstva, izpostavljena dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji;
tveganja, povezana z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb, kot je blaženje podnebnih sprememb;
morebitne učinke posebne bonitetne obravnave sredstev, izpostavljenih dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji, na finančno stabilnost.
DEL 4
TVEGANJE KONCENTRACIJE
Člen 35
Obveznost spremljanja
Člen 36
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1), za namen tega dela izračuna vrednost izpostavljenosti do stranke ali skupine povezanih strank, tako da sešteje naslednje postavke:
pozitivni presežek dolgih pozicij investicijskega podjetja nad njegovimi kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih trgovalne knjige, ki jih izda zadevna stranka, pri čemer se neto pozicija za vsak instrument izračuna v skladu z določbami iz točk (a), (b) in (c) člena 22.
vrednost izpostavljenosti pogodb in poslov iz člena 25(1) z zadevno stranko, izračunano na način, določen v členu 27.
Za namene točke (b) prvega pododstavka investicijsko podjetje, ki za namene zahteve za faktor K RtM izračuna kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s pristopom iz člena 23, izračuna neto pozicijo za namene tveganja koncentracije navedenih pozicij v skladu z določbami iz točke (a) člena 22;
Za namene točke (b) prvega pododstavka tega odstavka investicijsko podjetje, ki za namene K-TCD izračuna kapitalske zahteve z uporabo metod iz člena 25(4) te uredbe, izračuna vrednost izpostavljenosti takih pogodb in poslov iz točke 25(1) te uredbe z uporabo metod, določenih v oddelku 3, 4 ali 5 poglavja 6 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 37
Omejitve v zvezi s tveganjem koncentracije in presežkom vrednosti izpostavljenosti
Kadar je ta posamezna stranka kreditna institucija ali investicijsko podjetje ali če skupina povezanih strank vključuje eno ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, je omejitev v zvezi s tveganjem koncentracije višja od 25 % kapitala investicijskega podjetja ali 150 milijonov EUR, če je za vsoto vrednosti izpostavljenosti do vseh povezanih strank, ki niso kreditne institucije ali investicijska podjetja, omejitev v zvezi s tveganjem koncentracije še vedno 25 % kapitala investicijskega podjetja.
Kadar znesek 150 milijonov EUR presega 25 % kapitala investicijskega podjetja, omejitev v zvezi s tveganjem koncentracije ne presega 100 % kapitala investicijskega podjetja.
Investicijska podjetja izračunajo presežek vrednosti izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank v skladu z naslednjo formulo:
presežek vrednosti izpostavljenosti = EV – L
pri čemer je:
EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana na način, določen v členu 36, in
L = omejitev v zvezi s tveganjem koncentracije, kot je določena v odstavku 1 tega člena.
Vrednost izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank ne presega:
500 % kapitala investicijskega podjetja, kadar od pojava presežka preteče 10 dni ali manj;
skupaj 600 % kapitala investicijskega podjetja za vsa preseganja, ki trajajo več kot 10 dni.
Člen 38
Obveznost obveščanja
Člen 39
Izračun K-CON
Kapitalska zahteva K-CON je skupni znesek kapitalske zahteve, izračunane za vsako stranko ali skupino povezanih strank kot kapitalska zahteva iz ustrezne vrstice v stolpcu 1 razpredelnice 6, ki predstavlja del skupnega posameznega presežka, pomnoženega z:
200 %, kadar presežek ne traja več kot 10 dni;
ustreznim faktorjem iz stolpca 2 razpredelnice 6 po 10 dneh od nastanka presežka z razvrstitvijo vsakega dela presežka v ustrezno vrstico v stolpcu 1 razpredelnice 6.
pri čemer je:
OFRE = kapitalska zahteva za presežek;
OFR = kapitalska zahteva izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank, ki se izračuna tako, da se seštejejo kapitalske zahteve izpostavljenosti do posameznih strank v skupini, ki se obravnavajo kot ena sama izpostavljenost;
EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana na način, določen v členu 36;
EVE = presežek vrednosti izpostavljenosti, izračunan na način, določen v členu 37(2).
Za namene izračuna K-CON kapitalske zahteve izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozitivnega presežka dolgih pozicij investicijskega podjetja nad njegovimi kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih trgovalne knjige, ki jih izda zadevna stranka, pri čemer se neto pozicija vsakega instrumenta izračuna v skladu z določbami iz točk (a), (b) in (c) člena 22, vključujejo samo zahteve za posebno tveganje.
Investicijsko podjetje, ki za namene zahteve za faktor K RtM izračuna kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s pristopom iz člena 23, izračuna kapitalsko zahtevo izpostavljenosti za namen tveganja koncentracije navedenih pozicij v skladu z določbami iz točke (a) člena 22.
Razpredelnica 6
|
Stolpec 1: Presežek vrednosti izpostavljenosti kot odstotek kapitala |
Stolpec 2: Faktorji |
|
do 40 % |
200 % |
|
od 40 % do 60 % |
300 % |
|
od 60 % do 80 % |
400 % |
|
od 80 % do 100 % |
500 % |
|
od 100 % do 250 % |
600 % |
|
nad 250 % |
900 % |
Člen 40
Postopki, ki investicijskim podjetjem preprečujejo izogibanje kapitalski zahtevi K-CON
Člen 41
Izključitve
Naslednje izpostavljenosti so izključene iz zahtev iz člena 37:
izpostavljenosti, ki se v celoti odštejejo od kapitala investicijskega podjetja;
izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave plačilnih storitev, poslov v tuji valuti, poslov z vrednostnimi papirji in opravljanjem storitev prenosa denarja;
izpostavljenosti, ki predstavljajo terjatve do:
enot centralne ravni držav, centralnih bank, subjektov javnega sektorja, mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, in izpostavljenosti, za katere jamčijo ali ki se pripišejo tem osebam, kadar se tem izpostavljenostim dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členi 114 do 118 Uredbe (EU) št. 575/2013;
regionalnih in lokalnih ravni držav, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
centralnih nasprotnih strank in prispevkov v jamstveni sklad centralnih nasprotnih strank.
Pristojni organi lahko iz uporabe člena 37 v celoti ali delno izvzamejo naslednje izpostavljenosti:
krite obveznice;
izpostavljenosti investicijskega podjetja do njegovega obvladujočega podjetja, drugih odvisnih podjetij tega obvladujočega podjetja ali lastnih odvisnih podjetij, kolikor se ta podjetja nadzorujejo na konsolidirani podlagi v skladu s členom 7 te uredbe ali z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali pa se nadzorujejo glede izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine v skladu s členom 8 te uredbe ali se nadzorujejo v skladu z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih, praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani obvladujočega podjetja in
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja obvladujočega podjetja vključujejo subjekt finančnega sektorja.
Člen 42
Izvzetje za trgovce z blagom in pravicami do emisij
Določbe tega dela se ne uporabljajo za trgovce z blagom in pravicami do emisij, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
druga nasprotna stranka je nefinančna nasprotna stranka;
za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja;
za posel se lahko oceni, da zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.
DEL 5
LIKVIDNOST
Člen 43
Likvidnostna zahteva
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko pristojni organi investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1), izvzamejo iz uporabe prvega pododstavka tega odstavka in o tem ustrezno obvestijo EBA.
Za namene prvega pododstavka so likvidna sredstva kar koli od naslednjega, brez omejitev glede njihove sestave:
sredstva iz členov 10 do 13 Delegirane uredbe (EU) 2015/61 pod istimi pogoji glede merila primernosti in z enakimi veljavni odbitki, kot so določeni v navedenih členih;
sredstva iz člena 15 Delegirane uredbe (EU) 2015/61 do absolutnega zneska 50 milijonov EUR ali enakovrednega zneska v domači valuti pod istimi pogoji glede merila primernosti, razen zneska praga v višini 500 milijonov EUR iz člena 15(1) navedene uredbe, in z enakimi veljavni odbitki, kot so določeni v navedenem členu;
finančni instrumenti, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) tega pododstavka, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere obstaja likvidni trg, kot je opredeljen v točki 17 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 ter v členih 1 do 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/567 ( 10 ), pri čemer se uporabi 55‐odstotni odbitek;
neobremenjene kratkoročne vloge v kreditni instituciji.
Za namene odstavka 1 tega člena lahko investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) te uredbe, in investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) te uredbe, vendar ne opravljajo nobene dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v svoja likvidna sredstva vključijo tudi terjatve do kupcev ter opravnine ali provizije, ki jih je treba poravnati v 30 dneh, kadar navedene terjatve izpolnjujejo naslednje pogoje:
predstavljajo do največ eno tretjino minimalnih likvidnostnih zahtev iz odstavka 1 tega člena;
ne štejejo se v morebitne dodatne likvidnostne zahteve, ki jih predpiše pristojni organ za tveganja, značilna za podjetje, v skladu s točko (k) člena 39(2) Direktive (EU) 2019/2034;
zanje se uporabi 50‐odstotni odbitek.
Člen 44
Začasno zmanjšanje likvidnostne zahteve
Člen 45
Jamstva strankam
Investicijska podjetja povečajo likvidna sredstva za 1,6 % skupnega zneska jamstev, danih strankam.
DEL 6
RAZKRITJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ
Člen 46
Področje uporabe
Člen 46a
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena investicijskega podjetja, na katerega se informacije nanašajo;
identifikator pravnih subjektov investicijskega podjetja, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
velikost investicijskega podjetja po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, EBA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:
vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;
strukturiranje podatkov v informacijah;
za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.
Za namene točke (c) EBA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in za ta namen izvede ustrezne preskuse na terenu.
EBA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 47
Cilji in politike upravljanja tveganj
Investicijska podjetja v skladu s členom 46 razkrijejo svoje cilje in politike upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganja iz delov 3, 4 in 5, vključno s povzetkom strategij in procesov za upravljanje teh tveganj in strnjeno izjavo o tveganjih, ki jo potrdi upravljalni organ investicijskega podjetja in v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti investicijskega podjetja, povezan s poslovno strategijo.
Člen 48
Upravljanje
Investicijska podjetja v skladu s členom 46 razkrijejo naslednje informacije glede ureditev notranjega upravljanja:
število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa;
politiko glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošne in konkretne cilje te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi;
ali je investicijsko podjetje ustanovilo ločen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat v letu se je odbor za tveganja sestal.
Člen 49
Kapital
Investicijska podjetja v skladu s členom 46 razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim kapitalom:
celovito uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter veljavnih filtrov in odbitkov, uporabljenih za kapital investicijskega podjetja, ter bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih investicijskega podjetja;
opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda investicijsko podjetje;
opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 50
Kapitalske zahteve
Investicijska podjetja v skladu s členom 46 te uredbe razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo skladnostjo z zahtevami iz člena 11(1) te uredbe in člena 24 Direktive (EU) 2019/2034:
povzetek pristopa investicijskega podjetja k ocenjevanju ustreznosti njegovega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti;
na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala investicijskega podjetja, vključno s sestavo dodatnega kapitala na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz točke (a) člena 39(2) Direktive (EU) 2019/2034;
izračunane zahteve za faktor K, v skladu s členom 15 te uredbe, v agregatni obliki za RtM, RtF in RtC, na podlagi vsote faktorjev K, ki se uporabljajo, in
zahtevo na podlagi stalnih splošnih stroškov v skladu s členom 13 te uredbe.
Člen 51
Politika in prakse prejemkov
Investicijska podjetja v skladu s členom 46 razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo politiko in praksami prejemkov, vključno z vidiki, povezanimi z nevtralnostjo glede spola in razlikami v plačah med spoloma, za tiste kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja:
najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno s stopnjo variabilnih prejemkov in merili za dodelitev variabilnih prejemkov, politiko izplačila v instrumentih, politiko odloga in merili za dodelitev pravice do izplačila;
razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s členom 30(2) Direktive (EU) 2019/2034;
združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, pri čemer se navedejo:
zneski dodeljenih prejemkov za poslovno leto, razdeljeni na fiksne prejemke, vključno z opisom fiksnih delov, in variabilne prejemke, ter število upravičencev;
zneski in oblika dodeljenih variabilnih prejemkov, razdeljeni na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste prejemkov, ločeno za del, ki je plačan vnaprej, in del, za katerega je plačilo odloženo;
zneski odloženih prejemkov, dodeljeni za prejšnja obdobja ocenjevanja uspešnosti, razdeljeni na znesek, ki se pridobi v poslovnem letu, in na znesek, ki se pridobi v prihodnjih letih;
znesek odloženega prejemka, ki zapade v poslovnem letu in ki se izplača med poslovnim letom ter se zmanjša s prilagoditvijo za uspešnost;
zajamčeni variabilni prejemki, dodeljeni med poslovnim letom, in število upravičencev takih prejemkov;
odpravnine, dodeljene v prejšnjih obdobjih, ki so bile izplačane v zadevnem poslovnem letu;
zneski odpravnin, dodeljenih med poslovnim letom, razdeljeni na plačane vnaprej in na odložene, ter število upravičencev do teh plačil in najvišje plačilo, dodeljeno eni sami osebi;
informacije o tem, ali se za investicijsko podjetje uporablja odstopanje iz člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034.
Za namene točke (d) prvega pododstavka investicijska podjetja, za katera se uporablja takšno odstopanje, navedejo, ali je bilo odstopanje odobreno na podlagi točke (a) ali točke (b) člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034 ali obeh. Navedejo tudi, za katera načela o prejemkih uporabljajo odstopanja, število zaposlenih, za katere veljajo odstopanja, in njihov skupni prejemek, razdeljen na fiksni in variabilni prejemek.
Ta člen ne vpliva na določbe iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).
Člen 52
Naložbena politika
Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034, v skladu s členom 46 te uredbe razkrijejo naslednje:
delež glasovalnih pravic, povezanih z delnicami, ki so v neposredni ali posredni lasti investicijskega podjetja, razčlenjeno po državi članici in sektorju;
popoln opis glasovalnega vedenja na skupščinah podjetij, katerih delnice so v lasti v skladu z odstavkom 2, obrazložitev glasovanja in razmerje predlogov, ki jih predloži upravni oziroma upravljalni organ podjetja in jih je investicijsko podjetje odobrilo, in
obrazložitev uporabe pooblaščenih svetovalnih podjetij;
glasovalne smernice v zvezi s podjetji, katerih delnice so v lasti v skladu z odstavkom 2.
Zahteva po razkritju iz točke (b) prvega pododstavka se ne uporablja, če pogodbeni dogovori vseh delničarjev, ki jih zastopa investicijsko podjetje na skupščini delničarjev, investicijskemu podjetju ne dovolijo, da glasuje v njihovem imenu, razen če delničarji po prejemu dnevnega reda skupščine ne izrazijo svojih izrecnih nalogov za glasovanje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 53
Okoljska, socialna in upravljavska tveganja
Od 26. decembra 2022 investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034, razkrijejo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih, vključno s fizičnimi tveganji in prehodnimi tveganji, kot so opredeljena v poročilu iz člena 35 Direktive (EU) 2019/2034.
Informacije iz prvega odstavka se v prvem letu razkrijejo enkrat, v drugem letu in v letih, ki sledijo, pa dvakrat letno.
DEL 7
POROČANJE INVESTICIJSKIH PODJETIJ
Člen 54
Zahteve glede poročanja
Investicijska podjetja četrtletno poročajo pristojnim organom vse naslednje informacije:
raven in sestavo kapitala;
kapitalske zahteve;
izračun kapitalskih zahtev;
stopnjo dejavnosti v zvezi s pogoji iz člena 12(1), vključno z razčlenitvijo bilance stanja in prihodkov po investicijski storitvi in veljavnem faktorju K;
tveganje koncentracije;
likvidnostne zahteve.
Z odstopanjem od prvega pododstavka investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1), letno predložijo takšna poročila.
Informacije iz točke (e) odstavka 1 vključujejo naslednje stopnje tveganja in se sporočajo pristojnim organom vsaj enkrat letno:
stopnjo tveganja koncentracije, povezano z neplačilom nasprotnih strank in s pozicijami iz trgovalne knjige, po posameznih nasprotnih strankah in na zbirni podlagi;
stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, investicijskimi podjetji in drugimi subjekti, pri katerih je denar stranke;
stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, investicijskimi podjetji in drugimi subjekti, pri katerih so deponirani vrednostni papirji stranke;
stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, pri katerih ima investicijsko podjetje deponirana lastna denarna sredstva;
stopnjo tveganja koncentracije iz naslova dobička;
stopnjo tveganja koncentracije, kot je opisana v točkah (a) do (e), izračunano ob upoštevanju aktivnih in zunajbilančnih postavk, ki niso evidentirane v trgovalni knjigi, poleg izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozicij iz trgovalne knjige.
Za namene tega odstavka izraza „kreditna institucija“ in „investicijsko podjetje“ vključujeta zasebno ali javno podjetje, vključno s podružnicami takih podjetij, če bi bila ta podjetja, če bi bila ustanovljena v Uniji, kreditne institucije ali investicijska podjetja, kakor je opredeljeno v tej uredbi, in če so ta podjetja pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v tretji državi, ki uporablja zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena investicijskemu podjetju, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1), ni treba sporočati informacij iz točke (e) odstavka 1 tega člena in, v kolikor je bilo v skladu z drugim pododstavkom člena 43(1) odobreno izvzetje, iz točke (f) odstavka 1 tega člena.
EBA za namene zahtev glede poročanja iz tega člena ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da določi:
obrazce;
datume poročanja in opredelitve pojmov ter povezana navodila z opisom, kako se ti obrazci uporabljajo.
Osnutki izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka so jedrnati in sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti investicijskih podjetij, ob upoštevanju razlike v ravni podrobnosti informacij, ki jih predloži investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1).
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 55
Zahteve glede poročanja za določena investicijska podjetja za namene pragov iz člena 1(2) te uredbe in točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
DEL 8
DELEGIRANI AKTI
Člen 56
Izvajanje prenosa pooblastila
DEL 9
PREHODNE DOLOČBE, POROČILA, PREGLEDI IN SPREMEMBE
NASLOV I
PREHODNE DOLOČBE
Člen 57
Prehodne določbe
Z odstopanjem od točk (a) in (c) člena 11(1) lahko investicijska podjetja uporabljajo nižje kapitalske zahteve za obdobje petih let od 26. junija 2021, ki so enake:
dvakratniku ustrezne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 1 naslova I dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ob upoštevanju člena 93(1) navedene uredbe, s sklicevanjem na ravni ustanovnega kapitala, določene v naslovu IV Direktive 2013/36/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/878, ki bi se uporabile, če bi za investicijsko podjetje še naprej veljale kapitalske zahteve iz navedene uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/630, ali
dvakratniku veljavne zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov iz člena 13 te uredbe, kadar investicijsko podjetje ni obstajalo 26. junija 2021 ali pred tem datumom.
Z odstopanjem od točke (b) člena 11(1) lahko investicijska podjetja uporabijo nižje kapitalske zahteve za obdobje petih let od 26. junija 2021:
investicijska podjetja, za katera je veljala le zahteva glede ustanovnega kapitala pred 26. junijem 2021, lahko svoje kapitalske zahteve omejijo na dvakratnik veljavne zahteve glede ustanovnega kapitala iz naslova IV Direktive 2013/36/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/878, razen točk (b) in (c) člena 31(1) oziroma člena 31(2) navedene direktive;
investicijska podjetja, ki so obstajala pred 26. junijem 2021, lahko svoje zahteve za stalni minimalni kapital omejijo na zahteve iz člena 93(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/876, s sklicevanjem na ravni ustanovnega kapitala, določene v naslovu IV Direktive 2013/36/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/878, ki bi se uporabile, če bi za investicijska podjetja še naprej veljala navedena uredba, pod pogojem, da se znesek teh zahtev vsako leto v petletnem obdobju poveča za najmanj 5 000 EUR;
investicijska podjetja, ki so obstajala pred 26. junijem 2021 in niso pooblaščena za opravljanje pomožnih storitev iz točke 1 oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, opravljajo le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz točk1, 2, 4 in 5 oddelka A Priloge I k navedeni direktivi ter ne smejo upravljati denarja stranke ali vrednostnih papirjev svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi, lahko svojo zahtevo za stalni minimalni kapital omejijo na najmanj 50 000 EUR, pod pogojem, da se ta zahteva vsako leto v petletnem obdobju poveča za najmanj 5 000 EUR.
Ne glede na to, ali investicijsko podjetje iz tega odstavka izkoristi odstopanje iz prvega pododstavka, pa se za tako investicijsko podjetje ne uporablja točka (a) odstavka 4.
Člen 58
Odstopanje za podjetja iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013
Za investicijska podjetja, ki 25. decembra 2019 izpolnjujejo pogoje iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in še niso pridobila dovoljenja kot kreditne institucije v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, se še naprej uporabljata Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU.
Člen 59
Odstopanje za investicijska podjetja iz člena 1(2)
Za investicijsko podjetje, ki 25. decembra 2019 izpolnjuje pogoje iz člena 1(2) te uredbe, še naprej veljata Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU.
NASLOV II
POROČILA IN PREGLEDI
Člen 60
Klavzula o pregledu
Komisija do 26. junija 2024 po posvetovanju z EBA in ESMA opravi pregled in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, vsaj o naslednjem:
pogojih za investicijska podjetja, na podlagi katerih se uvrstijo med mala in nepovezana investicijska podjetja v skladu s členom 12;
načinih merjenja faktorjev K iz naslova II dela 3, vključno z investicijskim svetovanjem v okviru AUM, in člena 39;
koeficientih iz člena 15(2);
metodi, uporabljeni za izračun K-CMG, ravni kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz K-CMG, v primerjavi s K-NPR, in umerjanju faktorja pomnožitve iz člena 23;
določbah iz členov 43, 44 in 45, zlasti o upravičenosti za likvidnostno zahtevo v zvezi z likvidnimi sredstvi iz točk (a), (b) in (c) člena 43(1);
določbah iz oddelka 1 poglavja 4 naslova II dela 3;
uporabi dela 3 za trgovce z blagom in pravicami do emisij;
spremembi opredelitve izraza „kreditna institucija“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 zaradi točke (a) člena 62(3) te uredbe in morebitnih nenamernih negativnih posledicah;
določbah iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) št. 600/2014 in njihovi uskladitvi s celovitim okvirom za enakovrednost v finančnih storitvah;
pragovih iz člena 12(1);
uporabi standardov iz poglavij 1a in 1b naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 za investicijska podjetja;
metodi merjenja vrednosti izvedenega finančnega instrumenta iz točke (b) člena 20(2) in točke (b) člena 33(2) ter primernosti uvedbe drugačne metrike in/ali umeritve;
določbah iz dela 2, zlasti v zvezi z dovoljenjem, da se za njihov kapital štejejo dodatni instrumenti ali sredstva na podlagi člena 9(4), in o možnosti izdajanja takega dovoljenja investicijskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1);
pogojih, pod katerimi lahko investicijska podjetja uporabljajo zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s členom 1(2) te uredbe;
določbi iz člena 1(5);
ustreznosti uporabe zahtev po razkritju iz člena 52 te uredbe za druge sektorje, med drugim za investicijska podjetja iz člena 1(2) in (5) te uredbe ter kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.
NASLOV III
SPREMEMBE DRUGIH UREDB
Člen 61
Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010
V točki 2 člena 4 Uredbe (EU) št. 1093/2010 se doda naslednja točka:
Člen 62
Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013
Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012“;
v členu 2 se doda naslednji odstavek:
člen 4(1) se spremeni:
točka 1 se nadomesti z naslednjim:
‚kreditna institucija‘ pomeni družbo, katere dejavnost je kar koli od naslednjega:
sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun;
opravljanje katere koli dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *5 ), kadar velja eno od naslednjega, pri čemer pa družba ni trgovec z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem ali zavarovalnica:
skupna vrednost konsolidiranih sredstev družbe je enaka ali presega 30 milijard EUR;
skupna vrednost sredstev družbe je manj kot 30 milijard EUR in družba je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb te skupine, ki imajo posamezno bilančno vsoto manj kot 30 milijard EUR in opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR ali
skupna vrednost sredstev družbe je manj kot 30 milijard EUR in družba je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb skupine, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR, kadar konsolidacijski nadzornik v posvetovanju s kolegijem nadzornikov takšno odločitev sprejme zato, da bi obravnaval morebitna tveganja izogibanja in tveganja za finančno stabilnost Unije;
Za namene točk (b)(ii) in (b)(iii), kadar je družba del skupine iz tretje države, je bilančna vsota vsake podružnice te skupine, pooblaščene za delovanje v Uniji, vključena v združeno skupno vrednost sredstev vseh družb v skupini;
točka 2 se nadomesti z naslednjim:
‚investicijsko podjetje‘ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ki ima dovoljenje na podlagi navedene direktive, razen kreditnih institucij;“;
točka 3 se nadomesti z naslednjim:
‚institucija‘ pomeni kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, ali podjetje iz člena 8a(3) navedene direktive;“;
točka 4 se črta;
točka 26 se nadomesti z naslednjim:
‚finančna institucija‘ pomeni družbo, ki ni institucija ali čisti industrijski holding ter katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, vključno z investicijskim podjetjem, finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom, investicijskim holdingom, plačilno institucijo v smislu Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( *6 ) in družbo za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kakor so opredeljeni v točkah (f) in (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES;
točka 29a se nadomesti z naslednjim:
,nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici‘ pomeni nadrejeno osebo v državi članici, ki je investicijsko podjetje;“;
točka 29b se nadomesti z naslednjim:
,EU nadrejeno investicijsko podjetje‘ pomeni EU nadrejeno osebo, ki je investicijsko podjetje;“;
točka 51 se nadomesti z naslednjim:
‚ustanovni kapital‘ pomeni zneske in vrste kapitala, navedene v členu 12 Direktive 2013/36/EU;“;
točka 60 se nadomesti z naslednjim:
,denarju podoben instrument‘ pomeni potrdilo o vlogi, obveznice, vključno s kritimi obveznicami, ali kateri koli drug nepodrejen instrument, ki ga je izdala institucija ali investicijsko podjetje ter za katerega je institucija ali investicijsko podjetje že prejelo plačilo v celoti in ga bo brezpogojno unovčilo po njegovi nominalni vrednosti;“;
v točki 72 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
je reguliran trg ali trg tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s postopkom iz točke (a) člena 25(4) Direktive 2014/65/EU;“;
doda se naslednja točka:
‚trgovec z blagom in pravicami do emisij‘ pomeni družbo, katere glavne dejavnosti zajemajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz točk 5, 6, 7, 9 in 10, izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisij iz točke 4 ali pravicami do emisij iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;“;
člen 6 se spremeni:
odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
Institucije obveznosti iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe izpolnjujejo na posamični podlagi.
Naslednjim institucijam ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 413(1) in povezanih zahtev glede poročanja o likvidnosti iz dela 7 A te uredbe:
institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012;
institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( *7 ), če ne izvajajo nobenih bistvenih sprememb zapadlosti, ter
institucijam, ki so imenovane v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, če:
so njihove dejavnosti omejene na ponujanje bančnih storitev iz oddelka C Priloge k navedeni uredbi, centralnim depotnim družbam, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, in
ne izvajajo nobenih bistvenih sprememb zapadlosti.
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
v oddelku 1 poglavja 2 naslova II dela 1 se vstavi naslednji člen:
„Člen 10a
Uporaba bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi, kadar so investicijska podjetja nadrejene osebe
Za namene uporabe tega poglavja se investicijska podjetja obravnavajo kot nadrejeni finančni holdingi v državi članici ali nadrejeni finančni holdingi Unije, kadar so ta investicijska podjetja nadrejene osebe institucije ali investicijskega podjetja, za katerega velja ta uredba, iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033“;
v členu 11 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
Nadrejene institucije EU izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja, kadar skupino sestavlja ena ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.
Kadar je odobrena opustitev v skladu s členom 8(1) do (5), institucije in, kadar je ustrezno, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so del likvidnostne podskupine, izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na konsolidirani podlagi ali na subkonsolidirani podlagi likvidnostne podskupine.“;
členi 15, 16 in 17 se črtajo;
v členu 81(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavnega nacionalnega prava veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding ali vmesni mešani finančni holding, za katerega veljajo zahteve iz te uredbe na subkonsolidirani podlagi, ali vmesni investicijski holding, za katerega veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033 na konsolidirani podlagi;
investicijsko podjetje;
vmesni finančni holding v tretji državi, če za ta vmesni finančni holding veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države in če je Komisija v skladu s členom 107(4) sprejela odločitev, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;“;
v členu 82 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavnega nacionalnega prava veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding ali vmesni mešani finančni holding, za katerega veljajo zahteve iz te uredbe na subkonsolidirani podlagi, ali vmesni investicijski holding, za katerega veljajo zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033 na konsolidirani podlagi;
investicijsko podjetje;
vmesni finančni holding v tretji državi, če za vmesni finančni holding veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in če je Komisija v skladu s členom 107(4) sprejela odločitev, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;“;
člen 84 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Institucije določijo znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, tako, da od manjšinskih deležev te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
navadni lastniški temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala te podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
znesek konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se nanaša na to podrejeno družbo in ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz točke (a) člena 92(1) te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v točki 6 člena 128 navedene direktive, ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
manjšinski deleži podrejene družbe, izraženi kot odstotni delež vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala te družbe.“;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 85 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Institucije določijo znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidiran kapital, tako, da od kvalificiranega temeljnega kapitala te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
znesek temeljnega kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
znesek konsolidiranega temeljnega kapitala, ki se nanaša na podrejeno družbo, ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz točke (b) člena 92(1) te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v točki 6 člena 128 navedene direktive, ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
kvalificirani temeljni kapital podrejene družbe, izražen kot odstotni delež vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala in postavk dodatnega temeljnega kapitala te družbe.“;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 87 se spremeni:
odstavek 1se nadomesti z naslednjim:
Institucije določijo znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani kapital, tako, da od kvalificiranega kapitala te družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):
kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
znesek kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati naslednjemu:
znesek kapitala, ki se nanaša na podrejeno družbo, ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz točke (c) člena 92(1) te uredbe, zahtev iz členov 458 in 459 te uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku, opredeljene v točki 6 člena 128 navedene direktive, ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških kapitalskih zahtev v tretjih državah;
kvalificirani kapital družbe, izražen kot odstotni delež vsote vseh postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala in postavk dodatnega kapitala, razen zneskov iz točk (c) in (d) člena 62, te družbe.“;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 93 se spremeni:
odstavek 3 se črta;
odstavki 4, 5 in 6 se nadomestijo z naslednjimi:
v poglavju 1 naslova I dela 3 se oddelek 2 (členi 95 do 98) črta z učinkom od 26. junija 2026;
v členu 119 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
Izpostavljenosti do finančnih institucij, ki imajo dovoljenje in so pod nadzorom pristojnih organov ter zanje veljajo bonitetne zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije, se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij.
Za namene tega odstavka se bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) 2019/2033, štejejo za primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije.“;
v drugem pododstavku člena 162(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
izpostavljenosti do institucij ali investicijskih podjetij, izhajajoče iz poravnave obveznosti v tujih valutah;“;
člen 197 se spremeni:
v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale institucije ali investicijska podjetja, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno ECAI, ki po določilih EBA po pravilih za tehtanje tveganja izpostavljenosti do institucij na podlagi poglavja 2 ustreza stopnji kreditne kakovosti 3 ali nad njo;“;
v odstavku 4 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
v členu 200 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
instrumente, ki jih je izdala tretja institucija ali investicijsko podjetje in ki jih ta institucija ali investicijsko podjetje odkupi na zahtevo.“;
v členu 202 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„Institucija lahko kot primerne dajalce osebnega kreditnega zavarovanja uporabi institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice ter izvozne agencije, ki so upravičene do obravnave iz člena 153(3), kadar izpolnjujejo vse naslednje pogoje:“;
v členu 224 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
v členu 227(3) se vstavi naslednja točka:
investicijska podjetja;“;
v členu 243(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V primeru denarnih terjatev iz trgovanja se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja, kadar je kreditno tveganje navedenih denarnih terjatev iz trgovanja v celoti zavarovano z ustreznim kreditnim zavarovanjem v skladu s poglavjem 4, pod pogojem, da je v takem primeru dajalec zavarovanja institucija, investicijsko podjetje, zavarovalnica ali pozavarovalnica.“;
v členu 382(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
posli znotraj skupine, kot so določeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, razen če države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo, v kateri zahtevajo strukturno ločitev znotraj bančne skupine; v tem primeru lahko pristojni organi zahtevajo, da se posli znotraj skupine med strukturno ločenimi subjekti vključijo v kapitalske zahteve;“;
člen 388 se črta;
v členu 395(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
člen 402(3) se spremeni:
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
nasprotna stranka je institucija ali investicijsko podjetje;“;
točka (e) se nadomesti z naslednjim:
institucija pristojnim organom v skladu s členom 394 poroča o celotnem znesku izpostavljenosti, obravnavanih v skladu s tem odstavkom, do vsake druge institucije ali investicijskega podjetja.“;
v členu 412 se odstavek 4a nadomesti z naslednjim:
v točki (a) člena 422(8) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali istega nadrejenega investicijskega podjetja;“;
v členu 428a se točka (d) črta;
v členu 430b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
v členu 456(1) se točki (f) in (g) črtata;
člen 493 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„Do 26. junija 2021 določbe o velikih izpostavljenostih iz členov 387 do 403 te uredbe ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno opravljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, in za katera dne 31. decembra 2006 Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *8 ) ni veljala.
odstavek 2 se črta;
člen 498 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 498
Izvzetje za trgovce z blagom
Do 26. junija 2021 določbe o kapitalskih zahtevah iz te uredbe ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno opravljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, in za katera dne 31. decembra 2006 Direktiva 2004/39/ES ni veljala.“;
v členu 508 se odstavka 2 in 3 črtata;
v točki 1 Priloge I se točka (d) nadomesti z naslednjim:
indosamenti menic brez navedbe imena druge institucije ali investicijskega podjetja;“;
Priloga III se spremeni:
v točki 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.“;
v točki 5 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.“;
v točki 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
ne predstavljajo terjatve do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov;“;
točka 7 se nadomesti z naslednjim:
Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točk 3 do 6, ki izpolnjujejo pogoje za 50 % ali boljšo utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 ali se notranje ocenjujejo kot vrednostni papirji z enakovredno kreditno kakovostjo in ne predstavljajo zahtevka do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov.“;
točka 11 se nadomesti z naslednjim:
Delnice s centralnim kliringom, s katerimi se trguje na borzi in so del glavnega borznega indeksa, ki so denominirane v domači valuti države članice in jih ni izdala institucija ali investicijsko podjetje ali njuni povezani subjekti.“
Člen 63
Spremembe Uredbe (EU) št. 600/2014
Uredba (EU) št. 600/2014 se spremeni:
v členu 1 se vstavi naslednji odstavek:
v naslovu III se naslov nadomesti z naslednjim:
„PREGLEDNOST ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO NA OTC, TER REŽIM ZA KORAKE KOTACIJE ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 17a
Koraki kotacije
Ponudbe sistematičnih internalizatorjev, njihovo izboljšanje cen in njihove pogodbene cene morajo biti usklajene s koraki kotacije v skladu s členom 49 Direktive 2014/65/EU.
Izvajanje korakov kotacije ne preprečuje sistematičnim internalizatorjem, da združujejo velika naročila pri srednji vrednosti v okviru trenutno ponujene nakupne in prodajne cene.“;
člen 46 se spremeni:
v odstavku 2 se doda naslednja točka:
podjetje je vzpostavilo potrebne ureditve in postopke za sporočanje informacij iz odstavka 6a.“;
v odstavku 4 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice lahko podjetjem tretjih držav na svojem ozemlju dovolijo opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov skupaj s pomožnimi dejavnostmi za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v skladu z nacionalnimi ureditvami, kadar Komisija ni sprejela sklepa v skladu s členom 47(1) ali kadar je bil ta sklep sprejet, vendar ni več veljaven ali se ne nanaša na zadevne storitve ali posle.“;
v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko primerna nasprotna stranka ali poklicna stranka v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na lastno pobudo sproži opravljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, ta člen ne uporablja za opravljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z opravljanjem te storitve ali posla. Brez poseganja v odnose znotraj skupine se v primeru, ko podjetje tretje države, vključno prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je z njim tesno povezan, ali katere koli osebe, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke. Pobuda takšnih strank podjetju tretje države ne daje pravice do trženja novih kategorij investicijskih produktov ali investicijskih storitev pri tem posamezniku.“;
vstavijo se naslednji odstavki:
Podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve ali posle v skladu s tem členom, enkrat na leto obvestijo ESMA o:
obsegu in področju storitev in poslov, ki jih podjetja opravljajo v Uniji, vključno z geografsko razporeditvijo po državah članicah;
za podjetja, ki opravljajo dejavnost iz točke 3 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, o njihovi mesečni najmanjši, povprečni in največji izpostavljenosti do nasprotnih strank iz EU;
za podjetja, ki opravljajo storitve iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, o skupni vrednosti finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank iz EU in spadajo v okvir prve prodaje ali ponudbe z obveznostjo odkupa v preteklih 12 mesecih;
prometu in skupni vrednosti sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (a);
tem, ali so bile sprejete ureditve za zaščito vlagateljev, in o podrobnem opisu teh ureditev;
politiki obvladovanja tveganj in ureditvah, ki jih uporablja podjetje za opravljanje storitev in poslov iz točke (a);
ureditvah upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za posle podjetja v Uniji;
drugih informacijah, ki so potrebne, da ESMA ali pristojni organi opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo;
ESMA posreduje informacije, prejete v skladu s tem odstavkom, pristojnim organom držav članic, v katerih podjetje tretje države opravlja investicijske storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom.
ESMA lahko, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovih nalog ali nalog pristojnih organov v skladu s to uredbo, vključno na zahtevo pristojnega organa države članice, v kateri podjetje tretje države opravlja investicijske storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom, od tega podjetja zahteva, da priskrbi dodatne informacije v zvezi s svojimi dejavnostmi.
Kadar podjetje tretje države opravlja storitve ali posle v skladu s tem členom, podatke v zvezi z vsemi naročili in vsemi transakcijami s finančnimi instrumenti, ki jih je v Uniji opravilo za svoj račun ali v imenu stranke, za pet let da na voljo ESMA.
ESMA na zahtevo pristojnega organa države članice, v kateri podjetje tretje države opravlja investicijske storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom, dostopi do ustreznih podatkov, ki mu jih podjetje da na voljo v skladu s prvim pododstavkom, in te podatke da na razpolago pristojnemu organu prosilcu.
Kadar podjetje tretje države ne sodeluje pri preiskavi ali pregledu na kraju samem, izvedenem v skladu s členom 47(2), ali kadar zahteve ESMA v skladu z odstavkom 6a ali 6b tega člena ne izpolni pravočasno in ustrezno, lahko ESMA prekliče njegovo registracijo ali začasno prepove ali omeji njegove posle v skladu s členom 49.“;
odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
ESMA ob posvetovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi informacije, ki jih mora podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predložiti v vlogi za registracijo iz odstavka 4, in informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkom 6a.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 26. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;
doda se naslednji odstavek:
ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko, v kateri je treba predložiti vlogo za registracijo iz odstavka 4 in sporočati informacije iz odstavka 6a.
ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 26. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;
člen 47 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) za tretjo državo, v katerem navede, da pravne in nadzorne ureditve te tretje države zagotavljajo vse od naslednjega:
da podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjujejo pravno zavezujoče bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede poslovanja, ki imajo enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( *9 ), Direktive 2013/36/EU, Direktive 2014/65/EU in Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta ( *10 ) ter izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z navedenimi zakonodajnimi akti;
da so podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja, s čimer se zagotovi skladnost z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami glede skrbnega upravljanja, organizacije in poslovanja, ter
da pravni okvir te tretje države določa učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v skladu s pravnimi ureditvami tretjih držav.
Kadar sta obseg in področje storitev in poslov, ki jih po sprejetju sklepa iz prvega pododstavka v Uniji opravljajo podjetja tretje države, verjetno sistemsko pomembna za Unijo, se lahko šele na podlagi podrobne in razčlenjene ocene šteje, da imajo pravno zavezujoče zahteve glede skrbnega upravljanja, organizacije in poslovanja iz prvega pododstavka enakovreden učinek kot zahteve, določene v aktih iz navedenega pododstavka. V ta namen Komisija tudi oceni in upošteva nadzorniško zbliževanje med zadevno tretjo državo in Unijo.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za dopolnitev te uredbe z dodatno opredelitvijo okoliščin, v katerih bi lahko po sprejetju sklepa o enakovrednosti iz odstavka 1 obseg in področje storitev in poslov, ki jih opravljajo podjetja tretje države v Uniji, verjetno bila sistemsko pomembna za Unijo.
Kadar bi lahko bila obseg in področje storitev in poslov, ki jih opravljajo podjetja tretje države, verjetno sistemsko pomembna za Unijo, lahko Komisija sklepom o enakovrednosti doda posebne operativne pogoje, da se zagotovi, da imajo ESMA in nacionalni pristojni organi potrebna orodja za preprečitev regulativne arbitraže in za spremljanje poslov investicijskih podjetij tretjih držav, ki so registrirana v skladu s členom 46(2), v zvezi s storitvami in posli, ki jih opravljajo v Uniji, in sicer s tem, da zagotovijo, da ta podjetja izpolnjujejo:
zahteve, ki imajo enak učinek kot zahteve iz členov 20 in 21;
zahteve glede poročanja, ki imajo enak učinek kot zahteve iz člena 26, kadar se takšne informacije ne morejo dobiti neposredno in stalno na podlagi memoranduma o soglasju s pristojnim organom tretje države;
zahteve, ki imajo enak učinek kot obveznost trgovanja iz členov 23 in 28, kadar je ustrezno.
Pri sprejemanju sklepa iz odstavka 1 tega člena Komisija upošteva, ali je tretja država opredeljena kot nekooperativna jurisdikcija za davčne namene v okviru ustreznih politik Unije ali kot tretja država z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849.
Lahko se šteje, da ima okvir tretje države za skrbno upravljanje, organizacijo in poslovanje enakovreden učinek, kadar ta okvir izpolnjuje vse naslednje pogoje:
podjetja, ki opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle v tej tretji državi, potrebujejo dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;
za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle v tej tretji državi, veljajo zadostne kapitalske zahteve in zlasti veljajo za podjetja, ki opravljajo storitve ali posle iz točk 3 ali 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kapitalske zahteve, primerljive s kapitalskimi zahtevami, ki bi jih uporabljala, če bi imela sedež v Uniji;
za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle v tej tretji državi, veljajo ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za delničarje in člane njihovega upravljalnega organa;
za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle, veljajo ustrezne zahteve glede poslovanja in organizacijske zahteve;
preglednost in celovitost trga sta zagotovljeni s preprečevanjem tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.
Za namene odstavka 1a tega člena Komisija pri ocenjevanju enakovrednosti pravil tretje države glede obveznosti trgovanja iz členov 23 in 28 oceni tudi, ali pravni okvir tretje države določa merila, na podlagi katerih se določi, da mesta trgovanja lahko izpolnjujejo obveznosti trgovanja, pri čemer imajo ta merila podoben učinek kot merila iz te uredbe ali Direktive 2014/65/EU.
odstavek 2 se spremeni:
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA, o podjetjih iz držav zunaj Unije, ki imajo dovoljenje v tretjih državah, ter, kadar je primerno, ureditve nadaljnjega posredovanja teh informacij s strani ESMA pristojnim organom držav članic;“;
točka (c) se nadomesti z naslednjim:
postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno s preiskavami in pregledi na kraju samem, ki jih ESMA v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, v katerih podjetje tretje države opravlja investicijske storitve ali investicijske posle v skladu s členom 46, lahko izvaja, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njenih nalog ali nalog pristojnih organov v skladu s to uredbo, potem ko je o tem ustrezno obvestila pristojni organ tretje države;“;
doda naslednja točka:
postopke v zvezi z zahtevo po informacijah na podlagi člena 46(6a) in (6b), ki jo ESMA lahko predloži podjetju tretje države, registriranemu v skladu s členom 46(2).“;
dodata se naslednja odstavka:
ESMA spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, praks izvrševanja in drugih relevantnih dogodkov na trgih v tretjih državah, v zvezi s katerimi je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z odstavkom 1, da preveri, ali so pogoji, na podlagi katerih so bili navedeni sklepi sprejeti, še vedno izpolnjeni. ESMA Komisiji enkrat na leto predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah. Kadar ESMA meni, da je to ustrezno, se lahko o poročilu posvetuje z EBA.
Poročilo upošteva tudi trende, ugotovljene na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 46(6a), zlasti v zvezi s podjetji, ki opravljajo storitve ali posle iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.
Komisija na podlagi poročila iz odstavka 5 vsaj enkrat na leto predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilo je vključen seznam sklepov o enakovrednosti, ki jih je Komisija sprejela ali razveljavila v letu poročanja, ter morebitni ukrepi, ki jih je ESMA sprejel na podlagi člena 49, vsebuje pa tudi obrazložitev za te sklepe in ukrepe.
Poročilo Komisije vključuje informacije o spremljanju razvoja regulativnih in nadzornih ureditev, praks izvrševanja in drugih relevantnih dogodkov na trgih v tretjih državah, v zvezi s katerimi so bili sprejeti sklepi o enakovrednosti. V poročilu se oceni tudi, kako se je na splošno razvijalo čezmejno opravljanje investicijskih storitev s strani podjetij tretje države, zlasti storitev in poslov iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Poleg tega se vanj naknadno vključijo informacije o ocenjevanju enakovrednosti, ki ga Komisija v tistem trenutku izvaja v zvezi s tretjo državo.“;
člen 49 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 49
Ukrepi, ki jih sprejme ESMA
Brez poseganja v odstavek 1 ESMA prekliče registracijo podjetja tretje države v registru iz člena 48, kadar je zadevo posredoval pristojnemu organu tretje države, ta pa ni sprejel ustreznih ukrepov, potrebnih za zaščito vlagateljev ali ustreznega delovanja trgov v Uniji, ali ni dokazal, da zadevno podjetje tretje države izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi, ali pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet sklep v skladu s členom 47(1), in velja eno od naslednjega:
ESMA na podlagi dokumentiranih dokazov, med drugim na podlagi vsakoletnih informacij, predloženih v skladu s členom 46(6a), utemeljeno domneva, da je podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji ravnalo tako, da je nedvomno škodovalo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trgov;
ESMA na podlagi dokumentiranih dokazov, med drugim na podlagi vsakoletnih informacij, predloženih v skladu s členom 46(6a), utemeljeno domneva, da je podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji resno kršilo določbe, ki veljajo zanj v tretji državi in na podlagi katerih je Komisija sprejela sklep v skladu s členom 47(1).
ESMA pristojni organ tretje države pravočasno obvesti, da namerava sprejeti ukrep v skladu z odstavkom 1 ali 2.
ESMA pri odločanju o ustreznem ukrepu v skladu s tem členom upošteva naravo in resnost tveganja za vlagatelje in pravilno delovanje trgov v Uniji, izhajajoč iz naslednjih meril:
trajanje in pogostost nastalega tveganja;
ali je tveganje razkrilo hude ali sistemske slabosti v postopkih podjetij tretjih držav;
ali je bilo zaradi tveganja storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma ali je tveganje kako drugače prispevalo k nastanku finančnega kaznivega dejanja;
ali je bilo tveganje povzročeno namerno ali iz malomarnosti.
ESMA Komisijo in zadevno podjetje tretje države brez odlašanja obvesti o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1 ali 2, in svojo odločitev objavi na svojem spletnem mestu.
Komisija oceni, ali pogoji, v skladu s katerimi je bil sprejet sklep iz člena 47(1), za zadevno tretjo državo veljajo še naprej.“;
člen 50 se spremeni:
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
v členu 52 se doda naslednji odstavek:
v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Člen 64
Sprememba Uredbe (EU) št. 806/2014
V členu 12a Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) se doda naslednji odstavek:
V skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( *11 ) se sklicevanje na člen 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 v tej uredbi v zvezi s kapitalskimi zahtevami na posamični podlagi investicijskih podjetij iz točke (c) člena 2 te uredbe, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033, razlagajo na naslednji način:
sklicevanje na točko (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz te uredbe se nanaša na člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;
sklicevanje na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju iz te uredbe se nanaša na veljavno zahtevo iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pomnoženo z 12,5.
V skladu s členom 65 Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta ( *12 ) se sklicevanje v tej uredbi na člen 104a Direktive 2013/36/EU v zvezi z dodatnimi kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz točke (c) člena 2 te uredbe, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033, razlaga kot sklicevanje na člen 40 Direktive (EU) 2019/2034.
DEL 10
KONČNE DOLOČBE
Člen 65
Sklicevanje na Uredbo (EU) št. 575/2013 v drugih pravnih aktih Unije
Za namene bonitetnih zahtev investicijskih podjetij se sklicevanje na Uredbo (EU) št. 575/2013 v drugih aktih Unije šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 66
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
( 2 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
( 3 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009).
( 4 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 5 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
( 6 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
( 7 ) Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (UL L 87, 31.3.2017, str. 500).
( 8 ) Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).
( 9 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/578 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve za sporazume o vzdrževanju trga in sheme za vzdrževanje trga (UL L 87, 31.3.2017, str. 183).
( 10 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (UL L 87, 31.3.2017, str. 90).
( 11 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
( 12 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( *1 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( *2 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“
( *3 ) Direktiva (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( *4 ) Uredba (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“;
( *5 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;
( *6 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).“;
( *7 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;
( *8 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).“;
( *9 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( *10 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2017 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“;
( 13 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( *11 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( *12 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).“