Article 5 DMA: Obveznosti vratarjev

02022R1925 — SL — 12.10.2022 — 000.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) 2022/1925 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (Besedilo velja za EGP) (UL L 265 12.10.2022, str. 1)

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 90024, 10.1.2025, str. 1 (2022/1925)

▼B

UREDBA (EU) 2022/1925 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. septembra 2022

o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih)

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo harmoniziranih pravil, ki za vsa podjetja zagotavljajo tekmovalne in pravične trge v digitalnem sektorju po vsej Uniji, na katerih delujejo vratarji, v korist poslovnim uporabnikom in končnim uporabnikom.

Ta uredba se uporablja za jedrne platformne storitve, ki jih vratarji zagotavljajo ali ponujajo poslovnim uporabnikom s sedežem v Uniji ali končnim uporabnikom, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, ne glede na kraj sedeža ali prebivališča vratarjev in ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za zagotavljanje storitev.

Ta uredba se ne uporablja za trge, povezane z:

(a)

elektronskimi komunikacijskimi omrežji, kakor so opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/1972;

(b)

elektronskimi komunikacijskimi storitvami, kakor so opredeljene v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2018/1972, razen tistih, ki so povezane z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke.

Kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, kakor so opredeljene v členu 2, točka 5, Direktive (EU) 2018/1972, ta uredba ne posega v pristojnosti in odgovornosti, podeljene nacionalnim regulativnim in drugim pristojnim organom na podlagi člena 61 navedene direktive.

Da bi se preprečila razdrobljenost notranjega trga, države članice vratarjem ne smejo nalagati nadaljnjih obveznosti na podlagi zakonov, uredb ali upravnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti tekmovalne in pravične trge. Nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi v zvezi z zadevami, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, podjetjem, vključno s podjetji, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, naložile obveznosti, pod pogojem, da so te obveznosti združljive s pravom Unije in ne izhajajo iz tega, da imajo zadevna podjetja status vratarja v smislu te uredbe.

Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU. Prav tako ne posega v uporabo:

(a)

nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo protikonkurenčne sporazume, sklepe podjetniških združenj, usklajena ravnanja in zlorabe prevladujočega položaja;

(b)

nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo druge oblike enostranskega ravnanja, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki niso vratarji, ali pomenijo nalaganje dodatnih obveznosti vratarjem ter

(c)

Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 ( 1 ) in nacionalnih pravil o nadzoru združitev.

Nacionalni organi ne smejo sprejemati sklepov, ki bi bili v nasprotju s sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe. Komisija in države članice tesno sodelujejo in usklajujejo svoje izvršilne ukrepe na podlagi načel iz členov 37 in 38.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„vratar“ pomeni podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, in je imenovano na podlagi člena 3;

(2)

„jedrna platformna storitev“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

spletne posredniške storitve;

(b)

spletne iskalnike;

(c)

spletne storitve družbenega mreženja;

(d)

storitve platform za izmenjavo videov;

(e)

medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke;

(f)

operacijske sisteme;

(g)

spletne brskalnike;

(h)

virtualne pomočnike;

(i)

storitve računalništva v oblaku;

(j)

storitve spletnega oglaševanja, vključno z oglaševalskimi omrežji, oglaševalskimi izmenjavami in vsemi drugimi oglaševalskimi posredniškimi storitvami, ki jih zagotavlja podjetje, ki zagotavlja katero koli jedrno platformno storitev iz točk (a) do (i);

(3)

„storitev informacijske družbe“ pomeni vsako storitev, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535;

(4)

„digitalni sektor“ pomeni sektor proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo s storitvami informacijske družbe ali prek njih;

(5)

„spletne posredniške storitve“ pomeni spletne posredniške storitve, kot so opredeljene v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2019/1150;

(6)

„spletni iskalnik“ pomeni spletni iskalnik, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2019/1150;

(7)

„spletna storitev družbenega mreženja“ pomeni platformo, ki končnim uporabnikom omogoča, da se povezujejo in komunicirajo med seboj, si izmenjujejo vsebine ter spoznavajo druge uporabnike in vsebino prek več naprav ter zlasti prek klepetov, objav, videov in priporočil;

(8)

„storitev platforme za izmenjavo videov“ pomeni storitev platforme za izmenjavo videov, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (aa), Direktive 2010/13/EU;

(9)

„medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive (EU) 2018/1972;

(10)

„operacijski sistem“ pomeni sistemsko programsko opremo, ki nadzira osnovne funkcije strojne ali programske opreme in omogoča izvajanje programskih aplikacij na njih;

(11)

„spletni brskalnik“ pomeni programsko aplikacijo, ki končnim uporabnikom omogoča dostop do spletnih vsebin na strežnikih, ki so povezani z omrežji, kot je internet, in interakcijo z njimi, vključno s samostojnimi spletnimi brskalniki in spletnimi brskalniki, integriranimi ali vdelanimi v programsko opremo ali podobno;

(12)

„virtualni pomočnik“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, vključno s tistimi, ki temeljijo na avdio, vizualnih, pisnih vnosih, gestah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje povezane fizične naprave;

(13)

„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev računalništva v oblaku, kot je opredeljena v členu 4, točka 19, Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(14)

„trgovine s programskimi aplikacijami“ pomeni vrsto spletnih posredniških storitev, pri kateri so programske aplikacije glavni posredovani proizvod ali storitev;

(15)

„programska aplikacija“ pomeni kateri koli digitalni proizvod ali storitev, ki se izvaja na operacijskem sistemu;

(16)

„plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 3, Direktive (EU) 2015/2366;

(17)

„tehnična storitev, ki podpira plačilno storitev“ pomeni storitev v smislu člena 3, točka (j), Direktive (EU) 2015/2366;

(18)

„plačilni sistem za nakupe znotraj aplikacije“ pomeni programsko aplikacijo, storitev ali uporabniški vmesnik, ki omogoča nakupe digitalnih vsebin ali digitalnih storitev znotraj programske aplikacije, vključno z vsebino, naročninami, funkcijami ali funkcionalnostjo, ter plačila za take nakupe;

(19)

„storitev identifikacije“ pomeni vrsto storitve, ki se zagotavlja skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ki omogoča kateri koli način preverjanja identitete končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov, ne glede na uporabljeno tehnologijo;

(20)

„končni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki uporablja jedrne platformne storitve, razen poslovnega uporabnika;

(21)

„poslovni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti in uporablja jedrne platformne storitve za namene zagotavljanja blaga ali storitev končnim uporabnikom ali med takim zagotavljanjem;

(22)

„razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, spletnih storitev družbenega mreženja, storitev platforme za izmenjavo videov ali virtualnih pomočnikov, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo podjetja, ki zagotavljajo spletne posredniške storitve, spletne storitve družbenega mreženja, storitve platforme za izmenjavo videov, virtualne pomočnike ali spletne iskalnike, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo, in ne glede na to, ali je predstavljen ali sporočen samo en rezultat;

(23)

„rezultati iskanja“ pomeni kakršne koli informacije v kakršni koli obliki, vključno z besedilno, grafično, glasovno ali z drugimi oblikami, ki so dane v odgovor na iskalno poizvedbo in so s to poizvedbo povezane, ne glede na to, ali so dane informacije plačan ali neplačan rezultat, neposreden odgovor ali kateri koli proizvod, storitev ali informacija, ponujena v povezavi z organskimi rezultati ali prikazana skupaj z njimi oziroma delno ali v celoti vključena vanje;

(24)

„podatki“ pomeni kakršen koli digitalni prikaz aktov, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih aktov, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(25)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(26)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(27)

„podjetje“ pomeni subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja, vključno z vsemi povezanimi podjetji, ki tvorijo skupino na podlagi neposrednega ali posrednega nadzora podjetja s strani drugega podjetja;

(28)

„nadzor“ pomeni možnost odločilnega vplivanja na podjetje v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(29)

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost izmenjave informacij in vzajemne uporabe informacij, ki so bile izmenjane prek vmesnikov ali drugih rešitev, tako da vsi elementi strojne ali programske opreme delujejo z drugo strojno in programsko opremo ter z uporabniki na vse načine, na katere naj bi delovali;

(30)

„promet“ pomeni prihodek, ki ga ustvari podjetje, v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(31)

„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kot je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;

(32)

„privolitev“ pomeni privolitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(33)

„nacionalno sodišče“ pomeni sodišče države članice v smislu člena 267 PDEU.

POGLAVJE II

VRATARJI

Člen 3

Imenovanje vratarjev

Podjetje se imenuje za vratarja, če:

(a)

ima znaten vpliv na notranji trg;

(b)

zagotavlja jedrno platformno storitev, ki je pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, ter

(c)

ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj ali se predvideva, da bo tak položaj imelo v bližnji prihodnosti.

Predpostavlja se, da podjetje izpolnjuje zadevne zahteve iz odstavka 1:

(a)

kar zadeva odstavek 1, točka (a), kadar v vsakem od zadnjih treh poslovnih let ustvari letni promet v Uniji, ki je enak ali višji 7,5 milijarde EUR ali kadar njegova povprečna tržna kapitalizacija ali njegova enakovredna pravična tržna vrednost v zadnjem poslovnem letu znaša najmanj 75 milijard EUR in isto jedrno platformno storitev zagotavlja v najmanj treh državah članicah;

(b)

kar zadeva odstavek 1, točka (b), kadar zagotavlja jedrno platformno storitev, ki ima v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, in vsaj 10 000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji, opredeljenih in izračunanih v skladu z metodologijo in kazalniki iz Priloge;

(c)

kar zadeva odstavek 1, točka (c), kadar so bile mejne vrednosti iz točke (b) tega odstavka dosežene v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega vse mejne vrednosti iz odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo brez odlašanja in najpozneje v dveh mesecih po izpolnitvi teh mejnih vrednosti in ji predloži zadevne informacije iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključijo zadevne informacije iz odstavka 2 za vsako jedrno platformno storitev podjetja, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz odstavka 2, točka (b). Kadar dodatna jedrna platformna storitev, ki jo zagotavlja podjetje, ki je bilo predhodno imenovano za vratarja, dosega mejne vrednosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), to podjetje o tem uradno obvesti Komisijo v 2 mesecih po tem, ko so bili dosežene te mejne vrednosti.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, Komisije ne obvesti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in v roku, ki ga Komisija določi v zahtevi za informacije na podlagi člena 21, ne predloži vseh ustreznih informacij, ki jih Komisija potrebuje, da lahko zadevno podjetje imenuje za vratarja na podlagi odstavka 4 tega člena, ima Komisija še vedno pravico, da to podjetje imenuje za vratarja na podlagi informacij, ki so ji na voljo.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, izpolni zahtevo po informacijah na podlagi drugega pododstavka tega odstavka ali kadar so informacije predložene po poteku roka iz navedenega pododstavka, Komisija uporabi postopek iz odstavka 4.

Komisija za vratarja brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v roku 45 delovnih dni po prejemu popolnih informacij iz odstavka 3 imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2.

Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, lahko skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna jedrna platformna storitev, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Kadar Komisija meni, da argumenti, ki jih podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži na podlagi prvega pododstavka, niso dovolj utemeljeni, ker očitno niso omajali domnev iz odstavka 2 tega člena, lahko te argumente v roku iz odstavka 4 zavrne brez uporabe postopka iz člena 17(3).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži tako dobro utemeljene argumente, da očitno omajajo domneve iz odstavka 2 tega člena, lahko Komisija ne glede na prvi pododstavek tega odstavka v roku iz odstavka 4 tega člena začne postopek iz člena 17(3).

Če Komisija ugotovi, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ni moglo dokazati, da zadevne jedrne platformne storitve, ki jih zagotavlja, ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 tega člena, to podjetje imenuje za vratarja v skladu s postopkom iz člena 17(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, tako da določi metodologijo za ugotavljanje, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2 tega člena, in za redno prilagajanje te metodologije tržnim in tehnološkim spremembam, kadar je to potrebno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov iz Priloge.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 za vratarja imenuje vsako podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1 tega člena, vendar ne dosega vseh mejnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija v ta namen upošteva nekatere ali vse naslednje elemente, kolikor so relevantni za zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve:

(a)

velikost, vključno s prometom in tržno kapitalizacijo, poslovanje in položaj navedenega podjetja;

(b)

število poslovnih uporabnikov, ki uporabljajo jedrno platformno storitev za doseganje končnih uporabnikov, in število končnih uporabnikov;

(c)

mrežne učinke in prednosti na podlagi podatkov, zlasti v zvezi z dostopom tega podjetja do osebnih podatkov in neosebnih podatkov in njihovim zbiranjem ali analitično zmogljivostjo;

(d)

kakršne koli učinke v zvezi z obsegom in področjem uporabe, od katerih ima podjetje koristi, med drugim glede podatkov in po potrebi glede njegovih dejavnosti zunaj Unije;

(e)

vezanost poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov na podjetje, vključno s stroški menjave in pristranskim ravnanjem, ki zmanjšuje zmožnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov za menjavo ali večdomnost;

(f)

konglomeratno podjetniško strukturo ali vertikalno integracijo tega podjetja, ki na primer podjetju omogoča navzkrižno subvencioniranje, združevanje podatkov iz različnih virov ali izkoriščanje svojega položaja, ali

(g)

druge strukturne značilnosti poslovanja ali storitev.

Komisija pri izvajanju ocene iz tega odstavka upošteva predvidljiv razvoj v zvezi z elementi iz drugega pododstavka, vključno z vsemi načrtovanimi koncentracijami, ki vključujejo drugo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev in ki ne dosega kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2, ne izpolnjuje precejšnjega dela preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredila Komisija, in se to nadaljuje po tem, ko je bilo podjetje pozvano, da jih v razumnem roku izvede in predloži ugotovitve, lahko Komisija to podjetje imenuje za vratarja na podlagi dejstev, ki so ji na voljo.

Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne jedrne platformne storitve, ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b).

10.

Vratar mora izpolniti obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve v sklep o imenovanju na podlagi odstavka 9 tega člena.

Člen 4

Pregled statusa vratarjev

Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo kadar koli ponovno preuči, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju, sprejet na podlagi člena 3, iz enega od naslednjih razlogov:

(a)

bistveno se je spremenilo katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep o imenovanju;

(b)

sklep o imenovanju je temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

Komisija redno in vsaj vsaka tri leta pregleda, ali vratarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1). V tem pregledu se preuči tudi, ali je treba spremeniti seznam jedrnih platformnih storitev vratarja, ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v členu 3(1), točka (b). Ti pregledi nimajo odložilnega učinka za obveznosti vratarja.

Komisija vsaj vsako leto preuči tudi, ali nova podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, izpolnjujejo navedene zahteve.

Kadar Komisija na podlagi pregledov v skladu s prvim pododstavkom ugotovi, da so se dejstva, na katerih je temeljilo imenovanje podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, za vratarje, spremenila, sprejme sklep, s katerim potrdi, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju.

Komisija objavi in posodobi seznam vratarjev ter seznam jedrnih platformnih storitev, v zvezi s katerimi morajo stalno izpolnjevati obveznosti iz Poglavja III.

POGLAVJE III

PRAKSE VRATARJEV, KI OMEJUJEJO TEKMOVALNOST ALI SO NEPOŠTENE

Člen 5

Obveznosti vratarjev

Vratar mora izpolnjevati vse obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

Vratar ne sme:

(a)

obdelovati osebnih podatkov končnih uporabnikov storitev tretjih strani, ki uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja, za namen zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja;

(b)

združevati osebnih podatkov iz zadevnih jedrnih platformnih storitev z osebnimi podatki iz drugih jedrnih platformnih storitev ali katerih koli drugih storitev, ki jih zagotavlja vratar, ali z osebnimi podatki iz storitev tretjih strani;

(c)

uporabljati osebnih podatkov iz zadevne jedrne platformne storitve navzkrižno pri drugih storitvah, ki jih vratar zagotavlja ločeno, vključno z drugimi jedrnimi platformnimi storitvami, in obratno ter

(d)

vpisovati končnih uporabnikov v druge storitve vratarja, da bi združil osebne podatke,

razen kadar je imel končni uporabnik izrecno izbiro in je dal privolitev v smislu člena 4, točka 11, in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar končni uporabnik zavrne privolitev, dano za namene iz prvega pododstavka, ali jo prekliče, vratar ne ponovi svoje zahteve za privolitev za isti namen več kot enkrat v obdobju enega leta.

Ta odstavek ne posega v možnost vratarja, da se po potrebi opre na člen 6(1), točke (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/679.

Vratar poslovnim uporabnikom ne preprečuje, da bi končnim uporabnikom ponujali enake proizvode ali storitve prek spletnih posredniških storitev tretjih strani ali prek lastnega neposrednega spletnega prodajnega kanala po cenah ali pod pogoji, ki se razlikujejo od cen ali pogojev, ponujenih prek spletnih posredniških storitev vratarja.

Vratar poslovnim uporabnikom brezplačno omogoča, da končnim uporabnikom, ki so jih pridobili prek njegove jedrne platformne storitve ali prek drugih kanalov, sporočajo in promovirajo ponudbe, tudi pod drugačnimi pogoji, ter da sklepajo pogodbe s tistimi končnimi uporabniki, ne glede na to, ali v ta namen uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja.

Vratar končnim uporabnikom omogoča, da imajo prek njegovih jedrnih platformnih storitev dostop do vsebine, naročnin, funkcij ali drugih elementov, tako da jih uporabljajo s pomočjo programske aplikacije poslovnega uporabnika, tudi kadar so ti končni uporabniki takšne elemente pridobili od zadevnega poslovnega uporabnika, ne da bi uporabljali jedrne platformne storitve vratarja.

Vratar poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom neposredno ali posredno ne preprečuje ali jih ne omejuje, da bi se v zvezi s kakršnim koli vprašanjem nespoštovanja zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava s strani vratarja, kar zadeva kakršno koli prakso vratarja, obrnili na ustrezni javni organ, tudi nacionalna sodišča. To ne posega v pravico poslovnih uporabnikov in vratarjev, da v svojih sporazumih določijo zakonite pogoje uporabe mehanizmov za obravnavo pritožb.

Vratar od končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ne zahteva, da uporabljajo, ponujajo storitev identifikacije, spletni brskalnik, plačilno storitev ali tehnične storitve, ki podpirajo zagotavljanje plačilnih storitev, kot so plačilni sistemi za nakupe znotraj aplikacije, tega vratarja ali da zagotavljajo interoperabilnost z njimi, v okviru storitev, ki jih zagotavljajo poslovni uporabniki z uporabo jedrnih platformnih storitev tega vratarja.

Vratar od poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov ne zahteva, da se naročijo na katere koli dodatne jedrne platformne storitve, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9) ali dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), ali da se registrirajo vanje kot pogoj, da bi lahko uporabljali jedrne platformne storitve tega vratarja, ki so navedene na podlagi tistega člena, do njih dostopali, se vanje vpisali ali registrirali.

Vratar vsakemu oglaševalcu, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci, na zahtevo oglaševalca dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, ki ga objavi oglaševalec, v zvezi s:

(a)

ceno in pristojbinami, ki jih plača zadevni oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, za vsako posamezno zadevno storitev spletnega oglaševanja, ki jo je zagotovil vratar;

(b)

nadomestilom, ki ga je prejel založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, če založnik privoli v izmenjavo tovrstnih informacij, ter

(c)

metriko, na podlagi katere se izračunajo posamezne cene, pristojbine in nadomestila.

V primeru, da založnik ne privoli v izmenjavo informacij v zvezi s prejetim nadomestilom iz prvega pododstavka, točka (b), vratar vsakemu oglaševalcu brezplačno zagotovi informacije o povprečnem dnevnem nadomestilu, ki ga je za zadevne oglase prejel ta založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

10.

Vratar vsakemu založniku, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo založniki, na zahtevo založnika dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, prikazanem v naboru založnika, v zvezi z:

(a)

nadomestilom in pristojbinami, ki jih je plačal zadevni založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, za vsako od zadevnih storitev spletnega oglaševanja, ki jih zagotavlja vratar;

(b)

ceno, ki jo plača oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, če oglaševalec privoli v izmenjavo tovrstnih informacij, ter

(c)

metriko, na podlagi katere se izračunajo cene in nadomestila.

V primeru da oglaševalec ne privoli v izmenjavo informacij, vratar vsakemu založniku brezplačno zagotovi informacije o povprečni dnevni ceni, ki jo je za zadevne oglase plačal ta oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

Člen 6

Obveznosti vratarjev, ki jih je mogoče podrobneje določiti na podlagi člena 8

Vratar mora izpolnjevati obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

Vratar pri konkuriranju poslovnim uporabnikom ne sme uporabljati podatkov, ki niso javno dostopni in jih ustvarijo ali zagotovijo ti poslovni uporabniki pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev oziroma storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, vključno s podatki, ki jih ustvarijo ali zagotovijo stranke teh poslovnih uporabnikov.

Za namene prvega pododstavka podatki, ki niso javno dostopni, vključujejo vse zbirne in nezbirne podatke, ki jih ustvarijo poslovni uporabniki in se lahko razberejo ali zberejo prek komercialnih dejavnosti poslovnih uporabnikov ali njihovih strank, vključno s podatki o klikih, iskanju, ogledih in glasovnimi podatki, v okviru zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami vratarja ali v njihovo podporo.

Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti preprosto odstranitev katerih koli programskih aplikacij iz operacijskega sistema vratarja, brez poseganja v možnost zadevnega vratarja, da omeji tako odstranitev v zvezi s programskimi aplikacijami, ki so bistvene za delovanje operacijskega sistema ali naprave in jih tretje strani tehnično ne morejo ponujati kot samostojnih aplikacij.

Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti, da enostavno spremenijo privzete nastavitve operacijskega sistema, virtualnega pomočnika in spletnega brskalnika vratarja, ki vodijo ali usmerjajo končne uporabnike k proizvodom ali storitvam, ki jih zagotavlja vratar. To vključuje spodbujanje končnih uporabnikov, da ob prvi uporabi spletnega iskalnika, virtualnega pomočnika ali spletnega brskalnika vratarja, navedenega v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), s seznama glavnih razpoložljivih ponudnikov storitev izberejo spletni iskalnik, virtualnega pomočnika ali spletni brskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodi ali usmerja operacijski sistem vratarja, ter spletni iskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodita ali usmerjata virtualni pomočnik in spletni brskalnik vratarja.

Vratar dovoljuje in tehnično omogoča namestitev in učinkovito uporabo programskih aplikacij tretjih strani ali trgovin s programskimi aplikacijami, ki uporabljajo njegov operacijski sistem ali so interoperabilne z njim, ter omogoča, da se do takih programskih aplikacij ali trgovin s programskimi aplikacijami dostopa s sredstvi, ki niso zadevne jedrne platformne storitve tega vratarja. Kadar je to ustrezno, vratar ne prepreči, da prenesene programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami končne uporabnike spodbudijo k odločitvi, ali želijo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastaviti kot privzeto. Vratar končnim uporabnikom, ki se odločijo, da bodo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastavili kot privzeto, tehnično omogoči, da to spremembo enostavno izvedejo.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, kolikor ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno in sorazmerno, za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema, ki ga zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

Poleg tega se vratarju ne prepreči, da kolikor je to nujno potrebno in sorazmerno, uporabi ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, kar končnim uporabnikom omogoča učinkovito zaščito varnosti v zvezi s programskimi aplikacijami tretjih strani ali trgovinami s programskimi aplikacijami, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, ustrezno utemelji.

Vratar pri razvrščanju – ter pripadajočem indeksiranju in iskanju po vsebini – storitev in proizvodov, ki jih zagotavlja sam, ne obravnava ugodneje kot podobnih storitev ali proizvodov tretje strani. Vratar za tako razvrščanje uporablja pregledne, poštene in nediskriminatorne pogoje.

Vratar tehnično ali kako drugače ne omeji možnosti končnih uporabnikov, da zamenjajo ali se naročijo na druge programske aplikacije in storitve, do katerih se dostopa z jedrnimi platformnimi storitvami vratarja, vključno z izbiro storitev dostopa do interneta za končne uporabnike.

Vratar ponudnikom storitev in ponudnikom strojne opreme brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami strojne ali programske opreme – ter dostop do njih za namene interoperabilnosti –, do katerih se dostopa ali se jih nadzoruje z operacijskim sistemom ali virtualnim pomočnikom, navedenim v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kot so na voljo za storitve ali strojno opremo, ki jih zagotavlja vratar. Poleg tega vratar poslovnim uporabnikom in alternativnim ponudnikom storitev, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami operacijskega sistema, strojne ali programske opreme ter dostop do njih za namene interoperabilnosti, ne glede na to, ali so te funkcije del operacijskega sistema, kot so na voljo temu vratarju ali pa jih uporablja pri zagotavljanju takih storitev.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme nujno potrebne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje, da interoperabilnost ne ogroža celovitosti funkcij operacijskega sistema, virtualnega pomočnika, strojne ali programske opreme, ki jih zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

Vratar oglaševalcem in založnikom ter tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci in založniki, na njihovo zahtevo brezplačno zagotavlja dostop do svojih orodij za merjenje uspešnosti ter podatkov, vključno z zbirnimi in nezbirnimi podatki, ki jih oglaševalci in založniki potrebujejo za izvedbo svojega neodvisnega preverjanja nabora oglasov. Taki podatki se zagotovijo na način, ki oglaševalcem in založnikom omogoča, da uporabijo svoja orodja za preverjanje in merjenje uspešnosti jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji.

Vratar končnim uporabnikom ali tretjim stranem, ki jih pooblasti končni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovito prenosljivost podatkov, ki jih zagotovi končni uporabnik ali se ustvarijo z dejavnostjo končnega uporabnika v okviru uporabe jedrne platformne storitve, vključno z brezplačnim zagotavljanjem orodij, da se omogoči učinkovito uresničevanje takšne prenosljivosti podatkov ter tudi z zagotavljanjem stalnega dostopa do takšnih podatkov v realnem času.

10.

Vratar poslovnim uporabnikom in tretjim stranem, ki jih pooblasti poslovni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovit, visokokakovosten in stalen dostop do zbirnih in nezbirnih podatkov v realnem času ter njihovo uporabo, vključno z osebnimi podatki, ki jih pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ustvarijo ali zagotovijo tisti poslovni uporabniki in končni uporabniki, ki uporabljajo proizvode in storitve, ki jih zagotavljajo ti poslovni uporabniki. Vratar v zvezi z osebnimi podatki zagotavlja takšen dostop do podatkov in njihovo uporabo samo, kadar so podatki neposredno povezani z uporabo, ki jo končni uporabniki izvajajo v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki jih zadevni poslovni uporabnik ponuja prek zadevne jedrne platformne storitve, in če se končni uporabniki odločijo za tako izmenjavo s privolitvijo.

11.

Vratar vsakemu tretjemu podjetju, ki je ponudnik spletnih iskalnikov, na njegovo zahtevo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zagotavlja dostop do podatkov o razvrščanju, poizvedbah, klikih in ogledih v zvezi z brezplačnim in plačljivim iskanjem, ki jih končni uporabniki ustvarijo na njegovih spletnih iskalnikih. Vsi podatki o poizvedbah, klikih in ogledih, ki so osebni podatki, se anonimizirajo.

12.

Vratar za poslovne uporabnike uporablja poštene, razumne in nediskriminatorne splošne pogoje za dostop do trgovin s programskimi aplikacijami, spletnih iskalnikov in spletnih storitev družbenega mreženja, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

V ta namen vratar objavi splošne pogoje dostopa, vključno z mehanizmom za alternativno reševanje sporov.

Komisija oceni, ali so objavljeni splošni pogoji za dostop skladni s tem odstavkom.

13.

Splošni pogoji vratarja za prekinitev zagotavljanja jedrne platformne storitve niso nesorazmerni. Vratar zagotovi, da je pogoje za prekinitev mogoče uveljavljati brez nepotrebnih težav.

Člen 7

Obveznosti vratarjev glede interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke

Kadar vratar zagotavlja medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), omogoči, da so osnovne funkcionalnosti njegovih medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, drugega ponudnika, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, in sicer tako, da brezplačno in na zahtevo zagotavlja potrebne tehnične vmesnike ali podobne rešitve, ki olajšujejo interoperabilnost.

Vratar zagotovi, da so vsaj naslednje osnovne funkcionalnosti iz odstavka 1 interoperabilne, kadar te funkcionalnosti svojim končnim uporabnikom zagotavlja vratar sam:

(a)

po navedbi v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9):

(i)

pošiljanje besedilnih sporočil med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(ii)

izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(b)

v dveh letih od imenovanja:

(i)

pošiljanje besedilnih sporočil med koncema v skupinah posameznih končnih uporabnikov;

(ii)

izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom;

(c)

v štirih letih od imenovanja:

(i)

govorni klici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(ii)

videoklici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(iii)

govorni klici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom;

(iv)

videoklici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom.

Pri interoperabilnih storitvah se ohrani raven varnosti, ki jo vratar zagotavlja svojim končnim uporabnikom, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

Vratar objavi referenčno ponudbo s tehničnimi podrobnostmi ter splošnimi pogoji in pogoji interoperabilnosti z njegovimi medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, vključno s potrebnimi podrobnostmi o ravni varnosti in šifriranju med koncema. Vratar to referenčno ponudbo objavi v roku iz člena 3(10) in jo po potrebi posodobi.

Po objavi referenčne ponudbe v skladu z odstavkom 4 lahko vsak ponudnik medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, zahteva, da so interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, ki jih zagotavlja vratar. Taka zahteva lahko zajema nekatere ali vse osnovne funkcionalnosti iz odstavka 2. Vratar ugodi vsaki razumni zahtevi za interoperabilnost v treh mesecih po prejemu zahteve, tako da omogoči delovanje zahtevanih osnovnih funkcionalnosti.

Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja izjemoma podaljša roke za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 ali 5, kadar vratar dokaže, da je to potrebno, da bi se zagotovila učinkovita interoperabilnost in ohranila potrebna raven varnosti, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

Končni uporabniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, vratarja ter medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ponudnika, ki je predložil zahtevo, se lahko sami odločijo, ali bodo uporabili interoperabilne osnovne funkcionalnosti, ki jih vratar lahko zagotavlja na podlagi odstavka 1.

Vratar od ponudnika medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahteva interoperabilnost, pridobi in si z njim izmenja samo osebne podatke končnih uporabnikov, ki so nujno potrebni za zagotovitev učinkovite interoperabilnosti. Vsako tako zbiranje in izmenjava osebnih podatkov končnih uporabnikov mora biti v celoti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da tretji ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahtevajo interoperabilnost, ne ogrožajo celovitosti, varnosti in zasebnosti njegovih storitev, pod pogojem, da so ti ukrepi nujno potrebni in sorazmerni ter da jih vratar ustrezno utemelji.

Člen 8

Izpolnjevanje obveznosti vratarjev

Vratar mora zagotoviti in dokazati izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe. Ukrepi, ki jih vratar izvaja za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz navedenih členov, morajo biti učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti. Vratar zagotovi, da je izvajanje navedenih ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, zakonodajo o kibernetski varnosti, varstvu potrošnikov, varnosti proizvodov ter zahtevami glede dostopnosti.

Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo vratarja na podlagi odstavka 3 tega člena začne postopek na podlagi člena 20.

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, v katerem določi ukrepe, ki jih mora zadevni vratar izvesti, da bi dejansko izpolnil obveznosti iz členov 6 in 7. Ta izvedbeni akt se sprejme v šestih mesecih od začetka postopka na podlagi člena 20, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar zaradi izogibanja začne postopek na lastno pobudo na podlagi člena 13, lahko taki ukrepi zadevajo obveznosti iz členov 5, 6 in 7.

Vratar lahko zahteva, da se Komisija vključi v postopek, da bi ugotovila, ali so ukrepi, ki jih namerava zadevni vratar izvesti ali jih izvaja z namenom zagotovitve izpolnjevanja obveznosti iz členov 6 in 7, učinkoviti pri doseganju cilja zadevne obveznosti v njegovih posebnih okoliščinah. Komisija sama presodi, ali naj se vključi v ta postopek, pri čemer upošteva načela enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja.

Vratar v svoji zahtevi predloži obrazložitev ukrepov, ki jih namerava izvesti ali jih je izvedel. Vratar poleg tega predloži nezaupno različico svoje obrazložitve, ki se lahko posreduje tretjim stranem na podlagi odstavka 6.

Odstavka 2 in 3 tega člena ne posegata v pristojnosti Komisije v skladu s členi 29, 30 in 31.

Komisija z namenom sprejetja sklepa iz odstavka 2 vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v treh mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20. V predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

Da se lahko na učinkovit način omogoči, da zainteresirane tretje strani predložijo pripombe, Komisija ob tem, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 5 ali čim prej po tem, objavi nezaupni povzetek primera in ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

Komisija pri določitvi ukrepov na podlagi odstavka 2 zagotovi, da so ukrepi učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti ter sorazmerni glede na posebne okoliščine vratarja in zadevne storitve.

Za opredelitev obveznosti v skladu s členom 6(11) in (12) Komisija oceni tudi, ali predvideni ali izvedeni ukrepi zagotavljajo, da ni več neravnovesja med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter da ukrepi sami ne pomenijo prednosti za vratarja, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo vratar zagotavlja poslovnim uporabnikom.

V zvezi s postopki na podlagi odstavka 2 se lahko Komisija na zahtevo ali na lastno pobudo odloči za njihovo ponovno odprtje, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljil sklep, ali

(b)

je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah ali

(c)

ukrepi, navedeni v sklepu, niso učinkoviti.

Člen 9

Zadržanje

Kadar vratar v obrazloženi zahtevi dokaže, da bi izpolnjevanje specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), zaradi izjemnih okoliščin, ki so zunaj njegovega nadzora, ogrozilo ekonomsko upravičenost njegovega poslovanja v Uniji, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene v celoti ali delno izjemoma zadržati specifično obveznost iz navedene obrazložene zahteve (v nadaljnjem besedilu: sklep o zadržanju). V tem izvedbenem aktu svoj sklep o zadržanju utemelji tako, da opredeli izjemne okoliščine, ki upravičujejo zadržanje. Ta izvedbeni akt se omeji glede na obseg in čas trajanja, ki sta potrebna za odziv na tako grožnjo vratarjevi upravičenosti poslovanja. Komisija si prizadeva ta izvedbeni akt sprejeti brez odlašanja in najpozneje tri mesece po prejemu popolne obrazložene zahteve. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar se odobri zadržanje na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o zadržanju pregleda vsako leto, razen če je v njem določen krajši interval. Zadržanje po takem pregledu v celoti ali delno odpravi ali pa ugotovi, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 3 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na ekonomsko upravičenost poslovanja vratarja v Uniji in na tretje strani, zlasti MSP in potrošnike. Za zadržanje se lahko uporabljajo pogoji in obveznosti, ki jih Komisija določi za zagotovitev pravičnega ravnovesja med temi interesi in cilji te uredbe.

Člen 10

Izvzetje na podlagi javnega zdravja in javne varnosti

Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene zadevnega vratarja v celoti ali delno izvzeti iz specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kadar je tako izvzetje utemeljeno na podlagi razlogov iz odstavka 3 tega člena (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvzetju). Komisija sklep o izvzetju sprejme v treh mesecih po prejemu popolne obrazložene zahteve in predloži obrazloženo izjavo, v kateri navede razloge za izvzetje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar je izvzetje odobreno na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o izvzetju pregleda, če razlog za izvzetje ne obstaja več oziroma vsaj vsako leto. Po takem pregledu Komisija izvzetje v celoti ali deloma odpravi ali sklene, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

Izvzetje na podlagi odstavka 1 se lahko odobri samo na podlagi javnega zdravja ali javne varnosti.

V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 4 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na razloge iz odstavka 3 ter učinke na zadevnega vratarja in tretje strani. Komisija lahko zadržanje uporabi za pogoje in obveznosti, da se zagotovi pravično ravnovesje med cilji, zastavljenimi na podlagi razlogov iz odstavka 3, in cilji te uredbe.

Člen 11

Poročanje

Vratar v šestih mesecih po imenovanju na podlagi člena 3 in v skladu s členom 3(10) Komisiji predloži poročilo, v katerem podrobno in pregledno opiše ukrepe, ki jih je izvedel, da bi zagotovil izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7.

Vratar v roku iz odstavka 1 objavi in Komisiji predloži nezaupni povzetek navedenega poročila.

Vratar to poročilo in nezaupni povzetek posodobi vsaj enkrat letno.

Komisija na svojem spletnem mestu objavi povezavo do tega nezaupnega povzetka.

Člen 12

Posodabljanje obveznosti vratarjev

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz členov 5 in 6. Ti delegirani akti temeljijo na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki bodisi omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev bodisi so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz členov 5 in 6.

Področje uporabe delegiranega akta, sprejetega v skladu odstavkom 1, je omejeno na:

(a)

razširitev obveznosti, ki se uporablja samo v zvezi z nekaterimi jedrnimi platformnimi storitvami, na druge jedrne platformne storitve, navedene v členu 2, točka 2;

(b)

razširitev obveznosti, ki koristi določenim poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, tako da koristi tudi drugim poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom;

(c)

določitev načina, na katerega naj bi vratarji izvajali obveznosti iz členov 5 in 6, da se zagotovi dejansko izpolnjevanje teh obveznosti;

(d)

razširitev obveznosti, ki se uporablja le v zvezi z nekaterimi storitvami, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, na druge storitve, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo;

(e)

razširitev obveznosti, ki se uporablja samo v zvezi z nekaterimi vrstami podatkov, tako da se uporablja tudi za druge vrste podatkov;

(f)

dodajanje dodatnih pogojev, kadar obveznost nalaga določene pogoje za ravnanje vratarja, ali

(g)

uporabo obveznosti, ki ureja razmerje med več jedrnimi platformnimi storitvami vratarja, za razmerje med jedrno platformno storitvijo in drugimi storitvami vratarja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe v zvezi s seznamom osnovnih funkcionalnosti, opredeljenih v členu 7(2), in sicer z dodajanjem ali odvzemanjem funkcionalnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke.

Ti delegirani akti temeljijo na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz člena 7.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz člena 7, in sicer z določitvijo načina izvajanja teh obveznosti, da se zagotovi dejansko izpolnjevanje teh obveznosti. Ti delegirani akti morajo temeljiti na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz člena 7.

Šteje se, da praksa iz odstavkov 1, 3 in 4 omejuje tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali da je nepoštena, kadar:

(a)

se k tej praksi zatekajo vratarji ter kadar lahko ovira inovacije in omejuje izbiro za poslovne uporabnike in končne uporabnike, ker:

(i)

trajno vpliva ali bi lahko vplivala na tekmovalnost jedrne platformne storitve ali drugih storitev v digitalnem sektorju, saj ustvarja ali krepi ovire za druga podjetja, da vstopijo na trg ali da se širijo kot ponudniki jedrne platformne storitve ali drugih storitev v digitalnem sektorju, ali

(ii)

preprečuje drugim izvajalcem, da bi imeli enak dostop do ključnega vložka kot vratar, ali

(b)

obstaja neravnovesje med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter vratar pridobi prednost pred poslovnimi uporabniki, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo ta vratar zagotavlja tem poslovnim uporabnikom.

Člen 13

Preprečevanje izogibanja

Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, teh storitev ne sme segmentirati, razdeliti, deliti, razčleniti ali ločiti s pogodbenimi, komercialnimi, tehničnimi ali drugimi načini, da bi se izognilo kvantitativnim mejnim vrednostim iz člena 3(2). Nobena taka praksa podjetja Komisiji ne preprečuje, da ga imenuje za vratarja na podlagi člena 3(4).

Kadar Komisija sumi, da se podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, zateka k praksi iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za ugotovitev, ali se to podjetje zateka k taki praksi.

Vratar zagotovi, da so obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v celoti in dejansko izpolnjene.

Vratar ne sme ravnati na noben način, ki bi spodkopaval dejansko izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, ne glede na to, ali je to ravnanje pogodbene, komercialne, tehnične ali katere koli druge narave, oziroma ne glede na to, ali to ravnanje vključuje uporabo vedenjskih tehnik ali oblikovanje vmesnika.

Kadar je potrebna privolitev za zbiranje, obdelavo, navzkrižno uporabo in izmenjavo osebnih podatkov, da se zagotovi skladnost s to uredbo, vratar sprejme potrebne ukrepe, s katerimi poslovnim uporabnikom omogoči, da neposredno pridobijo potrebno privolitev za njihovo obdelavo, kadar je ta privolitev potrebna v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo 2002/58/ES, ali kako drugače deluje v skladu s predpisi in načeli Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti, med drugim tako, da poslovnim uporabnikom zagotovi ustrezno anonimizirane podatke, kadar je to ustrezno. Vratar pridobitve te privolitve poslovnega uporabnika ne oteži bolj kot za svoje storitve.

Vratar ne poslabša pogojev ali kakovosti nobene od jedrnih platformnih storitev, zagotovljenih poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, ki uveljavijo pravice ali možnosti iz členov 5, 6 in 7, oziroma ne oteži neupravičeno uveljavljanja teh pravic ali možnosti, tudi ne tako, da bi končnim uporabnikom na pristranski način ponujal različne možnosti ali vplival na samostojnost in odločanje končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ali prosto izbiro teh uporabnikov prek strukture, oblikovanja, funkcije ali načina delovanja uporabniškega vmesnika ali njegovega dela.

Kadar se vratar izogiba ali se poskuša izogniti obveznostim iz člena 5, 6 ali 7 na način, opisan v odstavkih 4, 5 in 6 tega člena, lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 20 in sprejme izvedbeni akt iz člena 8(2), v katerem opredeli ukrepe, ki jih mora izvesti vratar.

▼C1

Odstavek 7 tega člena ne posega v pristojnosti Komisije iz členov 29, 30 in 31.

▼B

Člen 14

Obveznost obveščanja o koncentracijah

Vratar obvesti Komisijo o vsaki nameravani koncentraciji v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, kadar subjekti, ki se združujejo, ali cilj koncentracije zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov, ne glede na to, ali je treba o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu z navedeno uredbo ali pristojni nacionalni organ za varstvo konkurence v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Vratar Komisijo obvesti o taki koncentraciji pred izvedbo koncentracije in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

V obvestilu, ki ga pošlje vratar na podlagi odstavka 1, se navedejo vsaj podjetja, ki jih koncentracija zadeva, njihov letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihova področja dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, in transakcijsko vrednost pogodbe ali oceno transakcijske vrednosti, skupaj s povzetkom koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo ter seznamom držav članic, ki jih koncentracija zadeva.

V obvestilu, ki ga pošlje vratar, se za vse zadevne jedrne platformne storitve navede tudi njihov letni promet v Uniji, število njihovih letnih aktivnih poslovnih uporabnikov in število mesečnih aktivnih končnih uporabnikov.

Če po koncentraciji iz odstavka 1 tega člena dodatne jedrne platformne storitve posamezno dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), zadevni vratar o tem obvesti Komisijo v dveh mesecih od izvedbe koncentracije in Komisiji predloži informacije iz člena 3(2).

Komisija pristojne organe držav članic obvesti o vseh obvestilih, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in vsako leto objavi seznam pridobitev, o katerih so jo vratarji obvestili na podlagi navedenega odstavka.

Komisija upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

Pristojni organi držav članic lahko na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, od Komisije zahtevajo preučitev koncentracije na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

Člen 15

Obveznost revizije

Vratar v šestih mesecih po imenovanju na podlagi člena 3 Komisiji predloži neodvisno revidiran opis vseh tehnik oblikovanja profilov strank, ki jih uporablja v svojih jedrnih platformnih storitvah, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9). Komisija ta revidirani opis pošlje Evropskemu odboru za varstvo podatkov.

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt iz člena 46(1), točka (g), da razvije metodologijo in postopek revizije.

Vratar javno objavi pregled revidiranega opisa iz odstavka 1. Pri tem ima vratar pravico, da upošteva potrebo po varovanju svojih poslovnih skrivnosti. Vratar ta opis in pregled posodobi vsaj enkrat letno.

POGLAVJE IV

PREISKAVA TRGA

Člen 16

Začetek preiskave trga

Če namerava Komisija izvesti preiskavo trga zaradi morebitnega sprejetja sklepov na podlagi členov 17, 18 in 19, sprejme sklep o začetku preiskave trga.

Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija izvaja svoja pooblastila za preiskovanje iz te uredbe pred začetkom preiskave trga na podlagi navedenega odstavka.

V sklepu iz odstavka 1 se navedejo:

(a)

datum začetka preiskave trga;

(b)

opis vprašanja, na katero se preiskava trga nanaša;

(c)

namen preiskave trga.

Komisija lahko znova začne preiskavo trga, ki jo je zaključila, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljil sklep, sprejet na podlagi člena 17, 18 ali 19, ali

(b)

je sklep, sprejet na podlagi člena 17, 18 ali 19, temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

Komisija lahko pri preiskavi trga za pomoč zaprosi enega ali več nacionalnih pristojnih organov.

Člen 17

Preiskava trga za imenovanje vratarjev

Komisija lahko izvede preiskavo trga, katere namen je, da preuči, ali bi moralo biti podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, imenovano za vratarja na podlagi člena 3(8), ali da določi jedrne platformne storitve, ki se navedejo v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9). Komisija si prizadeva preiskavo trga zaključiti v 12 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). Da bi končala preiskavo trga, Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem navede svojo odločitev. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Med preiskavo trga na podlagi odstavka 1 tega člena si Komisija prizadeva svoje predhodne ugotovitve v šestih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a), sporočiti zadevnemu podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve. V predhodnih ugotovitvah pojasni, ali je začasno mnenja, da je to podjetje primerno imenovati za vratarja na podlagi člena 3(8), zadevne jedrne platformne storitve pa uvrstiti na seznam na podlagi člena 3(9).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega mejne vrednosti iz člena 3(2), vendar predloži dovolj dobro utemeljene argumente v skladu s členom 3(5), ki so očitno omajali domnevo iz člena 3(2), si Komisija prizadeva preiskavo trga zaključiti v petih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a).

V tem primeru si Komisija prizadeva svoje predhodne ugotovitve na podlagi odstavka 2 tega člena sporočiti zadevnemu podjetju v treh mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a).

Kadar Komisija za vratarja na podlagi člena 3(8) imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki pri svojem poslovanju še nima utrjenega in trajnega položaja, a se predvideva, da ga bo v bližnji prihodnosti imelo, lahko določi, da se zanj uporablja samo ena ali več obveznosti iz člena 5(3) do (6) ter člena 6(4), (7), (9), (10) in (13), kot je določeno v sklepu o imenovanju. Komisija navede, da se uporabljajo samo tiste obveznosti, ki so ustrezne in potrebne, da se zadevnemu vratarju prepreči, da bi z nepoštenimi sredstvi pridobil utrjen in trajen položaj pri svojem poslovanju. Komisija tako imenovanje pregleda v skladu s postopkom iz člena 4.

Člen 18

Preiskava trga v zvezi s sistematičnim neizpolnjevanjem obveznosti

Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti. To preiskavo trga zaključi v 12 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). Kadar je iz preiskave trga razvidno, da vratar sistematično krši eno ali več obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja v zvezi z zahtevami iz člena 3(1), lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim takemu vratarju naloži kakršne koli ravnalne ali strukturne popravne ukrepe, ki so sorazmerni in potrebni za zagotovitev dejanske skladnosti s to uredbo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Popravni ukrep, naložen v skladu z odstavkom 1 tega člena, kolikor je tak popravni ukrep sorazmeren in potreben za ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravičnosti in tekmovalnosti, na katero vpliva sistematična neskladnost, lahko vključuje prepoved vratarju, da v omejenem obdobju izvede koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami ali drugimi storitvami, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali v zvezi s storitvami, ki omogočajo zbiranje podatkov, na katere vpliva sistematično neizpolnjevanje obveznosti.

Šteje se, da vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 kadar je Komisija vratarju v osmih letih pred sprejetjem sklepa o začetku preiskave trga zaradi morebitnega sprejetja sklepa na podlagi tega člena v zvezi s katero koli od njegovih jedrnih platformnih storitev izdala vsaj tri sklepe o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29.

Komisija zadevnemu vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v šestih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). V svojih predhodnih ugotovitvah pojasni, ali predhodno meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, ter za kateri popravni ukrep ali popravne ukrepe predhodno meni, da so potrebni in sorazmerni

Da bi zainteresirane tretje strani lahko učinkovito predložile pripombe, Komisija istočasno, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 4 ali čim prej po tem roku, objavi nezaupni povzetek primera in popravne ukrepe, ki jih namerava naložiti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, tako da zaveze, ki jih ponudi vratar na podlagi člena 25, razglasi za zavezujoče, objavi nezaupni povzetek primera in glavno vsebino zavez. Zainteresirane tretje strani lahko svoje pripombe predložijo v razumnem roku, ki ga določi Komisija.

Komisija lahko med preiskavo trga podaljša njeno trajanje, kadar je tako podaljšanje utemeljeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Podaljšanje se lahko nanaša na rok, do katerega mora Komisija izdati svoje predhodne ugotovitve, ali na rok za sprejetje končnega sklepa. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne sme preseči šest mesecev.

Da se zagotovi, da vratar dejansko izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, Komisija redno pregleduje popravne ukrepe, ki jih naloži v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Komisija ima pravico te popravne ukrepe spremeniti, če po novi preiskavi trga ugotovi, da niso učinkoviti.

Člen 19

Preiskava trga v zvezi z novimi storitvami in novimi praksami

Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali bi bilo treba na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, vključiti eno ali več storitev v digitalnem sektorju, ali za odkrivanje praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene in se s to uredbo ne obravnavajo učinkovito. Komisija v svoji oceni upošteva vse ustrezne ugotovitve iz postopkov na podlagi členov 101 in 102 PDEU v zvezi z digitalnimi trgi ter vse druge ustrezne dogodke.

Komisija se lahko pri izvajanju preiskave trga na podlagi odstavka 1 posvetuje s tretjimi stranmi, vključno s poslovnimi in končnimi uporabniki storitev v digitalnem sektorju, ki se preiskujejo, ter poslovnimi in končnimi uporabniki, ki so predmet preiskovanih praks.

Komisija ugotovitve objavi v poročilu v 18 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a).

To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter se mu po potrebi priloži:

(a)

zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, vključijo dodatne storitve v digitalnem sektorju ali da se v Poglavje III vključijo nove obveznosti, ali

(b)

osnutek delegiranega akta za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz členov 5 in 6 ali osnutek delegiranega akta za spremembo ali dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz člena 7, kot je določeno v členu 12.

Po potrebi lahko v zakonodajnem predlogu za spremembo te uredbe iz točke (a) drugega pododstavka tudi predlaga, da se s seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, črtajo obstoječe storitve ali da se iz členov 5, 6 ali 7 črtajo obstoječe obveznosti.

POGLAVJE V

POOBLASTILA ZA PREISKOVANJE, IZVRŠEVANJE IN SPREMLJANJE

Člen 20

Začetek postopka

Kadar namerava Komisija začeti postopek zaradi morebitnega sprejetja sklepov na podlagi členov 8, 29 in 30, sprejme sklep o začetku postopka.

Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija izvaja svoja pooblastila za preiskovanje na podlagi te uredbe pred začetkom postopka na podlagi navedenega odstavka.

Člen 21

Zahteve za informacije

Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od podjetij in podjetniških združenj zahteva, da ji predložijo vse potrebne informacije. Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva tudi dostop do vseh podatkov in algoritmov podjetij ter informacij o testih ter zahteva pojasnila v zvezi s tem.

Kadar Komisija pošlje podjetju ali podjetniškemu združenju enostavni zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in globe na podlagi člena 30, ki se uporabljajo za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij ali pojasnil.

Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj s sklepom, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Kadar Komisija od podjetij zahteva, da zagotovijo dostop do vseh podatkov in algoritmov ter informacij o testih, navede namen zahteve ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede globe, ki so določene v členu 30, in navede ali naloži periodične denarne kazni, ki so določene v členu 31. Opozori tudi na pravico, da sklep predloži v presojo Sodišču.

Podjetja ali podjetniška združenja ali njihovi predstavniki predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

Na zahtevo Komisije ji pristojni organi držav članic zagotovijo vse potrebne informacije, ki jih imajo, za izvajanje nalog, ki so ji naložene s to uredbo.

Člen 22

Pooblastilo za opravljanje razgovorov in sprejemanje izjav

Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe opravi razgovor z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki v razgovor privolijo, zaradi zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave. Komisija ima pravico, da take razgovore zabeleži s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

Kadar razgovor na podlagi odstavka 1 tega člena poteka v prostorih podjetja, Komisija o tem obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere poteka razgovor. Če ta organ tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

Člen 23

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)

vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)

pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)

vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)

zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)

zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)

zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.

Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

Člen 24

Začasni ukrepi

Komisija lahko v nujnih primerih zaradi tveganja resne in nepopravljive škode za poslovne uporabnike ali končne uporabnike vratarjev sprejme izvedbeni akt, s katerim odredi začasne ukrepe zoper vratarja na podlagi prima facie ugotovitve kršitve člena 5, 6 ali 7. Ta izvedbeni akt se sprejme samo v okviru postopka, ki se je začel z namenom morebitnega sprejetja sklepa o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29(1). Uporablja se samo za določeno obdobje in se lahko podaljša, kolikor je to potrebno in primerno. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 25

Zaveze

Če zadevni vratar v postopku iz člena 18 ponudi zaveze glede zadevnih jedrnih platformnih storitev za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim postanejo te zaveze zavezujoče za zadevnega vratarja, in izjavi, da ni več podlage za ukrepanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Komisija lahko na zahtevo ali lastno pobudo s sklepom znova začne zadevni postopek, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep;

(b)

zadevni vratar ne izpolni svojih zavez;

(c)

je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah, ki so jih dale na razpolago stranke;

(d)

zaveze niso učinkovite.

Če Komisija meni, da zaveze, ki jih predloži zadevni vratar, ne morejo zagotoviti učinkovitega izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v sklepu o zaključku zadevnega postopka obrazloži, zakaj ni določila, da so te zaveze zavezujoče.

Člen 26

Spremljanje obveznosti in ukrepov

Komisija sprejme potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitega izvajanja in izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter sklepov, sprejetih na podlagi členov 8, 18, 24, 25 in 29. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti naložitev obveznosti vratarjem, da hranijo vse dokumente, ki štejejo za pomembne za oceno izvajanja in izpolnjevanja teh obveznosti in sklepov.

Ukrepi na podlagi odstavka 1 lahko vključujejo imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov in revizorjev ter imenovanje uradnikov nacionalnih pristojnih organov držav članic za pomoč Komisiji pri spremljanju obveznosti in ukrepov ter za zagotovitev specifične strokovnosti ali znanja Komisiji.

Člen 27

Informacije tretjih strani

Vse tretje strani, vključno s poslovnimi uporabniki, konkurenti ali končnimi uporabniki jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), ter njihovi predstavniki lahko nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali Komisijo neposredno obvestijo o kakršni koli praksi ali ravnanju vratarjev, ki spada v področje uporabe te uredbe.

Nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), in Komisija imata polno diskrecijsko pravico glede ustreznih ukrepov in nista obvezana ukrepati na podlagi prejetih informacij.

Kadar nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovi, da bi lahko prišlo do neskladnosti s to uredbo, te informacije posreduje Komisiji.

Člen 28

Funkcija za zagotavljanje skladnosti

Vratarji uvedejo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od operativnih funkcij vratarja in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti.

Vratar zagotovi, da ima funkcija za zagotavljanje skladnosti iz odstavka 1 zadostna pooblastila, status in vire ter dostop do upravljalnega organa vratarja, da bi lahko preverjala izpolnjevanje obveznosti vratarja v skladu s to uredbo.

Upravljalni organ vratarja zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, imenovane na podlagi odstavka 1, poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 5.

Upravljalni organ vratarja zagotovi tudi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisen višji vodstveni delavec, ki je posebej odgovoren za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu vratarja ter lahko izrazi pomisleke in opozori ta organ, kadar se pojavijo tveganja neskladnosti s to uredbo, pri čemer to ne posega v odgovornosti upravljalnega organa v okviru njegovih nadzornih in vodstvenih funkcij.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne odstavi brez predhodne odobritve upravljalnega organa vratarja.

Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, ki jih vratar imenuje na podlagi odstavka 1, opravljajo naslednje naloge:

(a)

organiziranje, spremljanje in nadzor ukrepov in dejavnosti vratarjev, namenjenih zagotavljanju skladnosti s to uredbo;

(b)

obveščanje vodstva in zaposlenih vratarja ter svetovanje o skladnosti s to uredbo;

(c)

po potrebi preverjanje izpolnjevanja zavez, ki so zavezujoče na podlagi člena 25, pri čemer to ne posega v možnost Komisije, da imenuje neodvisne zunanje strokovnjake na podlagi člena 26(2);

(d)

sodelovanje s Komisijo za namene te uredbe.

Vratarji Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

Upravljalni organ vratarja določi izvajanje upravljalne ureditve vratarja, s katero poskrbi za neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z ločevanjem odgovornosti v organizaciji vratarja in preprečevanjem nasprotij interesov; to ureditev nadzoruje in je zanjo odgovoren.

Upravljalni organ vsaj enkrat letno odobri in redno pregleduje strategije in politike za uvedbo, upravljanje in spremljanje skladnosti s to uredbo.

Upravljalni organ nameni dovolj časa upravljanju in spremljanju skladnosti s to uredbo. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z upravljanjem in izvrševanjem te uredbe ter zagotavlja, da so mu dodeljena ustrezna sredstva.

Člen 29

Neizpolnjevanje obveznosti

Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem navede svojo ugotovitev o neizpolnjevanju obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o neizpolnjevanju obveznosti), kadar ugotovi, da vratar ne izpolnjuje ene ali več naslednjih obveznosti:

(a)

katere koli obveznosti iz člena 5, 6 ali 7;

(b)

ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)

popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)

začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)

zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Komisija si sklep o neizpolnjevanju obveznosti prizadeva sprejeti v 12 mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20.

Preden Komisija sprejme sklep o neizpolnjevanju obveznosti, zadevnemu vratarju sporoči predhodne ugotovitve. V teh predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep o neizpolnjevanju obveznosti, se lahko posvetuje s tretjimi stranmi.

Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, vratarju odredi, da v ustreznem roku preneha z neizpolnjevanjem obveznosti in predloži obrazložitev, kako namerava ta sklep izpolniti.

Vratar predloži Komisiji opis ukrepov, ki jih je sprejel za zagotovitev skladnosti s sklepom o neizpolnjevanju obveznosti.

Kadar se Komisija odloči, da ne bo sprejela sklepa o neizpolnjevanju obveznosti, postopek zaključi s sklepom.

Člen 30

Globe

V sklepu o neizpolnjevanju obveznosti lahko Komisija vratarju naloži globe v višini največ 10 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da vratar namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje:

(a)

katere koli obveznosti iz členov 5, 6 in 7;

(b)

ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)

popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)

začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)

zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti vratarju naloži globe v višini do 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti ugotovi, da je vratar enako ali podobno kršil obveznost iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z isto jedrno platformno storitvijo, kršitev katere je bila ugotovljena v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, sprejetem v predhodnih osmih letih.

Komisija lahko sprejme sklep, s katerim podjetjem, vključno z vratarji, kadar je to ustrezno, in podjetniškim združenjem naloži globe v višini največ 1 % njihovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

(a)

v roku ne predložijo informacij, ki so potrebne za oceno njihovega imenovanja za vratarje na podlagi člena 3, ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije;

(b)

ne izpolnjujejo obveznosti o uradnem obveščanju Komisije v skladu s členom 3(3);

(c)

ne sporočijo informacij ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 14;

(d)

ne predložijo opisa ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 15;

(e)

v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) ne zagotovijo dostopa do podatkovnih baz, algoritmov ali informacij o testih;

(f)

ne predložijo zahtevanih informacij v roku, določenem na podlagi člena 21(3) ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo na podlagi člena 21 ali podajo v razgovoru na podlagi člena 22;

(g)

v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij, ki jih je predložil predstavnik ali član osebja, ali ne predložijo ali zavrnejo predložitev popolnih informacij o dejstvih v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na podlagi člena 23;

(h)

ne privolijo v inšpekcijski pregled na podlagi člena 23;

(i)

ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih je naložila Komisija na podlagi člena 26;

(j)

ne uvedejo funkcije za zagotavljanje skladnosti v skladu s členom 28 ali

(k)

ne izpolnjujejo pogojev za dostop do spisa Komisije na podlagi člena 34(4).

Komisija pri določitvi višine globe upošteva resnost, trajanje in ponavljanje, za globe, naložene na podlagi odstavka 3, pa tudi zamudo, nastalo v postopku.

Kadar se podjetniškemu združenju naloži globa ob upoštevanju prometa njegovih članov na svetovni ravni in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevke za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članov podjetniškemu združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko Komisija zahteva plačilo v skladu z drugim pododstavkom, lahko od katerega koli člana podjetniškega združenja zahteva plačilo razlike, kadar je to potrebno za zagotovitev plačila globe v celoti.

Vendar Komisija plačila na podlagi drugega ali tretjega pododstavka ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvršila sklepa podjetniškega združenja, s katerim je bila kršena ta uredba, in niso vedela za njegov obstoj ali pa so do njega izkazala odklonilno stališče, preden je Komisija začela postopek na podlagi člena 20.

Finančna obveznost vsakega podjetja za plačilo globe znaša največ 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu.

Člen 31

Periodične denarne kazni

Komisija lahko sprejme sklep, s katerim naloži podjetjem, vključno z vratarji, kadar je ustrezno, in podjetniškim združenjem periodične denarne kazni v višini največ 5 % povprečnega dnevnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, izračunane od dneva, določenega s tem sklepom, da bi od njih dosegla, da:

(a)

upoštevajo ukrepe, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(b)

upoštevajo sklep na podlagi člena 18(1);

(c)

predložijo pravilne in popolne informacije v roku, ki je določen v zahtevku za informacije, podanem s sklepom na podlagi člena 21;

(d)

v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) zagotovijo dostop do podatkovnih baz, algoritmov in informacij o testih ter predložijo pojasnila v zvezi z njimi, kot je določeno v sklepu, sprejetem na podlagi člena 21;

(e)

privolijo v inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom, sprejetim na podlagi člena 23;

(f)

upoštevajo sklep, v katerem so odrejeni začasni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 24(1);

(g)

izpolnijo zaveze, ki so bile določene za pravno zavezujoče s sklepom na podlagi člena 25(1);

(h)

upoštevajo sklep na podlagi člena 29(1).

Kadar podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo zavezo, za izvršitev katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi končni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska iz prvotnega sklepa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 32

Zastaralni roki za izrek sankcij

Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 30 in 31, zastarajo v 5 letih.

Rok začne teči z dnem, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru nadaljevalnih ali ponavljajočih kršitev začne rok teči z dnem, ko kršitev preneha.

Vsi ukrepi, ki jih zaradi preiskave trga ali postopka v zvezi s kršitvijo sprejme Komisija, pretrgajo zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Zastaralni rok se pretrga z dnem, ko je o dejanju uradno obveščeno vsaj eno podjetje ali podjetniško združenje, ki je sodelovalo pri kršitvi. Dejanja, ki pretrgajo zastaralni rok, so zlasti:

(a)

zahtevki za informacije, ki jih predloži Komisija;

(b)

pisna pooblastila za izvajanje inšpekcijskih pregledov, ki jih svojim uradnikom da Komisija;

(c)

začetek postopka s strani Komisije na podlagi člena 20.

Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar se zastaralni rok izteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok prekinjen na podlagi odstavka 5.

Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se prekine za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču.

Člen 33

Zastaralni roki za izvrševanje kazni

Pooblastilo Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih na podlagi členov 30 in 31, zastara v petih letih.

Rok začne teči od dne, ko sklep postane pravnomočen.

Zastaralni rok za izvrševanje kazni se pretrga:

(a)

z uradnim obvestilom o sklepu o spremembi prvotnega zneska globe ali periodične denarne kazni ali zavrnitvi vloge za spremembo ali

(b)

z vsakim ukrepom Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je doseči izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

Zastaralni rok za izvršitev kazni se prekine za toliko časa, dokler:

(a)

traja plačilni rok ali

(b)

je zamrznjena izvršitev plačila na podlagi odločbe Sodišča ali odločbe nacionalnega sodišča.

Člen 34

Pravica do zaslišanja in dostop do spisa

Preden Komisija sprejme sklep na podlagi člena 8, člena 9(1), člena 10(1), členov 17, 18, 24, 25, 29 in 30 ter člena 31(2), zadevnemu vratarju ali podjetju ali podjetniškemu združenju omogoči, da poda izjavo o:

(a)

predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovor, ter

(b)

ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev na podlagi točke (a) tega odstavka.

Zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja lahko Komisiji predložijo svoja opažanja o predhodnih ugotovitvah Komisije v roku, ki ga Komisija določi v predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 dni.

Sklepi Komisije temeljijo samo na predhodnih ugotovitvah, vključno v zvezi z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovor, na katere so lahko zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja predložili pripombe.

Pravica zadevnega vratarja, podjetja ali podjetniškega združenja do obrambe se v celoti upošteva v vseh postopkih. Zadevni vratar, podjetje ali podjetniško združenje ima pravico, da dostopi do spisa Komisije pod pogoji razkritja in ob upoštevanju pravnega interesa podjetij v zvezi z varstvom njihovih poslovnih skrivnosti. V primeru nestrinjanja med stranmi lahko Komisija sprejme sklepe, v katerih določi te pogoje razkritja. Pravica do dostopa do spisa Komisije ne zajema zaupnih informacij in interne dokumentacije Komisije ali pristojnih organov držav članic. Zlasti ne zajema korespondence med Komisijo in pristojnimi organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

Člen 35

Letno poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in napredku pri doseganju njenih ciljev.

V poročilo iz odstavka 1 se vključijo:

(a)

povzetek dejavnosti Komisije, vključno z vsemi sprejetimi ukrepi ali sklepi in tekočimi preiskavami trga v zvezi s to uredbo;

(b)

ugotovitve, ki izhajajo iz spremljanja, kako vratarji izvajajo obveznosti iz te uredbe;

(c)

ocena revidiranega opisa iz člena 15;

(d)

pregled sodelovanja med Komisijo in nacionalnimi organi v zvezi s to uredbo;

(e)

pregled dejavnosti in nalog, ki jih izvaja skupina regulatorjev digitalnega sektorja na visoki ravni, vključno s tem, kako naj se izvajajo njena priporočila glede izvrševanja te uredbe.

Komisija poročilo objavi na svojem spletišču.

Člen 36

Poklicna skrivnost

Informacije, zbrane na podlagi te uredbe, se uporabijo za namene te uredbe.

Informacije, zbrane na podlagi člena 14, se uporabljajo za namene te uredbe, Uredbe (ES) št. 139/2004 in nacionalnih pravil o združitvah.

Informacije, zbrane na podlagi člena 15, se uporabljajo za namene te uredbe in Uredbe (EU) 2016/679.

Brez poseganja v izmenjavo in uporabo informacij, zagotovljenih za uporabo na podlagi členov 38, 39, 41 in 43, Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter fizične ali pravne osebe, vključno z revizorji in strokovnjaki, imenovanimi na podlagi člena 26(2), ne razkrivajo informacij, ki jih pridobijo ali si jih izmenjajo na podlagi te uredbe, in informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 37

Sodelovanje z nacionalnimi organi

Komisija in države članice tesno sodelujejo pri izvršilnih ukrepih in jih usklajujejo, da bi zagotovile skladno, učinkovito in dopolnilno izvrševanje razpoložljivih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo za vratarje v smislu te uredbe.

Komisija se lahko z nacionalnimi organi po potrebi posvetuje o čemer koli v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 38

Sodelovanje in usklajevanje z nacionalnimi pristojnimi organi, ki izvršujejo pravila o konkurenci

Komisija in nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), sodelujejo med seboj in se obveščajo o svojih izvršilnih ukrepih prek Evropske mreže za konkurenco. Pooblaščeni so, da si medsebojno zagotavljajo informacije v zvezi s katerim koli dejanskim ali pravnim vprašanjem, vključno z zaupnimi informacijami. Kadar pristojni organ ni član Evropske mreže za konkurenco, Komisija uredi vse potrebno za sodelovanje in izmenjavo informacij s temi organi o primerih v zvezi z izvrševanjem te uredbe in izvrševanjem primerov iz člena 1(6). Takšno ureditev lahko določi z izvedbenim aktom iz člena 46(1), točka (l).

Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), začeti preiskavo o vratarjih na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), pisno obvesti Komisijo o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu, preden ga začne izvajati ali takoj po tem. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), vratarjem naložiti obveznosti na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), Komisiji najpozneje 30 dni pred sprejetjem tega ukrepa predloži njegov osnutek in razloge zanj. Pri začasnih ukrepih nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), Komisiji predloži osnutek predvidenih ukrepov čim prej, najpozneje pa takoj po sprejetju takih ukrepov. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

Mehanizmi obveščanja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo za sklepe, predvidene v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Informacije, izmenjane na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena, se izmenjujejo in uporabljajo le za namene usklajevanja izvrševanja te uredbe in pravil iz člena 1(6).

Komisija lahko zaprosi nacionalne pristojne organe držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), da pomagajo pri kakršnih koli preiskavah trga na podlagi te uredbe.

Kadar ima nacionalni pristojni organ držav članic, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), pristojnost in zadevna preiskovalna pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, lahko na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe na svojem ozemlju. Ta organ pred sprejetjem prvega formalnega preiskovalnega ukrepa o tem pisno obvesti Komisijo.

Če Komisija začne postopek na podlagi člena 20, nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), ne morejo več izvesti takšne preiskave oziroma se preiskava zaključi, kadar že poteka. Ti organi poročajo Komisiji o ugotovitvah preiskave, da bi Komisijo podprli v njeni vlogi edinega organa, ki izvršuje to uredbo.

Člen 39

Sodelovanje z nacionalnimi sodišči

Nacionalna sodišča lahko v postopkih za uporabo te uredbe Komisijo zaprosijo, da jim posreduje informacije, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo te uredbe.

Države članice posredujejo Komisiji izvod vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč, ki odločajo o uporabi te uredbe. Takšen izvod se posreduje takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam.

Kadar je to potrebno zaradi skladne uporabe te uredbe, lahko Komisija na lastno pobudo nacionalnim sodiščem predloži pisne pripombe. Pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od zadevnega nacionalnega sodišča zahteva, da ji pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve.

Nacionalna sodišča ne sprejmejo odločitve, ki bi bila v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi te uredbe. Prav tako se izogibajo sprejemanju odločitev, ki bi bile v nasprotju s sklepom, ki ga namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku na podlagi te uredbe. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. To ne posega v možnost nacionalnih sodišč, da vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.

Člen 40

Skupina na visoki ravni

Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za akt o digitalnih trgih (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni).

Skupino na visoki ravni sestavljajo naslednji evropski organi in mreže:

(a)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

(b)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov;

(c)

Evropska mreža za konkurenco;

(d)

mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov ter

(e)

skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve.

Evropski organi in mreže iz odstavka 2 imajo v skupini na visoki ravni enako število predstavnikov. Največje število članov skupine na visoki ravni ne sme presegati 30.

Komisija skupini na visoki ravni zagotavlja storitve sekretariata in ji s tem olajša delo. Skupini na visoki ravni predseduje Komisija, ki sodeluje na njenih sestankih. Skupina na visoki ravni se sestane na zahtevo Komisije vsaj enkrat v koledarskem letu. Komisija skliče sestanek skupine tudi, če to zahteva večina članov, ki sestavljajo skupino, da bi obravnavala določeno vprašanje.

Skupina na visoki ravni lahko Komisiji nudi svetovanje in strokovno znanje na področjih v pristojnosti svojih članov, vključno z:

(a)

nasveti in priporočili v okviru njihovega strokovnega znanja, ki so pomembna za katero koli splošno vprašanje izvajanja ali izvrševanja te uredbe, ali

(b)

nasveti in strokovnim znanjem, ki spodbuja dosleden regulativni pristop pri različnih regulativnih instrumentih.

Skupina na visoki ravni lahko zlasti opredeli in oceni sedanje in morebitne interakcije med to uredbo in sektorskimi pravili, ki jih uporabljajo nacionalni organi, ki sestavljajo evropske organe in mreže iz odstavka 2, ter Komisiji predloži letno poročilo, v katerem predstavi tako oceno in opredeli morebitna medregulativna vprašanja. Poročilu se lahko priložijo priporočila, namenjena konvergenci v smeri doslednih transdisciplinarnih pristopov in sinergij med izvajanjem te uredbe in drugih sektorskih predpisov. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Skupina na visoki ravni lahko v okviru preiskav trga v zvezi z novimi storitvami in praksami Komisiji zagotavlja strokovno znanje o tem, ali je potrebno spremeniti pravila v tej uredbi, jih dodati ali odpraviti, da se zagotovita tekmovalnost in pravičnost digitalnih trgov po Uniji.

Člen 41

Zahteva za preiskavo trga

Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 17, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi bilo treba podjetje imenovati za vratarja.

Ena ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 18, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vratar sistematično kršil eno ali več obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja glede na zahteve iz člena 3(1).

Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 19, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da:

(a)

bi bilo treba eno ali več storitev v digitalnem sektorju dodati na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, ali

(b)

ena ali več praks v tej uredbi ni obravnavana učinkovito in bi lahko omejila tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali bila nepoštena.

Države članice svojo zahtevo podprejo z dokazi na podlagi odstavkov 1, 2 in 3. Pri zahtevah na podlagi odstavka 3 lahko ti dokazi zajemajo informacije o novih ponudbah proizvodov, storitev, programske opreme ali funkcij, ki vzbujajo pomisleke glede tekmovalnosti in pravičnosti, če se te izvajajo v okviru obstoječih jedrnih platformnih storitev ali kako drugače.

Komisija v štirih mesecih po prejemu zahteve na podlagi tega člena preuči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za začetek preiskave trga na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3. Komisija rezultate svoje ocene objavi.

Člen 42

Zastopniške tožbe

Direktiva (EU) 2020/1828 se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti vratarjem zaradi kršitev določb te uredbe, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov.

Člen 43

Prijava kršitev in zaščita prijaviteljev

Za prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, se uporablja Direktiva (EU) 2019/1937.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Objava sklepov

Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme na podlagi členov 3 in 4, člena 8(2), členov 9, 10, 16 do 20 in 24, člena 25(1) ter členov 29, 30 in 31. V tej objavi se navedejo imena strank in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami.

V objavi se upošteva pravni interes vratarjev ali tretjih strani v zvezi z varstvom njihovih zaupnih informacij.

Člen 45

Presoja Sodišča

V skladu s členom 261 PDEU ima Sodišče neomejeno pristojnost za presojo sklepov, s katerimi je Komisija naložila globe ali periodične denarne kazni. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.

Člen 46

Izvedbene določbe

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobno ureditev za uporabo v zvezi z:

(a)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev na podlagi člena 3;

(b)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi tehničnih ukrepov, ki jih vratarji izvedejo za zagotovitev skladnosti s členom 5, 6 ali 7;

(c)

operativnimi in tehničnimi ureditvami za izvajanje interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, na podlagi člena 7;

(d)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi člena 8(3);

(e)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi členov 9 in 10;

(f)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi regulativnih poročil, predloženih na podlagi člena 11;

(g)

metodologijo in postopkom za revidirani opis tehnik, ki se uporabljajo za oblikovanje profilov potrošnikov, iz člena 15(1); Komisija se pri pripravi osnutka zadevnega izvedbenega akta posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, lahko pa tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov, civilno družbo in drugimi ustreznimi strokovnjaki;

(h)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev, izvedenih na podlagi členov 14 in 15;

(i)

praktičnimi ureditvami postopkov v zvezi s preiskavami trga na podlagi členov 17, 18 in 19 ter postopki na podlagi členov 24, 25 in 29;

(j)

praktičnimi ureditvami za uveljavljanje pravice do zaslišanja, določene v členu 34;

(k)

praktičnimi ureditvami za pogoje razkritja iz člena 34;

(l)

praktičnimi ureditvami za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi iz členov 37 in 38, ter

(m)

praktičnimi ureditvami za izračun in podaljšanje rokov.

Izvedbeni akti iz odstavka 1, točke (a) do (k) in točka (m), tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Izvedbeni akt iz odstavka 1, točka (l), tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(3).

Komisija pred sprejetjem katerega koli izvedbenega akta na podlagi odstavka 1 objavi njegov osnutek in pozove vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe v roku, ki ni krajši od enega meseca.

Člen 47

Smernice

Komisija lahko sprejme smernice o katerem koli vidiku te uredbe, da bi olajšala njeno učinkovito izvajanje in izvrševanje.

Člen 48

Standardizacija

Komisija lahko po potrebi in kadar je primerno, evropskim organom za standardizacijo naloži, da oblikujejo ustrezne standarde za lažje izvajanje obveznosti iz te uredbe.

Člen 49

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 50

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor („svetovalni odbor za digitalne trge“). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Komisija sporoči mnenje odbora naslovniku posameznega sklepa skupaj z navedenim sklepom. Mnenje javno objavi skupaj s posameznim sklepom, pri čemer upošteva pravni interes v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti.

Člen 51

Sprememba Direktive (EU) 2019/1937

V delu I, točka J, Priloge k Direktivi (EU) 2019/1937 se doda naslednja točka:

„(iv)

Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 21.9.2022, str. 1).“.

Člen 52

Sprememba Direktive (EU) 2020/1828

V Prilogi I k Direktivi (EU) 2020/1828 se doda naslednja točka:

„(67)

Člen 53

Pregled

Komisija do 3. maja 2026 in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Z ocenami oceni, ali so bili cilji te uredbe, da se zagotovijo tekmovalni in pravični trgi, doseženi, oceni pa tudi učinek te uredbe na poslovne uporabnike, zlasti MSP, in končne uporabnike. Poleg tega Komisija oceni, ali se lahko področje uporabe člena 7 razširi na spletne storitve družbenega mreženja.

Z ocenami se ugotovi, ali je treba zaradi zagotavljanja tekmovalnosti in pravičnosti digitalnih trgov v Uniji spremeniti pravila, med drugim glede seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter njihovega izvrševanja. Komisija na podlagi ocen sprejme ustrezne ukrepe, med katerimi so lahko zakonodajni predlogi.

Pristojni organi držav članic zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in ki jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. maja 2023.

Člen 3(6) in (7) ter členi 40, 46, 47, 48, 49 in 50 se uporabljajo od 1. novembra 2022, člen 42 in člen 43 pa od 25. junija 2023.

Vendar če je datum 25. junij 2023 pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena, se začetek uporabe člena 42 in člena 43 odloži do datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

A. „Splošno“

1. Namen te priloge je določiti metodologijo za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ za vsako jedrno platformno storitev, našteto v členu 2, točka 2. Priloga je referenca, ki podjetju omogoča, da oceni, ali njegove jedrne platformne storitve dosegajo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), in bi zato lahko izpolnjevalo zahtevo iz člena 3(1), točka (b). Zato je taka referenca pomembna tudi za kakršno koli širšo oceno v skladu s členom 3(8). Podjetje je odgovorno za kar najboljši približek v skladu s skupnimi načeli in posebno metodologijo iz te priloge. Nobena določba iz te priloge Komisiji ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v rokih, določenih v ustreznih določbah te uredbe, zahteva predložitev kakršnih koli informacij, potrebnih za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“. Nobena določba iz te priloge ne bi smela biti pravna podlaga za sledenje uporabnikom. Metodologija iz te priloge prav tako ne posega v nobeno od obveznosti, določenih v tej uredbi, zlasti v členu 3(3) in (8) ter členu 13(3). Konkretno, zahtevana skladnost s členom 13(3) pomeni tudi opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ na podlagi natančnega merjenja ali najboljšega razpoložljivega približka, v skladu z dejanskimi zmogljivostmi podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, za opredelitev in izračun v danem trenutku. Te meritve ali najboljši razpoložljivi približek morajo biti skladni s tistimi, ki so sporočeni na podlagi člena 15, in te tudi vključujejo.

2. V členu 2, točki 20 in 21, sta opredeljena pojma „končni uporabnik“ in „poslovni uporabnik“, ki sta skupna vsem jedrnim platformnim storitvam.

3. Za opredelitev in izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ se v tej prilogi uporablja pojem „edinstveni uporabniki“. Pojem „edinstveni uporabniki“ zajema „aktivne končne uporabnike“ in „aktivne poslovne uporabnike“, ki se v določenem časovnem obdobju (tj. mesec za „aktivne končne uporabnike“ in leto za „aktivne poslovne uporabnike“) štejejo samo enkrat za zadevno jedrno platformno storitev, ne glede na to, kolikokrat so jo v tem obdobju uporabljali. To ne posega v dejstvo, da lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja „aktivnega končnega uporabnika“ ali „aktivnega poslovnega uporabnika“ za različne jedrne platformne storitve.

B. „Aktivni končni uporabniki“

1. Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi končnimi uporabniki“ se opredeli v skladu z najbolj natančno metriko, ki jo sporoči podjetje, ki zagotavlja kakršne koli jedrne platformne storitve, in sicer:

pri zbiranju podatkov o uporabi jedrnih platformnih storitev v okoljih, v katerih je potreben vpis ali prijava, naj bi bilo tveganje podvajanja na prvi pogled najmanjše, na primer v zvezi z vedenjem uporabnikov na napravah ali platformah. Zato podjetje predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev na podlagi okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, če ti podatki obstajajo;

pri jedrnih platformnih storitvah, do katerih končni uporabniki dostopajo tudi izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, podjetje poleg tega predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov zadevne jedrne platformne storitve na podlagi drugačne metrike, ki zajema tudi končne uporabnike izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, na primer naslovov internetnega protokola, identifikatorjev piškotkov ali drugih identifikatorjev, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo, pod pogojem, da so ti naslovi ali identifikatorji objektivno potrebni za zagotavljanje jedrnih platformnih storitev.

2. Število „mesečno aktivnih končnih uporabnikov“ temelji na povprečnem številu mesečno aktivnih končnih uporabnikov v večjem delu poslovnega leta. S formulacijo „večji del poslovnega leta“ naj bi podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, omogočili, da v danem letu ne upošteva netipičnih vrednosti. Netipične vrednosti so vrednosti, ki se precej razlikujejo od normalnih in predvidljivih vrednosti. Primer takih netipičnih vrednosti bi lahko bil nepričakovan skok ali padec udejstvovanja uporabnikov, do katerega je prišlo v enem samem mesecu poslovnega leta. Vrednosti, povezane s pojavi, ki se ponavljajo vsako leto, kot so letne razprodaje, niso netipične vrednosti.

C. „Aktivni poslovni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi poslovnimi uporabniki“ se, kadar je ustrezno, določi na ravni računa, pri čemer vsak posamezni poslovni račun, ki je povezan z uporabo jedrne platformne storitve podjetja, predstavlja edinstvenega poslovnega uporabnika zadevne jedrne platformne storitve. Če se pojem „poslovni račun“ ne uporablja za dano jedrno platformno storitev, zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, število edinstvenih poslovnih uporabnikov določi s sklicevanjem na zadevno podjetje.

D. „Predložitev informacij“

1. Podjetje, ki na podlagi člena 3(3) Komisiji predloži informacije o številu aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na jedrno platformno storitev, je odgovorno za to, da so te informacije popolne in točne. V zvezi s tem velja naslednje:

Podjetje je odgovorno za predložitev podatkov za zadevno jedrno platformno storitev, pri čemer se izogiba, da bi bilo preštetih premalo ali preveč aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov (na primer kadar uporabniki dostopajo do jedrnih platformnih storitev prek različnih platform ali naprav).

Podjetje je odgovorno za zagotavljanje natančnih in jedrnatih pojasnil o metodologiji, uporabljeni za pridobitev informacij, in glede morebitnega tveganja za premalo ali preveč preštetih aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev ter glede rešitev, sprejetih za obravnavo tega tveganja.

Podjetje predloži podatke, ki temeljijo na drugačni metriki, kadar ima Komisija pomisleke glede točnosti podatkov, ki jih je predložilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve.

2. Za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“:

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, jedrnih platformnih storitev, ki spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ne opredeli kot različnih predvsem na podlagi tega, ker se zagotavljajo z različnimi domenskimi imeni – najsi bodo vrhnje državne domene (ccTLD) ali generične vrhnje domene (gTLD) – ali na podlagi geografskih atributov;

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, uporabljajo za različne namene, četudi so ti končni uporabniki ali poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2;

podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev oziroma storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:

(i)

ne spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ali

(ii)

jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.

E. „Posebne opredelitve pojmov“

V spodnji tabeli so navedene posebne opredelitve pojmov „aktivni končni uporabniki“ in „aktivni poslovni uporabniki“ za posamezno jedrno platformno storitev.

Jedrne platformne storitve	Aktivni končni uporabniki	Aktivni poslovni uporabniki
Spletne posredniške storitve	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno posredniško storitev, na primer z aktivno prijavo, iskanjem, klikanjem ali drsnim premikanjem, ali so prek spletne posredniške storitve vsaj enkrat v mesecu opravili transakcijo.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so na seznamu spletne posredniške storitve imeli celo leto registriran vsaj en proizvod ali so med letom opravili transakcijo, ki jo je omogočila spletna posredniška storitev.
Spletni iskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni iskalnik, na primer z iskanjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov s poslovnimi spletišči (tj. spletišče, ki se uporablja v poslovne ali poklicne namene), ki jih je spletni iskalnik med letom indeksiral ali ki so del njegovega indeksa.
Spletne storitve družbenega mreženja	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno storitev družbenega mreženja, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo ali komentiranjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vpisani na seznam podjetij ali imajo poslovni račun v spletni storitvi družbenega mreženja in so na kakršen koli način vsaj enkrat med letom uporabili storitev, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo, komentiranjem ali uporabo njenih orodij za podjetja.
Storitve platform za souporabo videov	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili storitev platforme za souporabo videov, na primer s predvajanjem dela avdiovizualne vsebine, iskanjem ali nalaganjem avdiovizualne vsebine, zlasti videoposnetkov, ki jih ustvarijo uporabniki.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotovili vsaj eno avdiovizualno vsebino, ki je bila naložena ali predvajana v okviru storitve platforme za souporabo videov.
Medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom.
Operacijski sistemi	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili napravo z operacijskim sistemom, ki je bil aktiviran, posodobljen ali rabljen.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom objavili, posodobili ali ponudili vsaj eno programsko aplikacijo ali programsko opremo z uporabo programskega jezika ali kakršnih koli orodij za razvoj programske opreme v okviru operacijskega sistema oziroma ki kakor koli delujejo v operacijskem sistemu.
Virtualni pomočnik	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so na kakršen koli način vsaj enkrat v mesecu uporabili virtualnega pomočnika, na primer tako, da so ga aktivirali, zastavili vprašanje, dostopali do storitve z ukazom ali upravljali napravo za pametni dom.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom ponudili vsaj eno programsko aplikacijo za virtualnega pomočnika ali funkcionalnost, da bi bila obstoječa programska aplikacija dostopna prek virtualnega pomočnika.
Spletni brskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni brskalnik, na primer tako, da so v vrstico spletnega brskalnika za naslov URL vnesli vprašanje ali spletni naslov.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, do poslovnih spletišč katerih (tj. spletišč, ki se uporabljajo v poslovne ali poklicne namene) so vsaj enkrat med letom dostopali prek spletnega brskalnika ali ki so med letom ponudili vtičnik, razširitev ali dodatke, ki se uporabljajo v spletnem brskalniku.
Storitve računalništva v oblaku	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabljali storitve računalništva v oblaku zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku v zameno za kakršno koli plačilo, ne glede na to, ali se to plačilo izvede v istem mesecu ali ne.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotavljali kakršne koli storitve računalništva v oblaku, ki so gostovale v infrastrukturi oblaka zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku.
Storitve spletnega oglaševanja	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu, kar je sprožilo posredniško storitev oglaševanja.	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih oglaševalcev, ki so med letom prikazali vsaj en oglas. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih poslovnih uporabnikov (vključno z oglaševalci, založniki ali drugimi posredniki), ki so med letom imeli interakcijo prek posredniške storitve oglaševanja ali so to storitev uporabljali.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

( 2 ) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).