1.   Ta uredba določa harmonizirana pravila o dajanju in omogočanju dostopnosti na trgu gradbenih proizvodov, ne glede na to, ali se izvaja v okviru storitve ali ne, z uvedbo:

2.   Ta uredba tudi določa:

3.   Cilj te uredbe je prispevati k učinkovitemu delovanju notranjega trga z zagotavljanjem prostega pretoka varnih in trajnostnih gradbenih proizvodov v Uniji. Njen namen je tudi prispevati k ciljem zelenega in digitalnega prehoda s preprečevanjem in zmanjševanjem vpliva gradbenih proizvodov na okolje ter zdravje in varnost oseb.

1.   Ta uredba se uporablja za gradbene proizvode, tudi rabljene, in naslednje blago:

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

3.   Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo proizvode, ki spadajo na njeno področje uporabe in ki so dani na trg v najbolj oddaljenih regijah Unije v smislu člena 349 PDEU. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o nacionalnih zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki določajo take izjeme. Zagotovijo, da izvzeti proizvodi nimajo oznake CE iz člena 17. Proizvodi, dani na trg na podlagi te izjeme, se ne štejejo za dane na trg v Uniji v smislu te uredbe.

1.   Komisiji pomaga strokovna skupina (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina za pravni red uredbe o gradbenih proizvodih oziroma strokovna skupina za pravni red CPR). Strokovno skupino za pravni red CPR sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, in predstavniki evropskih organizacij za standardizacijo in ustreznih evropskih organizacij deležnikov, ki prejemajo finančna sredstva Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1025/2012. Strokovna skupina za pravni red CPR podpira Komisijo pri obravnavi zahtev držav članic za harmonizacijo na ravni Unije s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami. Strokovna skupina za pravni red CPR zlasti pomaga Komisiji pri pripravi in posodabljanju delovnega načrta za razvoj harmoniziranih tehničnih specifikacij, pripravi tehnične vsebine v zvezi s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, odločanju o potrebi po začetku postopkov v zvezi s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, ki imajo pomanjkljivosti, niso na voljo ali ne morejo zadovoljiti takojšnjih regulativnih potreb, ter pri odločanju o vključitvi rabljenih proizvodov v harmonizirane tehnične specifikacije.

2.   Komisija po posvetovanju s strokovno skupino za pravni red CPR pripravi delovni načrt za razvoj harmoniziranih tehničnih specifikacij za družine proizvodov iz Priloge VII, vključno z zahtevami za proizvode ter splošnimi informacijami o proizvodu, navodili za uporabo in varnostnimi informacijami, ki zajema vsaj naslednje triletno obdobje. Komisija določi prednostne naloge delovnega načrta z uporabo pregledne in uravnotežene metodologije, ki se objavi skupaj z delovnim načrtom. Ta metodologija odraža vsaj regulativne potrebe držav članic, varnostna vprašanja, povezana z gradbenimi objekti in proizvodi, ter podnebne cilje in cilje krožnega gospodarstva Unije.

Komisija objavi prvi delovni načrt najpozneje 8. januarja 2026.

Komisija vsaj vsaka tri leta obnovi in posodobi delovni načrt. Delovni načrt za naslednje triletno obdobje objavi eno leto pred iztekom veljavnega delovnega načrta.

Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in države članice o napredku pri izvajanju delovnega načrta.

Če Komisija meni, da ciljev iz delovnega načrta ne bo mogla doseči, ga brez nepotrebnega odlašanja ustrezno spremeni in o razlogih za to obvesti Evropski parlament in države članice.

3.   Države članice na podlagi delovnega načrta iz odstavka 2 Komisiji in strokovni skupini za pravni red CPR sporočijo bistvene značilnosti, ki jih zahtevajo za družino proizvodov ali kategorijo proizvodov, ter metode ocenjevanja, mejne vrednosti ali razrede lastnosti ter zahteve za proizvode, ki se jim zdijo potrebne.

Ko države članice Komisiji sporočijo svoje regulativne potrebe na podlagi prvega pododstavka, jih Komisija vključi ali pa v izjavi obrazloži, zakaj to ni mogoče.

4.   Komisija na podlagi osnovnih zahtev za gradbene objekte iz Priloge I in ob upoštevanju regulativnih potreb, ki jih sporočijo države članice v skladu z odstavkom 3 tega člena, ter varnostnih, okoljskih, krožnih in podnebnih ciljev Unije ob podpori strokovne skupine za pravni red CPR opredeli tehnične vidike, potrebne za pripravo zahtev za standardizacijo, vključno z ustreznimi bistvenimi značilnostmi. Te bistvene značilnosti in seznam vnaprej določenih okoljskih bistvenih značilnosti iz Priloge II so podlaga za pripravo zahtev za standardizacijo iz člena 5(2) in izvedbenih aktov iz člena 6(1).

5.   Komisija zagotovi, da so bistvene značilnosti zajete v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, do mere, do katere je razvoj takih specifikacij tehnično in ekonomsko sorazmeren.

6.   Komisija ob podpori strokovne skupine za pravni red CPR opredeli zahteve za proizvode iz člena 7 in druge harmonizirane tehnične specifikacije ter določi, ali bodo rabljeni proizvodi zajeti v zahtevi za standardizacijo ali harmonizirani tehnični specifikaciji ali iz nje izključeni. O uradnih obvestilih držav članic, podanih v skladu s členom 11(5), se je treba nujno posvetovati s strokovno skupino za pravni red CPR.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo:

1.   Metode in merila za ocenjevanje lastnosti proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi se določijo v harmoniziranih standardih, ki postanejo obvezni z izvedbenimi akti iz odstavka 8 (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani standardi za lastnosti). Harmonizirani standardi za lastnosti določajo metode za ocenjevanje lastnosti proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi, ki so manj zahtevne od preskušanja, kadar je to primerno in če to ne vpliva na točnost, zanesljivost ali stabilnost rezultatov.

2.   Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki določajo bistvene značilnosti in njihove metode ocenjevanja za eno ali več družin proizvodov ali za eno ali več kategorij proizvodov v družini. Zahteve za standardizacijo določajo osnovna načela in referenčne točke za vzpostavitev teh bistvenih značilnosti in metod njihovega ocenjevanja. V zahtevi za standardizacijo se izrecno navede, ali zajema rabljene proizvode ali jih izključuje iz področja uporabe zahteve.

3.   Komisija lahko v okviru zahtev za standardizacijo iz odstavka 2 tega člena od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva tudi, da predložijo tehnične podrobnosti, potrebne za izvajanje sistema ocenjevanja in preverjanja, ki ga je treba uporabljati v skladu z delegiranimi akti iz člena 10(2).

4.   Zahteve za standardizacijo iz odstavka 2 lahko vključujejo zahtevo, da se predlaga eden ali več naslednjih elementov:

Take zahteve za standardizacijo določajo osnovna načela in referenčne točke za vzpostavitev zahtevanih elementov.

5.   Kadar Komisija v svojo zahtevo za standardizacijo vključi zahtevo za predlog v skladu z odstavkom 4 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo elementov iz odstavka 4, prvi pododstavek, tega člena za družine ali kategorije proizvodov in za elemente, zajete v tej zahtevi.

Komisija lahko po posvetovanju s strokovno skupino za pravni red CPR odstopa od predlogov evropske organizacije za standardizacijo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ne glede na kakršno koli predhodno zahtevo za standardizacijo, vendar po nasvetu strokovne skupine za pravni red CPR, v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo elementov iz odstavka 4, prvi pododstavek, tega člena v zvezi s katero koli skupino bistvenih značilnosti horizontalne narave iz Priloge X.

6.   Kadar je na podlagi narave ali tehničnih značilnosti proizvoda očitno, da bi bilo preskušanje nepotrebno ali odvečno, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev, pod katerimi se šteje, da proizvod izpolnjuje določeno raven, mejno vrednost ali da izpolnjuje pogoje za razred lastnosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.

7.   Komisija oceni skladnost harmoniziranih standardov z ustreznimi zahtevami za standardizacijo, to uredbo in drugim pravom Unije, vključno s splošnimi pravnimi načeli. Komisija lahko oceni, ali so harmonizirani standardi skladni z drugimi harmoniziranimi standardi na podlagi te uredbe ali drugimi harmoniziranimi standardi, sklici na katere so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija izvede oceno iz prvega pododstavka tega odstavka ter pisno predstavi svoje razloge ustrezni evropski organizaciji za standardizacijo in strokovni skupini za pravni red CPR v šestih mesecih po tem, ko ji je bil zadevni harmonizirani standard posredovan. Kadar Komisija meni, da standard ali njegov del ni zadovoljiv, opredeli pomanjkljivosti. Da bi to obveznost Komisija lahko izpolnila v tem času, jo evropske organizacije za standardizacijo redno obveščajo o napredku in vsebini evropskega standardizacijskega dokumenta v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 1025/2012.

8.   Kadar je harmonizirani standard v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami in izpolnjuje zahteve, ki jih je treba izpolniti v zvezi s temeljnimi načeli in referenčnimi točkami iz zahteve za standardizacijo ter v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba zajeti glede na osnovne zahteve za gradbene objekte, Komisija brez odlašanja sprejme izvedbeni akt, s katerim ta standard postane obvezen. Eno leto po tem sprejetju postane harmonizirani standard za lastnosti obvezen za namene te uredbe, razen če je v izvedbenem aktu določen poznejši datum začetka uporabe. Poznejši datum začetka uporabe se določi le v izjemnih primerih, njegova uporaba pa se ustrezno utemelji. Harmonizirani standard za lastnosti se lahko prostovoljno uporablja od datuma sprejetja izvedbenega akta.

Kadar Komisija meni, da harmonizirani standard ali njegov del ni zadovoljiv, lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim ta harmonizirani standard postane obvezen z omejitvami.

Izvedbeni akti iz prvega in drugega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 90(2).

Kadar harmonizirani standard ne more postati obvezen z omejitvami, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 6.

9.   Kadar država članica, Evropski parlament ali Komisija, slednja ob podpori strokovne skupine za pravni red CPR meni, da harmonizirani standard za lastnosti ne izpolnjuje v celoti veljavnih pravnih zahtev ali zahtev, ki jih je treba izpolniti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba zajeti glede na osnovne zahteve za gradbene objekte, se uporabi postopek za uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge X z dodajanjem dodatnih skupin bistvenih značilnosti horizontalne narave.

1.   Čeprav ima prednost priprava standardov, lahko Komisija z odstopanjem od člena 5(1) do (4) te uredbe, da bi pokrila regulativne potrebe držav članic in uresničila cilje iz člena 114 PDEU, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi bistvene značilnosti, njihove metode ocenjevanja in tehnične podrobnosti na podlagi člena 5 te uredbe za eno ali več družin proizvodov ali za eno ali več kategorij proizvodov znotraj družine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

2.   Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da pogoje iz odstavka 1 tega člena šteje za izpolnjene.

3.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta upošteva mnenja ustreznih organov in strokovne skupine za pravni red uredbe o gradbenih proizvodih ter se ustrezno posvetuje z vsemi ustreznimi organizacijami deležnikov, ki prejemajo finančna sredstva Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1025/2012.

4.   Kadar izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena zajema enake bistvene značilnosti ali metode ocenjevanja v zvezi z določeno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov kot harmonizirani standard, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali v zvezi s katerim je bil sprejet izvedbeni akt iz člena 5(8), Komisija iz Uradnega lista Evropske unije umakne sklic na ta harmonizirani standard ali razveljavi ta izvedbeni akt. Kadar izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena le delno zajema harmonizirani standard, Komisija ohrani izvedbeni akt, ki določa harmonizirani standard, za katerega veljajo omejitve.

5.   Kadar država članica ali Evropski parlament meni, da izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 1, ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki jih je treba izpolniti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba zajeti glede na osnovne zahteve za gradbene objekte, o tem obvesti Komisijo in predloži podrobno obrazložitev. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in lahko, če je primerno, spremeni zadevni izvedbeni akt.

6.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 5 zahteva kakršno koli revizijo ali posodobitev bistvenih značilnosti ali metod ocenjevanja v zvezi z istimi družinami proizvodov ali kategorijami proizvodov, kakor so zajete v izvedbenem aktu iz odstavka 1 tega člena. Kadar je harmonizirani standard, ki ga zagotovi evropska organizacija za standardizacijo, primeren za sprejetje v skladu s členom 5(8), Komisija razveljavi izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 1 tega člena, ali njegove dele, ki zajemajo enake bistvene značilnosti ali metode ocenjevanja v zvezi z istimi družinami proizvodov ali kategorijami proizvodov, kot jih zajema harmonizirani standard.

1.   Kadar je družina proizvodov ali ena ali več kategorij proizvodov v družini proizvodov zajeta v harmoniziranem standardu za lastnosti ali v izvedbenem aktu iz člena 6(1), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev za proizvode v skladu s Prilogo III za to družino proizvodov ali kategorijo proizvodov ali za njene dele.

2.   Proizvodi, zajeti v tej uredbi, morajo, preden so dani na trg, izpolnjevati ustrezne zahteve za proizvode.

3.   Komisija lahko v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo harmoniziranih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni harmonizirani standardi) za zahteve za proizvode, določene z delegiranimi akti iz odstavka 1 tega člena.

4.   Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme prostovoljni harmonizirani standard, zahtevan v skladu z odstavkom 3, in ga predlaga Komisiji, z namenom da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija prostovoljni harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012.

5.   Kadar je prostovoljni harmonizirani standard v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami in izpolnjuje zahteve v zvezi z zahtevami za proizvode iz zahteve za standardizacijo, Komisija sklic na ta standard brez odlašanja objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Kadar sklica na prostovoljni harmonizirani standard ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije, lahko Komisija tak sklic objavi z omejitvami. Kadar sklica na prostovoljni harmonizirani standard ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije in ga ni mogoče objaviti kot sklic z omejitvami, Komisija o tem obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012 in strokovno skupino za pravni red CPR.

7.   Za proizvod, za katerega veljajo zahteve za proizvode in ki je skladen s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladen z zahtevami za proizvode, ki so zajete v teh standardih ali njihovih delih.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge III zaradi prilagajanja tehničnemu napredku ter vključitve novih tveganj in okoljskih vidikov in za uskladitev s prednostnimi nalogami iz člena 4 na podlagi regulativnih potreb držav članic.

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi skupne specifikacije, ki določajo alternativne načine za doseganje skladnost z zahtevami za proizvode, določenimi v skladu s členom 7(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

2.   Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da šteje, da so bili pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni.

3.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena upošteva mnenja zadevnih organov in strokovne skupine za pravni red uredbe o gradbenih proizvodih ter se ustrezno posvetuje z vsemi zadevnimi organizacijami deležnikov, ki prejemajo finančna sredstva Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1025/2012.

4.   Za proizvod, ki je skladen s skupnimi specifikacijami, določenimi z izvedbenimi akti iz odstavka 1 tega člena, ali deli teh specifikacij, se šteje, da je skladen z zahtevami za proizvode, določenimi z delegiranimi akti iz člena 7(1), ki jih zajemajo te skupne specifikacije ali njihovi deli.

5.   Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 1 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo iste zahteve za proizvode, kot jih zajema prostovoljni harmonizirani standard, na katerega sklic je objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 7(5) ali (6).

6.   Kadar država članica ali Evropski parlament meni, da skupna specifikacija ne ustreza povsem zahtevam za proizvode, določenim z delegiranimi akti iz člena 7(1), o tem obvesti Komisijo in poda podrobno obrazložitev. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in lahko, če je primerno, spremeni izvedbeni akt, ki vzpostavlja zadevno skupno specifikacijo.

1.   Za gradbene proizvode, ki jih zajema harmonizirana tehnična specifikacija ali evropska tehnična ocena, se zagotovijo splošne informacije o proizvodu, navodila za uporabo in varnostne informacije. Vsebina splošnih informacij o proizvodu, navodil za uporabo in varnostnih informacij je določena v Prilogi IV.

2.   Komisija lahko kot del zahteve za standardizacijo iz člena 5(2) od evropske organizacije za standardizacijo tudi zahteva, da izda smernice, vključno s tehničnimi podrobnostmi, ki so potrebne za pripravo splošnih informacij o proizvodu, navodil za uporabo in varnostnih informacij v skladu s Prilogo IV.

3.   Če po mnenju Komisije smernice, ki jih je za določeno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov pripravila evropska organizacija za standardizacijo na podlagi odstavka 2 tega člena, ne zagotavljajo ustreznega in homogenega izvajanja odstavka 1 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o zagotavljanju splošnih informacij o proizvodu, navodil za uporabo in varnostnih informacij za ustrezno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge IV, da jo prilagodi tehničnemu napredku in novim potrebam po informacijah.

1.   Ocenjevanje in preverjanje lastnosti proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, kot so določene v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, sprejetih v skladu s členoma 5 in 6, ali v evropskih ocenjevalnih dokumentih iz člena 31, ali skladnost proizvoda z zahtevami za proizvode, sprejetimi v skladu s členom 7, se izvajajo v skladu z enim ali več sistemi iz Priloge IX.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe tako, da za vsako družino proizvodov ali kategorijo proizvodov določi veljaven sistem ocenjevanja in preverjanja med tistimi, ki so določeni v Prilogi IX. Ti delegirani akti lahko določajo različne sisteme ocenjevanja in preverjanja v isti družini proizvodov ali kategoriji proizvodov, pri čemer se razlikujejo glede na bistveno značilnost ali zahtevo za proizvode. Sistemi ocenjevanja in preverjanja se določijo, preden se začnejo uporabljati harmonizirane tehnične specifikacije ali evropski ocenjevalni dokumenti.

3.   Pri delegiranih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 2, se upoštevajo predvidena uporaba, potencialna škoda zaradi pomanjkljivosti proizvoda, občutljivost proizvoda za spremembe lastnosti v proizvodnih pogojih, verjetnost napak med njegovo proizvodnjo ter možnost enostavnega odkrivanja napak pri proizvodnji. Ti delegirani akti se prilagodijo posameznim družinam proizvodov ali kategorijam proizvodov ter zmanjšajo breme za proizvajalce, hkrati pa zagotovijo visoko raven varovanja zdravja in varnosti oseb ter okolja.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spreminjanje Priloge IX, da se:

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi točke (a) ne sme uvesti dodatnih sistemov, ki bi določali strožje obveznosti za gospodarske subjekte od obveznosti, določenih v sistemu 1+. Poleg tega lahko Komisija uvede take dodatne sisteme samo, kadar so se smernice o uporabi obstoječih sistemov očitno izkazale za nezadostne.

1.   Ta uredba in harmonizirane tehnične specifikacije, sprejete v skladu z njo, skupaj vzpostavljajo „harmonizirano območje“.

Harmonizirano območje zajema vse proizvode, za katere veljajo harmonizirane tehnične specifikacije.

Harmonizirane tehnične specifikacije se štejejo za celovite v naslednjih pogledih:

Harmonizirane tehnične specifikacije za nove proizvode se uporabljajo za rabljene proizvode iz tretjih držav, razen če harmonizirana tehnična specifikacija izrecno določa pravila za rabljene proizvode.

2.   Države članice v svoji nacionalni zakonodaji, predpisih in upravnih ukrepih spoštujejo harmonizirano območje ter ne prepovedujejo ali ovirajo omogočanje dostopnosti proizvodov, ki jih zajema, na trgu, kadar so ti proizvodi v skladu s to uredbo. Države članice ne določajo bistvenih značilnosti in metod njihovega ocenjevanja ali zahtev za proizvode, razen tistih, ki so določene v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.

Harmonizirano območje ne vpliva na pravico držav članic, da določijo nacionalne zahteve za uporabo proizvodov, za katere veljajo harmonizirane tehnične specifikacije. Vse metode ocenjevanja ter sistemi ocenjevanja in preverjanja, določeni v takih nacionalnih zahtevah, so v skladu z veljavnimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami.

Države članice zagotovijo, da pravila ali pogoji, ki jih predpišejo javni organi ali zasebni organi, ki delujejo kot javno podjetje, oziroma zasebni organi, ki delujejo kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne ovirajo omogočanja dostopnosti proizvodov na trgu, ki so v harmoniziranem območju in so v skladu s to uredbo.

3.   Države članice pri spoštovanju obveznosti iz odstavka 2 zlasti uporabljajo naslednja pravila:

4.   Države članice vso nacionalno zakonodajo, predpise in upravne ukrepe v zvezi z gradbenimi proizvodi na svojem ozemlju, ki jih zajema harmonizirano območje, registrirajo na enotnem digitalnem vstopnem mestu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

5.   Kadar država članica meni, da je treba zaradi nujnih razlogov v zvezi z zdravjem in varnostjo oseb ali varstvom okolja ter za obravnavo nujnih regulativnih potreb uvesti ukrepe, ki se uporabljajo za proizvode na harmoniziranem območju, v zvezi z značilnostmi, ki niso določene v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, o tem uradno obvesti Komisijo, pri čemer utemelji potrebo po uvedenih ukrepih in pojasni regulativno potrebo, ki jo želi obravnavati.

V ta namen države članice uporabijo postopek, določen z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Pri tem se države članice sklicujejo na ta odstavek in navedejo, kateri elementi so del ukrepa.

Komisija odgovori na uradno obvestilo v rokih, določenih v postopku, vzpostavljenem z Direktivo (EU) 2015/1535. Komisija v šestih mesecih po uradnem obvestilu predloži predlog za odobritev v skladu z odstavkom 6 tega člena ali sporoči razloge za zavrnitev nacionalnega ukrepa.

Komisija po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka ne glede na to, ali namerava ukrep odobriti, zadevo brez odlašanja predloži strokovni skupini za pravni red CPR v posvetovanje, ali je treba najprej zahtevati posodobitev obstoječih harmoniziranih standardov za lastnosti.

6.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim odobri nacionalni ukrep, o katerem je bila uradno obveščena na podlagi odstavka 5, kadar:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3). Ti akti se umaknejo, ko je regulativna potreba zajeta s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali drugim pravom Unije.

V ustrezno utemeljenih izredno nujnih primerih v zvezi z zdravjem in varnostjo oseb ali varstvom okolja Komisija v skladu s postopkom iz člena 90(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

7.   Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da uvedejo obvezne sisteme kavcij ali da od proizvajalcev zahtevajo, da se strinjajo, da neposredno ali prek svojih uvoznikov in distributerjev ponovno pridobijo lastništvo nad novimi, presežnimi ali neprodanimi proizvodi, ki niso izdelani po naročilu in so v enakovrednem stanju, kot so bili dani na trg, če ta ukrep neposredno ali posredno ne diskriminira ekonomskih subjektov v drugih državah članicah.

8.   Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da prepovejo uničenje presežnih ali neprodanih proizvodov ali uničenje teh proizvodov pogojujejo z njihovo predhodno dostopnostjo na nacionalni posredniški platformi za nekomercialno uporabo proizvodov.

1.   Da bi se preprečilo dvojno ocenjevanje istih vidikov zdravja in varnosti oseb ali varstva okolja pri proizvodih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev, pod katerimi se obveznosti glede ocenjevanja lastnosti proizvoda ali izpolnjevanja nekaterih zahtev za proizvode, vključno z enakovrednostjo sistemov ocenjevanja in preverjanja, zahtevanih na podlagi te uredbe, ter obveznosti glede splošnih informacij o proizvodu, navodil za uporabo in varnostnih informacij lahko izpolnijo z izpolnjevanjem obveznosti, določenih na podlagi drugega prava Unije.

Pogoji iz prvega pododstavka ne dopuščajo ravni varnosti proizvodov, ki bi bile manj stroge od tistih, določenih v skladu s to uredbo.

2.   V primeru nasprotja med to uredbo in Uredbo (EU) 2024/1781 ter Uredbo (EU) št. 1025/2012 prevladajo ustrezne določbe te uredbe.

1.   Kadar je proizvod zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, sprejeti v skladu s členoma 5 ali 6, proizvajalec uporabi veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja iz Priloge IX ter pripravi izjavo o lastnostih in skladnosti, preden se tak proizvod da na trg. Kadar je proizvod zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, sprejeti v skladu s členom 7, proizvajalec preveri tudi skladnost proizvoda z veljavnimi zahtevami za proizvode, natančneje opredeljenimi z delegiranimi akti. Proizvajalec proizvoda, ki ni zajet v nobeni harmonizirani tehnični specifikaciji, lahko izda izjavo o lastnostih in skladnosti v skladu z ustreznim evropskim ocenjevalnim dokumentom in evropsko tehnično oceno.

2.   S pripravo izjave o lastnostih in skladnosti proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost proizvoda z njegovimi deklariranimi lastnostmi in vsemi veljavnimi zahtevami za proizvode ter postane odgovoren v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti. Če ni objektivnih razlogov za nasprotno, države članice predpostavljajo, da je izjava o lastnostih in skladnosti, ki jo pripravi proizvajalec, točna in zanesljiva.

V primeru neskladnosti ali odsotnosti izjave o lastnostih in skladnosti, kadar se taka izjava zahteva, ne sme biti omogočena dostopnost proizvoda na trgu.

1.   Za pripravo izjave o lastnostih in skladnosti se uporabi vzorec iz Priloge V. V izjavi o lastnostih in skladnosti so navedene lastnosti proizvodov v zvezi z bistvenimi značilnostmi navedenih proizvodov v skladu z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali evropskim ocenjevalnim dokumentom.

Kadar veljajo zahteve za proizvode, določene v skladu s členom 7, je v izjavi o lastnostih in skladnosti navedeno, da je dokazano izpolnjevanje teh zahtev.

2.   Izjava o lastnostih in skladnosti vključuje lastnosti proizvoda glede okoljske trajnostnosti v življenjskem ciklu glede na vnaprej določene okoljske bistvene značilnosti iz Priloge II za tiste značilnosti, ki se navajajo. Lastnosti vključujejo embalažo, ki se uporablja ali bo najverjetneje uporabljena, ter se izračunajo z najnovejšo različico programske opreme, ki je prosto dostopna na spletnem mestu Komisije.

Posodobitve programske opreme iz prvega pododstavka postanejo obvezne za namene te uredbe eno leto po njihovi objavi. Take posodobitve programske opreme se lahko prostovoljno uporabljajo od datuma objave.

3.   Izjava o lastnostih in skladnosti vključuje vsaj lastnosti proizvoda v življenjskem ciklu glede naslednjih bistvenih značilnosti:

Izjava o lastnostih in skladnosti zajema tudi tiste bistvene značilnosti, ki morajo biti vedno navedene, kot je določeno v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 5(5).

4.   Na izjavo o lastnostih in skladnosti se ne namesti nobena druga oznaka razen oznake CE.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo vzorca iz Priloge V, da ga prilagodi tehničnemu napredku glede novih potreb za informacije, da olajša izpolnjevanje zahtev za digitalni potni list proizvoda iz členov 76 in 77 ter da zagotovi interoperabilnost in pravilno vključevanje v sistem digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov v skladu s členom 75.

6.   Informacije iz člena 31 ali, odvisno od primera, iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (27), se zagotovijo skupaj z izjavo o lastnostih in skladnosti.

1.   Proizvajalec po elektronski poti zagotovi izvod izjave o lastnostih in skladnosti vsakega proizvoda, ki je dostopen na trgu, razen če je izjava vključena v digitalni potni list proizvoda, ki izpolnjuje pogoje iz člena 76 in je na voljo prek sistema digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov, vzpostavljenega v skladu s členom 75.

Kadar se serija istega proizvoda dobavi enemu uporabniku, se lahko priloži en sam izvod izjave o lastnostih in skladnosti.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko proizvajalec da izjavo o lastnostih in skladnosti iz člena 13(1) na voljo na spletnem mestu, če proizvajalec izpolnjuje vse naslednje pogoje:

3.   Komisija lahko pri zahtevi za standardizacijo iz člena 5(2) od evropske organizacije za standardizacijo tudi zahteva, da izda smernice za zagotavljanje interoperabilnosti v človeku in strojno berljivi obliki iz odstavka 2, točka (b) tega člena.

4.   Proizvajalec zagotovi ali da na voljo v potnem listu proizvoda v skladu z odstavkom 1 ali na spletnem mestu v skladu z odstavkom 2 izjavo o lastnostih in skladnosti v jeziku ali jezikih, ki jih zahteva vsaka izmed držav članic v katerih namerava proizvajalec omogočiti dostopnost proizvoda. Drug gospodarski subjekt, ki omogoči dostopnost proizvoda tega proizvajalca v kateri koli dodatni državi članici, da na voljo prevod ali prevode izjave o lastnostih in skladnosti v jezikih, ki jih zahteva dodatna država članica, skupaj z ustreznim izvirnikom.

1.   Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Oznaka CE se namesti samo na tiste proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o lastnostih in skladnosti v skladu s členoma 13 in 15. Oznaka CE se namesti na ključne dele.

3.   Kadar gospodarski subjekt namesti ali da namestiti oznako CE na proizvod, s tem označi, da prevzema odgovornost za skladnost proizvoda z deklariranimi lastnostmi ter veljavnimi zahtevami za proizvode, določenimi v skladu s to uredbo. Gospodarski subjekt z namestitvijo oznake CE postane odgovoren za deklarirane lastnosti in izpolnjevanje teh zahtev v skladu z nacionalnim pravom o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.

4.   Oznaka CE je edina oznaka, ki potrjuje lastnosti proizvoda glede na ocenjene bistvene značilnosti v skladu s to uredbo, pa tudi skladnost proizvoda s to uredbo.

1.   Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na proizvod. Kadar to zaradi vrste proizvoda ni mogoče ali ni upravičeno, se oznaka CE namesti na oznako, pritrjeno na proizvod, ali na embalažo, ali, kadar tudi to ni mogoče, na priložene dokumente.

2.   Oznaki CE sledijo:

Informacije iz točk (d) in (e) prvega pododstavka tega odstavka se lahko nadomestijo z nosilcem podatkov, vključno s trajno povezavo, povezano z izjavo o lastnostih in skladnosti na podlagi člena 16(2), točka (e), če je izjava o lastnostih in skladnosti na voljo na spletnem mestu. Informacije iz točk (d) in (e) prvega pododstavka tega odstavka se lahko izpustijo, če se zagotovi nosilec podatkov iz točke (g) prvega pododstavka tega odstavka.

3.   Oznaka CE se namesti, preden se proizvod da na trg. Sledijo ji lahko piktogrami ali katere koli druge oznake, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

1.   Oznake, ki niso oznaka CE, vključno z zasebnimi, se lahko na proizvod namestijo le, če ne označujejo, da je bilo treba lastnosti proizvoda v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih zajemajo harmonizirane tehnične specifikacije, oceniti na drugačen način, kot pa je določen s to uredbo.

Uradno priznani znaki za okolje tipa I po standardu EN ISO 14024 se lahko na proizvod namestijo, če izpolnjujejo zahtevo iz prvega pododstavka.

2.   Na proizvod se lahko namestijo oznake, dovoljene v skladu z odstavkom 1, in druge oznake, določene z zakonodajo Unije, če se s tem ne zmanjšajo vidljivost, čitljivost in pomen oznake CE.

3.   Kadar je proizvod zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, je trditev gospodarskega subjekta o lastnostih proizvoda, ki se nanašajo na bistveno značilnost, zajeto v tej harmonizirani tehnični specifikaciji, skladna z metodo ocenjevanja za to določeno bistveno značilnost, kakor je določena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.

4.   Kadar je proizvod zajet v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, se lahko trditve o njegovih lastnostih v zvezi z bistvenimi značilnostmi, določenimi v teh harmoniziranih tehničnih specifikacijah, dodatno navedejo drugje kot v izjavi o lastnostih in skladnosti le, če so že navedene v izjavi o lastnostih in skladnosti.

Prvi pododstavek ne velja za primere, ko se v skladu s členom 14 izjava o lastnostih in skladnosti ne pripravi.

1.   Obveznosti gospodarskih subjektov na podlagi tega poglavja veljajo samo za proizvode, zajete v harmonizirani tehnični specifikaciji, ali proizvode, ki so dobili oznako CE na podlagi evropske tehnične ocene.

2.   Gospodarski subjekt sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi stalno skladnost s to uredbo. Kadar je bila ugotovljena neskladnost gospodarskega subjekta ali proizvoda in je organ za nadzor trga v skladu s členom 65(1) zahteval popravne ukrepe, gospodarski subjekt navedenemu organu predloži poročila o napredku, dokler ta organ ne odloči, da se lahko popravni ukrepi zaključijo.

3.   Gospodarski subjekt na zahtevo pristojnega nacionalnega organa temu organu opredeli vsak gospodarski subjekt ali drugega akterja:

Gospodarski subjekt pri opredelitvi gospodarskih subjektov ali drugih akterjev iz prvega pododstavka obvesti pristojni nacionalni organ najmanj o naslednjem:

4.   Gospodarski subjekt hrani vso dokumentacijo in informacije iz tega poglavja, da so na voljo pristojnim nacionalnim organom še deset let po tem, ko je gospodarski subjekt dobavil ali prejel zadevni proizvod ali storitev, razen če so dokumenti ali informacije na voljo v digitalnem potnem listu proizvoda iz člena 76. Gospodarski subjekt dokumentacijo in informacije predloži v desetih dneh po prejemu zahteve pristojnega nacionalnega organa.

5.   Gospodarski subjekt se lahko registrira v svojem zadevnem nacionalnem sistemu, vzpostavljenem v skladu s členom 71(5).

Gospodarski subjekt da potrošnikom in uporabnikom na voljo komunikacijske kanale, vključno s telefonskimi številkami, elektronskimi naslovi ali namenskimi deli na svojem spletnem mestu, ki mu omogočajo, da sporoči vsako nesrečo, drug incident ali varnostno vprašanje, ki se pojavi v zvezi s proizvodom.

6.   Kadar gospodarski subjekt meni, da neskladni proizvod predstavlja tveganje za zdravje in varnost oseb ali okolje, o tem takoj obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je omogočil dostopnost proizvoda, in navede podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih. Gospodarski subjekt lahko obvesti pristojne nacionalne organe o drugih možnih kršitvah te uredbe, s katerimi se seznani, o neskladnosti ter o sprejetih korektivnih ukrepih.

7.   Gospodarski subjekt je odgovoren za kršitve tega člena ali členov v tem poglavju, ki se nanašajo na njegove z dejavnosti, v skladu z nacionalnim pravom o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti.

1.   Proizvajalec ima pravico od dobaviteljev in ponudnikov storitev zahtevati informacije o njihovih proizvodih, ki jih potrebuje za izpolnjevanje obveznosti na podlagi te uredbe.

2.   Če za proizvajalca veljajo naloge tretje stranke, ki jih izvaja priglašeni organ, ima proizvajalec pravico od dobaviteljev ali ponudnikov storitev zahtevati, da priglašenemu organu dovolijo dostop do svoje dokumentacije ter prostorov, do mere, ki jo priglašeni organ potrebuje za izvajanje svojih nalog.

3.   Pravice iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za proizvajalca, ki daje na trg rabljen ali predelan proizvod v zvezi z dobaviteljem rabljenega proizvoda, vključno z izvajalcem demontaže, kadar je ustrezno. Zahtevane informacije lahko med drugim vključujejo informacije o predhodni uporabi proizvoda ter o procesu njegove demontaže.

4.   Proizvajalec ima pravico od dobaviteljev in ponudnikov storitev zahtevati podatke in izračune, zahtevane na podlagi člena 15(2), v zvezi z dobavljenim blagom ali opravljenimi storitvami, vključno s potrebnimi poročili o validaciji, ki jih izda priglašeni organ.

1.   Proizvajalec pri dajanju proizvoda na trg določi tip proizvoda, pri čemer upošteva meje, določene z opredelitvijo pojma iz člena 3, točka 27. Proizvajalec zagotovi, da se lastnosti proizvoda ocenijo tako z vidika obveznih bistvenih značilnosti kot z vidika bistvenih značilnosti, ki se nameravajo navesti. Če za proizvod veljajo zahteve za proizvode, določene z delegiranimi akti iz člena 7(1), proizvajalec zagotovi, da je proizvod tudi načrtovan in zgrajen v skladu s temi zahtevami.

Fizična ali pravna oseba, ki proizvod proizvede s tridimenzionalnim tiskom, pri dajanju proizvoda na trg izpolnjuje obveznosti, ki veljajo za proizvajalce. Obveznosti med drugim vključujejo uporabo ustreznih naborov podatkov za tridimenzionalni tisk, uporabo materialov, skladnih z veljavnimi postopki na podlagi te uredbe, ter preverjanje združljivosti naborov podatkov za tridimenzionalni tisk, materiala za tiskanje in uporabljene tehnologije tiskanja.

2.   Kadar se v skladu z veljavnim sistemom ali sistemi ocenjevanja in preverjanja iz Priloge IX za proizvod dokaže, da je skladen z veljavnimi zahtevami in izkazuje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi iz odstavka 1 tega člena, proizvajalec zanj pripravi izjavo o lastnostih in skladnosti v skladu s členi 13 do 15, nanj namesti oznako CE v skladu s členoma 17 in 18 ter po potrebi zagotovi razpoložljivost njegovih nadomestnih delov, ki niso splošno dostopni na trgu, kot je navedeno v odstavku 8 tega člena, ter namesti označevanje na podlagi odstavka 9 tega člena.

3.   Proizvajalec kot podlago za izjavo o lastnostih in skladnosti pripravi tehnično dokumentacijo, v kateri navede:

4.   Proizvajalec zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za zagotovitev, da proizvodi izkazujejo deklarirane lastnosti in ostajajo skladni s to uredbo. Zasnova proizvoda, vključno z nabori podatkov za tridimenzionalni tisk, proizvodni procesi in uporabljeni materiali morajo biti ustrezni. Kadar se proizvod proizvaja serijsko, proizvajalec zagotovi, da so vzpostavljeni postopki, s katerimi se ohranijo deklarirane lastnosti in zagotovi skladnost s to uredbo. Spremembe zasnove proizvoda, vključno z nabori podatkov za tridimenzionalni tisk, proizvodnih procesov in uporabljenih materialov morajo biti ustrezne. Spremembe veljavnih harmoniziranih tehničnih specifikacij se ustrezno upoštevajo, v primeru vpliva na lastnosti ali skladnost proizvoda pa se opravi ponovno ocenjevanje v skladu z ustreznim postopkom ocenjevanja.

Proizvajalec, kadar je to primerno zaradi zagotavljanja točnosti, zanesljivosti ali stabilnosti deklariranih lastnosti in skladnosti proizvoda, pregleduje vzorce proizvodov, ki so dani na trg ali so na trgu dostopni, razišče pritožbe in po potrebi vodi knjigo pritožb ter seznam neustreznih proizvodov in odpoklicanih proizvodov ter o tem obvešča uvoznike in distributerje.

5.   Proizvajalec zagotovi, da je na njegovih proizvodih navedena njegova enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda in, kadar je na voljo, serijska ali zaporedna številka, ki je za uporabnike brez težav vidna in čitljiva. Kadar to zaradi narave proizvoda ni mogoče, se zahtevane informacije navedejo na embalaži, na nameščeni oznaki ali, kadar tudi to ni mogoče, v dokumentu, ki je priložen proizvodu.

Proizvajalec na enak način, kot je določeno v prvem pododstavku, označi proizvod kot „Samo za poklicno uporabo“, če je za njegovo uporabo potrebno strokovno znanje, in oznako prikaže strankam, preden jih zavezuje prodajna pogodba, tudi v primeru prodaje na daljavo. Za proizvode, ki nimajo oznake „Samo za poklicno uporabo“, se šteje, da so namenjeni tudi nepoklicnim uporabnikom in potrošnikom v smislu te uredbe in Uredbe (EU) 2023/988.

Proizvajalec strankam, preden se zavežejo s prodajno pogodbo, tudi v primeru spletne prodaje na daljavo, na viden način prikaže informacije, ki morajo biti podane na podlagi te uredbe.

6.   Proizvajalec pri omogočanju dostopnosti proizvoda na trgu zagotovi, da so mu priložene splošne informacije o proizvodu, navodila za uporabo in varnostne informacije iz Priloge IV, in sicer v jeziku, ki ga določi zadevna država članica, če ta ni določen, pa v jeziku, ki ga uporabniki brez težav razumejo.

7.   Proizvajalec do 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 75(1), prek sistema digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov iz člena 75, povezanega z nosilcem podatkov iz člena 18(2), točka (g), da na voljo digitalni potni list proizvoda iz člena 76.

8.   Za zagotovitev razpoložljivosti nadomestnih delov, ki niso splošno dostopni na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 89 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z uvedbo obveznosti proizvajalcev, da v zvezi z nekaterimi družinami proizvodov in kategorijami proizvodov na trgu omogočijo dostopnost specifičnih nadomestnih delov, ki niso splošno dostopni za proizvode, ki jih dajejo na trg.

Obveznost, določena z delegiranimi akti iz prvega pododstavka tega odstavka, velja deset let po tem, ko je bil na trg dan zadnji proizvod zadevnega tipa, razen če delegirani akt določa drugačno obdobje.

Proizvajalci, za katere velja obveznost iz prvega odstavka, nadomestne dele nudijo v razumno kratkem dobavnem roku ter po razumni in nediskriminatorni ceni ter o tem obvestijo javnost.

9.   Za zagotovitev preglednosti za uporabnike in spodbujanje trajnostnih proizvodov se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 89 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih zahtev za označevanje okoljske trajnostnosti po družini proizvodov in kategoriji proizvodov, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

Označevanje temelji na lastnostih proizvoda, ocenjenih v skladu s členom 5(1) ali členom 6(1), in nudi potrošniku prijazne informacije, razumljive nestrokovnjakom.

10.   V delegiranih aktih iz odstavka 9 se opredeli način, na katerega mora proizvajalec namestiti oznako, pri čemer se določijo naslednji elementi:

11.   Proizvajalec, ki meni ali utemeljeno domneva, da proizvod, ki ga je dal na trg, ni v skladu z deklariranimi lastnostmi ali ni v skladu s to uredbo, takoj sprejme potrebne popravne ukrepe, da zagotovi skladnost navedenega proizvoda ali pa ga, če je primerno, umakne ali odpokliče. Če je težava povezana z dobavljenim sestavnim delom ali storitvijo zunanjega izvajalca, proizvajalec obvesti dobavitelja ali ponudnika storitev in pristojni nacionalni organ proizvajalca.

12.   Kadar proizvod predstavlja tveganje, proizvajalec o tem brez nepotrebnega odlašanja in najkasneje v treh delovnih dneh obvesti vse pooblaščene zastopnike, uvoznike, distributerje, ponudnike storitev odpremnih skladišč in spletne tržnice, ki sodelujejo pri njegovi distribuciji, ter pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so proizvajalec ali – kolikor mu je znano – drugi gospodarski subjekti omogočili dostopnost proizvoda. Proizvajalec v ta namen zagotovi vse koristne podrobnosti in zlasti navede vrsto neskladnosti, pogostost nesreč ali incidentov ter sprejete ali priporočene popravne ukrepe. V primeru tveganj, ki jih povzročajo proizvodi, ki so že dosegli končnega uporabnika ali potrošnika, ki ga ni mogoče identificirati oziroma s katerim ni mogoče neposredno stopiti v stik, proizvajalec prek medijev in drugih ustreznih kanalov, prek katerih zagotovi čim večji doseg, razširi informacije o ustreznih ukrepih za odpravo ali, če to ni mogoče, za zmanjšanje tveganj. V primeru resnega tveganja proizvajalec proizvod umakne in odpokliče na lastne stroške.

1.   Proizvajalec s sedežem v Uniji lahko s pisnim pooblastilom katero koli fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji imenuje za edinega pooblaščenega zastopnika. Proizvajalec, ki nima sedeža v Uniji, imenuje edinega pooblaščenega zastopnika.

Priprava tehnične dokumentacije ni del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

2.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da izvaja vsaj naslednje naloge:

3.   Pooblaščeni zastopnik na ravni dokumentacije preveri, ali:

4.   Kadar pooblaščeni zastopnik ugotovi, da obstaja neskladnost iz odstavka 3 tega člena, od proizvajalca zahteva, da ukrepa v skladu s členom 22(11) in (12).

1.   Uvozniki dajo na trg samo proizvode, ki so skladni s to uredbo.

2.   Preden da uvoznik proizvod na trg, zagotovi, da je proizvajalec v skladu s členom 22(1) in (2) dokazal, da je proizvod skladen z veljavnimi zahtevami in da izkazuje lastnosti v zvezi z ustreznimi bistvenimi značilnostmi.

Uvoznik zagotovi, da:

3.   Uvoznik preveri, ali je proizvajalec deklariral uporabo proizvoda, ter zagotovi, da so proizvodu priložene splošne informacije o proizvodu, navodila za uporabo in varnostne informacije iz Priloge IV, in sicer v jeziku, ki ga določi zadevna država članica, če ta ni določen, pa v jeziku, ki ga uporabniki brez težav razumejo. Uvoznik strankam, preden se zavežejo s prodajno pogodbo, tudi v primeru spletne prodaje na daljavo, na viden način prikaže informacije, ki morajo biti podane na podlagi te uredbe ali harmoniziranih tehničnih specifikacij.

4.   Uvoznik zagotovi, da pogoji skladiščenja ali prevoza proizvoda v času, ko je odgovoren zanj, ne ogrožajo skladnosti proizvoda z izjavo o lastnostih in skladnosti ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

5.   Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni v skladu z izjavo o lastnostih in skladnosti ali ni v skladu z drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, proizvoda ne da na trg, dokler ta ni v skladu s priloženo izjavo o lastnostih in skladnosti in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe oziroma dokler izjava o lastnostih in skladnosti ni popravljena. Kadar proizvod predstavlja tveganje, uvoznik o tem nadalje obvesti proizvajalca in pristojni nacionalni organ.

6.   Uvoznik na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu, navede svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano znamko, kraj poslovanja, svoj kontaktni naslov in, kadar so na voljo, elektronska komunikacijska sredstva.

7.   Uvoznik preveri pritožbe in po potrebi vodi knjigo pritožb ter seznam neustreznih proizvodov in njihovega umika ali odpoklica ter o vsakem takem spremljanju obvešča proizvajalce in distributerje.

8.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu z deklariranimi lastnostmi ali ni v skladu z drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, takoj sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda ali pa ga, če je primerno, umaknejo ali odpokličejo. Kadar proizvod predstavlja tveganje, uvozniki o tem nadalje takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost proizvoda na trgu, in jim v zvezi s tem predložijo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

9.   Uvozniki, ki prodajajo končnim uporabnikom, izpolnjujejo tudi obveznosti distributerjev.

1.   Distributerji pri omogočanju dostopnosti proizvodov na trgu skrbno upoštevajo obveznosti iz te uredbe.

2.   Preden omogoči dostopnost proizvoda na trgu, distributer preveri, ali:

3.   Distributer strankam, preden se zavežejo s prodajno pogodbo, tudi v primeru spletne prodaje na daljavo, na viden način prikaže informacije, ki morajo biti podane na podlagi te uredbe.

4.   Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni v skladu z deklariranimi lastnostmi ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, ne omogoči dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ta ni v skladu s priloženo izjavo o lastnostih in skladnosti in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe. Kadar proizvod predstavlja tveganje, distributer o tem nadalje obvesti proizvajalca in pristojne nacionalne organe.

5.   Distributer zagotovi, da pogoji skladiščenja ali prevoza proizvoda v času, ko je odgovoren zanj, ne ogrožajo skladnosti proizvoda z deklariranimi lastnostmi ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe.

6.   Distributer, ki meni ali utemeljeno domneva, da proizvod, katerega dostopnost na trgu je omogočil, ni v skladu z deklariranimi lastnostmi ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, poskrbi, da so sprejeti potrebni popravni ukrepi, da zagotovi skladnost proizvoda ali pa ga, če je primerno, umakne ali odpokliče. Kadar proizvod predstavlja tveganje, distributer o tem nadalje takoj obvesti pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je omogočil dostopnost tega proizvoda na trgu, in jim v zvezi s tem predloži podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

1.   Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca na podlagi člena 22, kadar:

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za gospodarski subjekt, ki da na trg:

3.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar gospodarski subjekt samo:

4.   Gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnosti iz odstavka 3, o tem obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ne glede na to, ali je ta gospodarski subjekt lastnik proizvodov ali opravlja storitve. Prepakiranje izvede tako, da prepakiranje ne vpliva niti na prvotno stanje proizvoda niti na njegovo skladnost s to uredbo in da so informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, še vedno pravilno navedene. Gospodarski subjekt skrbno upošteva obveznosti iz te uredbe.

1.   Ponudniki storitev odpremnih skladišč, ki prispevajo k omogočanju dostopnosti proizvoda na trgu, skrbno upoštevajo obveznosti iz te uredbe.

2.   Ponudnik storitev odpremnih skladišč poskrbi, da so označevanje in dokumenti, ki jih predloži proizvajalec ali uvoznik, na voljo ali priloženi proizvodu, zlasti pa:

3.   Ponudnik storitev odpremnih skladišč zagotovi, da pogoji skladiščenja, pakiranja, naslavljanja ali odpreme ne ogrožajo skladnosti proizvoda z deklariranimi lastnostmi ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe. Proizvajalci ali uvozniki gradbenih proizvodov svojim ponudnikom storitev odpremnih skladišč podajo podrobne informacije, ki so potrebne, da lahko proizvod varno skladiščijo, pakirajo, naslovijo ali odpremijo, pa tudi za nadaljnje delovanje proizvoda.

4.   Ponudniki storitev odpremnih skladišč pomagajo pri umiku ali odpoklicu proizvodov, ne glede na to, ali se ta začne na pobudo organov za nadzor trga, proizvajalcev, pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov.

5.   Kadar ponudnik storitev odpremnih skladišč meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni v skladu z izjavo o lastnostih in skladnosti ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, ne podpre omogočanja dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ta ni v skladu z ustrezno izjavo o lastnostih in skladnosti in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe oziroma dokler izjava o lastnostih in skladnosti ni popravljena. Kadar proizvod predstavlja tveganje, ponudnik storitev odpremnih skladišč o tem nadalje obvesti proizvajalca in pristojni nacionalni organ.

1.   Spletna tržnica:

2.   Kar zadeva pooblastila, ki jih države članice podelijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/1020, države članice svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastilo, da v zvezi z vsemi proizvodi, ki jih zajema ta uredba, spletni tržnici odredijo, naj s svojega spletnega vmesnika odstrani določeno nezakonito vsebino, ki se nanaša na neskladen proizvod, onemogoči dostop do nje ali končnim uporabnikom, ko dostopajo do nje, prikaže izrecno opozorilo. Take odločbe so v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2065.

3.   Spletna tržnica sprejme ukrepe, ki so potrebni, da lahko odločbe iz odstavka 2 tega člena prejme in obdela v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2065.

4.   Ta člen se uporablja tudi za proizvajalce, uvoznike ali distributerje, ki ponujajo proizvode na spletu brez sodelovanja spletne tržnice.

1.   Za proizvode, ki se ponujajo za prodajo prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, se šteje, da so dostopni na trgu, če je ponudba usmerjena v stranke v Uniji. Šteje se, da je ponudba za prodajo usmerjena v stranke v Uniji, če zadevni gospodarski subjekt svoje dejavnosti na kakršen koli način usmerja v državo članico. Med drugim se šteje, da je ponudba usmerjena v stranke v Uniji, kadar:

Pogoji iz prvega pododstavka ne veljajo, če gospodarski subjekt izrecno in učinkovito izključi trg Unije.

2.   Kadar gospodarski subjekt dostopnost proizvoda na trgu omogoči prek spleta ali z drugimi sredstvi prodaje na daljavo, se v ponudbi tega proizvoda, kadar se to zahteva, jasno in vidno navedejo oznaka CE, informacije iz člena 18(2), oznaka na podlagi člena 22(9) in nosilec podatkov, povezan z digitalnim potnim listom proizvoda v skladu s členom 22(7).

3.   Vsaka fizična ali pravna oseba, ki pri dajanju proizvodov na trg opravlja posredniško storitev, v zvezi z opravljenimi storitvami izpolnjuje obveznosti gospodarskega subjekta na podlagi odstavka 2.

1.   Metode in merila, s katerimi se z vidika njihovih bistvenih značilnosti ocenjujejo lastnosti proizvodov, vključno z rabljenimi proizvodi, se lahko določijo v evropskih ocenjevalnih dokumentih, če proizvodi niso zajeti v:

2.   Za proizvod se ne šteje, da je zajet v harmoniziranih standardih ali izvedbenih aktih iz odstavka 1, kadar:

3.   Evropski ocenjevalni dokument lahko v dogovoru s Komisijo pripravi in sprejme organizacija TAB-ov, in sicer na podlagi zahteve za evropsko tehnično oceno, ki jo poda proizvajalec, skupina proizvajalcev ali združenje proizvajalcev, ali na pobudo Komisije.

Evropski ocenjevalni dokumenti se pripravijo na podlagi osnovnih zahtev za gradbene objekte iz Priloge I in seznama vnaprej določenih okoljskih bistvenih značilnosti iz Priloge II. Evropski ocenjevalni dokument se pripravi in sprejme ob spoštovanju načel in postopka iz člena 32.

4.   Evropski ocenjevalni dokumenti se za določeno bistveno značilnost ali metodo ocenjevanja proizvoda ne pripravijo, če obstaja drug evropski ocenjevalni dokument, ki zajema isto bistveno značilnost ali metodo ocenjevanja v zvezi s tem določenim proizvodom, sklic na katerega je že bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali ki je bil predložen Komisiji v oceno v skladu s členom 34(1).

5.   Organizacija TAB-ov in Komisija lahko zahtevke za pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta v skladu s točko 5 Priloge VI združita ali zavrneta.

6.   Evropski ocenjevalni dokument se za namene te uredbe ne uporablja več od datuma obvezne uporabe harmonizirane tehnične specifikacije, sprejete v skladu s členom 5(8) ali členom 6(1), ki zajema isti proizvod in isto predvideno uporabo kot evropski ocenjevalni dokument. V tem primeru Komisija umakne sklic na evropski ocenjevalni dokument iz Uradnega lista Evropske unije.

7.   Evropski ocenjevalni dokumenti so podlaga za evropske tehnične ocene iz člena 37.

1.   Posamezni TAB-i in organizacija TAB-ov pri pripravi in sprejemanju evropskih ocenjevalnih dokumentov spoštujejo postopek iz Priloge VI.

2.   Posamezni TAB-i in organizacija TAB-ov pri pripravi in sprejemanju evropskih ocenjevalnih dokumentov:

Uravnoteženje zahtev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka omogoča vsaj razkritje imena proizvoda v fazi odobritve in sporočanje delovnega programa, kot je določeno v točki 3 Priloge VI, ter razkritje podrobne vsebine osnutka evropskega ocenjevalnega dokumenta iz točke 8 Priloge VI.

3.   TAB-i skupaj z organizacijo TAB-ov nosijo vse stroške priprave in sprejetja evropskih ocenjevalnih dokumentov, razen če se priprava začne na pobudo Komisije.

4.   TAB-i in organizacija TAB-ov se izogibajo množenju evropskih ocenjevalnih dokumentov, kadar ni tehnične utemeljitve za razlikovanje med proizvodi. Zlasti dajejo prednost razširitvi področja uporabe obstoječih evropskih ocenjevalnih dokumentov pred pripravo novih evropskih ocenjevalnih dokumentov.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanjih z organizacijo TAB-ov sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 za spremembo Priloge VI, da se določijo dodatna postopkovna pravila za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov, kadar je to potrebno za zagotovitev dobrega delovanja sistema evropskih ocenjevalnih dokumentov.

1.   Ko TAB od proizvajalca, skupine proizvajalcev ali združenja proizvajalcev prejme zahtevo za evropsko tehnično oceno, mora izpolniti naslednje zahteve:

V primerih iz točke (c) prvega pododstavka tega člena, v katerih pa se pričakuje, da bo harmoniziran standard, ki bo zajemal isti proizvod, predložen v roku, daljšem od enega leta, kot je določen v zahtevi za standardizacijo iz člena 5(2), TAB vlagatelja obvesti, da je možno, da se evropski ocenjevalni dokument ne bo več uporabljal na podlagi člena 31(6).

2.   TAB v primerih iz odstavka 1, prvi pododstavek, točki (b) in (c), tega člena organizacijo TAB-ov in Komisijo obvesti o vsebini zahteve in sklicevanju na ustrezen delegirani akt, ki določa sistem ocenjevanja in preverjanja iz člena 10(2), ki ga TAB namerava uporabiti za ta proizvod, ali o tem, da tak delegirani akt ne obstaja.

3.   Če Komisija meni, da ustrezen delegirani akt, ki določa sistem ocenjevanja in preverjanja, za proizvod ne obstaja, lahko delegirani akt sprejme v skladu s členom 10(2).

1.   Komisija v skladu s točko 9 Priloge VI oceni skladnost evropskih ocenjevalnih dokumentov s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, to uredbo in drugim pravom Unije. Kadar je evropski ocenjevalni dokument skladen z veljavnimi pravnimi zahtevami, Komisija sklic na ta dokument brez odlašanja objavi v Uradnem listu Evropske unije. Kadar sklica na evropske ocenjevalne dokumente ni mogoče objaviti v Uradnem listu Evropske unije, lahko Komisija tak sklic objavi z omejitvami.

2.   Po objavi v skladu z odstavkom 1 tega člena se lahko evropski ocenjevalni dokument v skladu s členom 37 uporablja kot podlaga za evropsko tehnično oceno za obdobje 10 let, razen če je bil sklic na evropski ocenjevalni dokument umaknjen iz Uradnega lista Evropske unije ali če se evropski ocenjevalni dokument ne uporablja več na podlagi člena 31(6). Organizacija TAB-ov se lahko v zadnjem letu tega obdobja odloči, da bo evropski ocenjevalni dokument predložila v obnovitev. Komisija v tem primeru ponovno oceni evropski ocenjevalni dokument v skladu z odstavkom 1 tega člena.

1.   Evropski ocenjevalni dokument vsebuje naslednje elemente:

2.   Evropski ocenjevalni dokument določa:

3.   Kadar je lastnosti proizvoda mogoče ustrezno oceniti s sklicevanjem na njegove bistvene značilnosti, vključno z metodami in merili ocenjevanja, ki so zanje že določena v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali drugih evropskih ocenjevalnih dokumentih, se te obstoječe bistvene značilnosti ter njihove metode in merila vključijo v evropski ocenjevalni dokument, razen če je tehnično potrebno odstopanje od tega pravila.

Ta načela se po potrebi uporabljajo tudi za mejne vrednosti in razrede lastnosti, sprejete v skladu s členom 5(5).

1.   Država članica obvesti Komisijo o vsem naslednjem:

Zadevna država članica utemelji svoja stališča. Komisija se posvetuje z drugimi državami članicami o vprašanjih, ki jih je izpostavila zadevna država članica.

2.   Glede na mnenje vseh držav članic se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklice na zadevne evropske ocenjevalne dokumente v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija o odločitvi iz odstavka 2 obvesti države članice in organizacijo TAB-ov in po potrebi zahteva revizijo zadevnega evropskega ocenjevalnega dokumenta.

1.   Evropsko tehnično oceno izda TAB na zahtevo proizvajalca na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34.

Če obstaja evropski ocenjevalni dokument, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 34, se lahko evropska tehnična ocena izda tudi v primeru, ko je bila izdana zahteva za standardizacijo. Taka izdaja je mogoča do takrat, ko se evropski ocenjevalni dokument na podlagi člena 31(6) ne uporablja več.

2.   Kadar je vložena zahteva za evropsko tehnično oceno proizvoda, se uporabi postopek iz Priloge VI.

3.   Evropska tehnična ocena vključuje lastnosti, ki jih je treba deklarirati, po ravneh ali razredih ali opisno, v zvezi s tistimi bistvenimi značilnostmi, o katerih sta se za navedeno uporabo dogovorila proizvajalec in TAB, ki je prejel zahtevo za evropsko tehnično oceno, in tehnične podrobnosti, potrebne za izvajanje sistema ocenjevanja in preverjanja.

Evropska tehnična ocena vključuje tudi oceno lastnosti za vnaprej določene okoljske bistvene značilnosti iz člena 15(3).

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev oblike evropske tehnične ocene.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

5.   Evropske tehnične ocene, izdane na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta, ostanejo veljavne pet let po koncu obdobja iz člena 34(2) oziroma pet let po umiku sklicana evropski ocenjevalni dokument iz Uradnega lista Evropske unije.

Če se na podlagi člena 31(6) ustrezni evropski ocenjevalni dokument za proizvod ne uporablja več, se ta proizvod ne sme več dajati na trg na podlagi evropske tehnične ocene.

6.   Proizvodi, zajeti v evropskem ocenjevalnem dokumentu, za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, se lahko označijo z oznako CE in s tem pridobijo enak status kot proizvodi, označeni z oznako CE na podlagi harmoniziranih tehničnih specifikacij, kadar proizvajalec izpolnjuje obveznosti, določene v tej uredbi. Kadar se te obveznosti nanašajo na harmonizirane tehnične specifikacije, se proizvajalec namesto tega sklicuje na evropski ocenjevalni dokument ali, kadar so relevantne tudi harmonizirane tehnične specifikacije, tudi nanj.

1.   Države članice, ki želijo imenovati TAB-e, imenujejo enotni organ za imenovanje, ki je odgovoren za vzpostavitev in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in imenovanje TAB-ov. Organi za imenovanje izpolnjujejo zahteve za priglasitvene organe iz člena 43(1) in člena 44. Države članice lahko za organ za imenovanje imenujejo priglasitveni organ iz člena 43. Organ za imenovanje ni upravičen do imenovanja v skladu s členom 39(1).

2.   Če v tem poglavju ni določeno drugače, se določbe, ki veljajo za priglasitvene organe in postopke priglasitve, uporabljajo tudi za organe za imenovanje in postopke imenovanja.

1.   Države članice lahko prek svojih organov za imenovanje na svojem ozemlju imenujejo TAB-e za eno ali več družin proizvodov iz Priloge VII. Države članice lahko TAB-e na svojem ozemlju imenujejo tudi kot pristojne za nastajajoče ali inovativne proizvode, ki ne spadajo v že obstoječe družine proizvodov iz Priloge VII.

Države članice Komisiji sporočijo ime TAB-a, njegov naslov in družino ali družine proizvodov, za katere je pristojen.

2.   Komisija vsakemu TAB-u dodeli identifikacijsko številko.

Komisija v elektronski obliki objavi seznam TAB-ov, imenovanih v skladu s to uredbo, ter čim natančneje navede njihove identifikacijske številke, družine proizvodov, za katere so imenovani, in morebitne omejitve.

Komisija zagotovi redno posodabljanje navedenega seznama.

3.   Organ za imenovanje spremlja dejavnosti in usposobljenost TAB-ov, imenovanih v njihovi zadevni državi članici, ter po potrebi njihovih odvisnih družb in podizvajalcev ter jih ocenjuje glede na zadevne zahteve iz tega poglavja. Kadar pride do kršitve te uredbe, organ za imenovanje TAB-om naloži popravne ukrepe.

Države članice Komisijo obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za imenovanje TAB-ov, o spremljanju njihove dejavnosti in pristojnosti ter o vseh spremembah teh informacij.

4.   TAB-i brez odlašanja in najpozneje v 15 dneh obvestijo organ za imenovanje o vseh spremembah, ki lahko vplivajo na njihovo skladnost z zahtevami iz tega poglavja ali na njihovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe.

5.   TAB-i na zahtevo ustreznega organa za imenovanje zagotovijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki jih ta organ, Komisija in države članice potrebujejo za preverjanje njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

6.   Kadar TAB ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, organ za imenovanje začasno omeji, začasno prekliče ali umakne imenovanje tega TAB-a za zadevno družino proizvodov, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja teh zahtev. Kadar TAB večkrat ne upošteva popravnih ukrepov, uvedenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, lahko organ za imenovanje omeji, začasno prekliče ali umakne imenovanje tega TAB-a. Organ za imenovanje obvesti Komisijo in druge države članice o vsaki omejitvi, začasnemu preklicu ali umiku imenovanja. Uporabita se člena 53(2) in 54.

1.   TAB je pristojen in opremljen za izvajanje ocenjevanja v zvezi z družinami proizvodov, za katerega je bil imenovan. Osebje, ki sprejema odločitve, in vsaj polovica tehnično usposobljenega osebja je zaposleno pri TAB-u na podlagi nacionalnega prava države članice, ki ga je imenovala.

2.   TAB izpolnjuje zahteve iz Priloge VIII, s področja, za katerega je imenovan. Uporabljajo se člen 46(2) do (5), člen 46(6), točki (a) in (b), člen 46(7), (8) in (11) ter člen 47.

3.   TAB javno objavi svojo organizacijsko shemo in imena članov notranjih organov odločanja.

4.   TAB sodeluje pri dejavnostih organizacije TAB-ov ali zagotovi, da je njihovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih.

1.   TAB-i ustanovijo organizacijo za tehnično ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: organizacija TAB-ov) na podlagi te uredbe.

2.   Organizacija TAB-ov opravlja vsaj naslednje naloge:

Organizacija TAB-ov za izvajanje teh nalog ustanovi sekretariat.

3.   Države članice zagotovijo, da TAB-i s finančnimi in človeškimi viri ustrezno prispevajo k organizaciji TAB-ov. Organizacija TAB-ov določi prispevek vsakega TAB-a, ki je sorazmeren, pri čemer upošteva letni proračun ali promet vsakega TAB-a v zvezi z njegovimi dejavnostmi kot TAB-a.

4.   Teža organizacije TAB-ov v postopku odločanja ni odvisna od finančnega prispevka TAB-ov, števila pripravljenih evropskih ocenjevalnih dokumentov ali števila evropskih tehničnih ocen, ki so jih izdali.

5.   Komisijo se povabi k sodelovanju na vseh sestankih organizacije TAB-ov.

6.   Organizaciji TAB-ov se za izvajanje nalog iz odstavka 2 odobrijo finančna sredstva Unije. Komisija lahko za financiranje organizacije TAB-ov, ali z nepovratnimi sredstvi ali s postopki za oddajo javnega naročila, zahteva izpolnjevanje nekaterih zahtev glede organizacije in učinkovitosti, določenih v navedenih dejavnostih.

1.   Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o organih, pooblaščenih za izvajanje nalog tretjih oseb pri ocenjevanju in preverjanju lastnosti, ocenjevanju skladnosti in preverjanju izračunov okoljske trajnostnosti za namene te uredbe.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov pristojnih za izvajanje teh nalog in spremljanje priglašenih organov ter o vsaki spremembi v zvezi s tem. Komisija te informacije da na voljo javnosti.

1.   Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov, ki bodo pooblaščeni za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja za namene te uredbe, ter za spremljanje priglašenih organov, vključno z njihovo skladnostjo z zahtevami iz členov 46 in 48.

2.   Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja njihov nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.   Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 tega člena pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je ta organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 44. Poleg tega mora imeti tak organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ je v celoti odgovoren za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavkov 2 in 3.

1.   Priglasitveni organ je ustanovljen tako, da ne pride do nasprotja interesov s priglašenimi organi.

2.   Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost pri izvajanju svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa, ki se pooblasti za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4.   Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo priglašeni organi, ali svetovalnih storitev na tržni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij. Vendar pa si informacije o priglašenih organih na zahtevo izmenjuje s Komisijo, priglasitvenimi organi drugih držav članic in drugimi pristojnimi nacionalnimi organi, ki varujejo zaupnost prejetih informacij.

6.   Priglasitveni organ, tudi v primerih, v katerih je priglasitveni organ nacionalni akreditacijski organ, oceni samo določen organ za ugotavljanje skladnosti, ki zaprosi za priglasitev, in ne upošteva zmogljivosti ali osebja matičnih ali sestrskih družb. Priglasitveni organ oceni ta organ za ugotavljanje skladnosti v zvezi z vsemi ustreznimi zahtevami in nalogami tretjih oseb pri ocenjevanju in preverjanju.

7.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja in zadostno financiranje za pravilno izvajanje svojih nalog.

1.   Komisija zagotovi, da se med nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za priglasitveno politiko, ter priglasitvenimi organi in organi za imenovanje vzpostavita in izvajata ustrezno usklajevanje in sodelovanje v obliki skupine za usklajevanje priglasitvenih organov in organov za imenovanje na področju gradbenih proizvodov. Ta skupina se sestaja redno in vsaj vsako leto.

Nacionalni organi držav članic, pristojni za priglasitveno politiko, ter priglasitveni organi in organi za imenovanje na podlagi te uredbe sodelujejo pri dejavnostih te skupine.

2.   Komisija lahko določi posebne ureditve za delovanje skupine za usklajevanje priglasitvenih organov in organov za imenovanje.

3.   Komisija zagotovi redne izmenjave izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za priglasitveno politiko, ter priglasitvenimi organi in organi za imenovanje.

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 12.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi na podlagi nacionalnega prava države članice in je pravna oseba.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od organizacije ali proizvoda, ki ga ocenjuje.

Nima nobenih poslovnih vezi z organizacijami, ki imajo interes za proizvode, ki jih ocenjuje, zlasti s proizvajalci, njihovimi trgovskimi partnerji in njihovimi vlagatelji delničarji.

Vendar pa se organ, ki je del poslovnega združenja ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, ponudbo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje proizvodov, ki jih ta organ ocenjuje, lahko šteje za tak organ, če sta dokazani njegova neodvisnost in neobstoj kakršnega koli nasprotja interesov. To organu ne preprečuje, da opravlja dejavnosti ocenjevanja in preverjanja za konkurenčne proizvajalce.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, niso oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, uvozniki, distributerji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci proizvodov, ki jih ocenjuje, ali zastopniki katere koli od teh strani. To ne onemogoča uporabe ocenjenih proizvodov, ki so nujni za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe proizvodov za osebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju teh proizvodov in ne zastopajo strani, ki se ukvarjajo z temi dejavnostmi. Ne izvajajo nobene dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisnostjo presoje in neoporečnostjo v zvezi z dejavnostmi, za katere so bili priglašeni. To velja zlasti za svetovalne storitve v zvezi z družinami proizvodov, za katere so bili priglašeni.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih matičnih ali sestrskih družb, odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost in nepristranskost njihovih dejavnosti ocenjevanja ali preverjanja.

Organ za ugotavljanje skladnosti na podizvajalca ali odvisno družbo ne sme prenesti določanja notranjih postopkov, splošnih politik, kodeksov ravnanja ali drugih notranjih pravil ali nadzora nad njimi, dodeljevanja posameznih nalog svojemu osebju in sprejemanja odločitev o ocenjevanju.

5.   Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti za ugotavljanje skladnosti z najvišjo stopnjo profesionalne integritete ter potrebnimi tehničnimi kompetencami na zadevnem področju. Delovati morajo brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ocenjevanja ali preverjanja, predvsem brez pritiskov in spodbud oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati teh dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, ki so mu dodeljene v skladu s Prilogo IX in v zvezi s katerimi je bil priglašen, ne glede na to, ali te naloge izvaja organ za ugotavljanje skladnosti sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak sistem ocenjevanja in preverjanja ter za vsako vrsto ali kategorijo proizvodov, bistvenih značilnosti in nalog, v zvezi s katerimi je bil priglašen, na voljo:

Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi, za katere namerava biti priglašen, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, v zvezi s katerimi namerava biti organ priglašen:

8.   Osebje, odgovorno za sprejemanje odločitev o ocenjevanju:

9.   Zagotovi se nepristranskost organa, njegovega najvišjega vodstva in osebja, ki izvaja ocenjevanje.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja organa za ugotavljanje skladnosti ni odvisno od števila opravljenih ocenjevanj ali njihovih rezultatov.

10.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom ne prevzame država članica ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje ali preverjanje.

11.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano varovanju poslovne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med opravljanjem nalog na podlagi Priloge IX, razen v zvezi s priglasitvenimi organi in drugimi pristojnimi nacionalnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

12.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo v ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, ustanovljene na podlagi te uredbe, ali zagotovi, da je njegovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih, ter uporablja upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela te skupine, kot splošne smernice.

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z nalogami tretjih oseb v postopku ocenjevanja in preverjanja, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 46, in o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež, in spremlja njihovo usposobljenost v zvezi s svojimi pristojnostmi, kot je opisano v členu 46(6), točka (b).

3.   Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem in spremljanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe in z delom, ki ga izvajata na podlagi Priloge IX.

1.   Priglašeni organi se lahko na zahtevo proizvajalca in kadar je to utemeljeno iz tehničnih, ekonomskih ali logističnih razlogov, povezanih naravo proizvoda ali preskusne opreme, odločijo, da za sisteme ocenjevanja in preverjanja 1+, 1 in 3 izvedejo preskuse iz Priloge IX ali da se taki preskusi izvedejo pod njihovim nadzorom v proizvodnih obratih z uporabo preskusne opreme notranjega laboratorija proizvajalca ali v zunanjem laboratoriju s predhodnim soglasjem proizvajalca z uporabo preskusne opreme tega laboratorija.

Priglašeni organi, ki izvajajo take preskuse, so posebej določeni kot pristojni za delo zunaj svojih preskusnih laboratorijev in tudi v zvezi s tem izpolnjujejo zahteve iz člena 46.

2.   Pred izvedbo preskusov iz odstavka 1 priglašeni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve preskusne metode, in oceni, ali:

Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za preskuse v celoti, vključno z natančnostjo in sledljivostjo umerjanja in meritev, ter za zanesljivost rezultatov preskusov.

1.   Organ, ki želi biti priglašen za izvajanje nalog tretjih oseb v sistemih ocenjevanja in preverjanja, priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži zahtevek za priglasitev.

2.   Zahtevku so priloženi opis dejavnosti, ki se bodo izvajale, postopkov ocenjevanja in preverjanja, za katere organ trdi, da je pristojen, opis pristojnosti iz člena 46(6), točka (b), ter certifikat o akreditaciji, kadar obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ in ki potrjuje, da organ izpolnjuje zahteve iz člena 46. Certifikat o akreditaciji se nanaša samo na točno določen pravni organ, ki vloži zahtevek za priglasitev, ter temelji, poleg ustreznih harmoniziranih standardov,na specifičnih zahtevah in nalogah, določenih v tej Uredbi.

3.   Kadar zadevni organ ne more zagotoviti certifikata o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 46.

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 46.

2.   Priglasitveni organi Komisijo in ostale države članice obveščajo prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

Izjemoma se za primere v zvezi s skupinami bistvenih značilnosti iz Priloge X, za katere ustrezno elektronsko orodje ni na voljo, sprejme priglasitev v drugi elektronski obliki.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o nalogah, ki jih je treba opraviti, sklic na ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo ali ustrezen evropski ocenjevalni dokument in, za namene sistema iz Priloge IX, bistvene značilnosti, za katere je organ pristojen, ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

Vendar sklic na ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo ali ustrezen evropski ocenjevalni dokument ni potreben v primerih v zvezi s skupinami bistvenih značilnosti iz Priloge X.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na certifikatu o akreditaciji iz člena 50(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenost organa, in uvedene ukrepe, ki zagotavljajo, da bo organ pod rednim nadzorom in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 46.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve, pri kateri se uporablja certifikat o akreditaciji, ali v dveh mesecih od priglasitve, pri kateri se certifikat o akreditaciji ne uporablja.

Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namen te uredbe.

6.   Komisija veljavne priglasitve vključi na seznam priglašenih organov iz člena 52(2).

7.   Komisijo in druge države članice je treba obvestiti o vseh nadaljnjih ustreznih spremembah priglasitve.

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

2.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi redno posodabljanje tega seznama.

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 46 ali ne izpolnjuje svojih obveznosti, omeji, začasno prekliče ali prekliče priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali kadar je priglašeni organ prenehal opravljati dejavnost, priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente tega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in pristojnim nacionalnim organom na njihovo zahtevo.

1.   Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali njegovega stalnega izpolnjevanja zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.   Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega organa.

3.   Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, vključno z umikom priglasitve.

1.   Priglašeni organi v skladu s Prilogo IX izvajajo naslednja ocenjevanja in preverjanja:

Te naloge se v nadaljnjem besedilu imenujejo „ocenjevanje in preverjanje“.

2.   Ocenjevanje in preverjanje se izvaja pregledno, kar zadeva proizvajalca, in sorazmerno, da se prepreči nepotrebno breme za gospodarske subjekte. Priglašeni organi pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, in njegovo strukturo, stopnja zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem priglašeni organi kljub temu upoštevajo stopnjo strogosti, ki se za proizvod zahteva na podlagi te uredbe, in vlogo, ki jo ima proizvod pri izpolnjevanju vseh osnovnih zahtev za gradbene objekte.

3.   Kadar priglašeni organ med začetnim pregledom proizvodnega obrata in pri tovarniški kontroli proizvodnje ugotovi, da proizvajalec ni zagotovil nespremenljivosti lastnosti in skladnosti proizvedenega proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda certifikata oziroma poročila o validaciji.

4.   Kadar priglašeni organ med spremljanjem, ki je namenjeno preverjanju skladnosti in nespremenljivosti lastnosti proizvedenega proizvoda, ugotovi, da proizvod nima več enakih lastnosti kot tip proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali umakne certifikat oziroma poročilo o validaciji.

5.   Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ omeji, začasno prekliče ali umakne vse certifikate oziroma poročila o validaciji, kot je primerno.

6.   Pri sprejemanju odločitev o ocenjevanju, tudi pri odločanju o potrebi po začasnem preklicu ali umiku certifikata ali poročila o validaciji glede na morebitne primere neskladnosti, priglašeni organi uporabljajo jasna in vnaprej določena merila.

7.   Priglašeni organi na zahtevo proizvajalca ali ponudnika sodelujejo in delijo vse ustrezne informacije s priglašenimi organi, ki so priznali njegove ocene in preverjanja v skladu s členom 62. Priglašeni organi v ta namen sklenejo sporazum.

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

2.   Priglašeni organi drugim organom, priglašenim na podlagi te uredbe, ki izvajajo podobne naloge tretjih oseb v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja, ter za proizvode, zajete v isti harmonizirani tehnični specifikaciji ali istemu evropskemu ocenjevalnemu dokumentu, zagotovijo ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi rezultati teh ocenjevanj in preverjanj ter zlasti o vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih preklicih ali umikih certifikatov, poročil o validaciji ali preskusih poročil in, na zahtevo, s pozitivnimi rezultati teh ocenjevanj.

Priglašeni organ na zahtevo drugega priglašenega organa, pristojnega nacionalnega organa ali Komisije obvesti stranko, ki zaprosi za informacije, ali so certifikati, poročila o validaciji ali preskusna poročila, ki jih je izdal, veljavna, omejena, začasno preklicana ali umaknjena.

3.   Kadar Komisija ali pristojni nacionalni organ države članice priglašenemu organu s sedežem na ozemlju druge države članice predloži zahtevo v zvezi z oceno, ki jo je opravil ta priglašeni organ, pošlje kopijo te zahteve priglasitvenemu organu te druge države članice. Zadevni priglašeni organ na zahtevo odgovori brez odlašanja in najpozneje v 15 dneh. Priglasitveni organ zagotovi, da priglašeni organ reši take zahteve, razen če obstaja legitimen razlog, da tega ne stori.

4.   Kadar priglašeni organi imajo ali prejmejo dokaze da:

na take dokaze opozorijo in jih posredujejo ustreznemu organu za nadzor trga ali priglasitvenemu organu, kakor je primerno.

1.   Komisija zagotovi vzpostavitev in pravilno delovanje ustreznega usklajevanja in sodelovanja med organi, priglašenimi na podlagi te uredbe, v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

Priglašeni organi neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo pri delu te skupine. Priglasitveni organi zagotovijo, da priglašeni organi sodelujejo pri delu navedene skupine.

2.   Priglašeni organi kot splošne smernice uporabljajo vse ustrezne dokumente, pripravljene na podlagi dela skupine iz odstavka 1.

3.   Cilj usklajevanja in sodelovanja v skupini iz odstavka 1 je zagotoviti usklajeno uporabo te uredbe.

1.   Proizvajalec lahko preskušanje tipa ali izračun tipa nadomesti s posebnim oddelkom v tehnični dokumentaciji iz člena 22(3), ki dokazuje, da:

Kadar so pogoji iz točke (c) izpolnjeni, lahko proizvajalec navede lastnosti, ki ustrezajo vsem ali nekaterim rezultatom v zvezi s tem drugim proizvodom. Proizvajalec lahko to poenostavitev uporabi šele po tem, ko je pridobil dovoljenje drugega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa.

2.   Če veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja vključuje oceno lastnosti, ki jo opravi priglašeni organ, kot je določeno v Prilogi IX, priglašeni organ ali TAB namesto ocene lastnosti proizvoda iz Priloge IX oceni in potrdi pravilno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

1.   Mikropodjetje lahko preskušanje tipa ali izračun tipa za bistveno značilnost, ki se izvaja po sistemu ocenjevanja in preverjanja 3 iz Priloge IX, točka 5, nadomesti s posebnim oddelkom v tehnični dokumentaciji iz člena 22(3) v katerem zagotovi podatke, enakovredne ocenjevanju, ki se zahteva za to bistveno značilnost v skladu z veljavnimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali evropskim ocenjevalnim dokumentom.

2.   Priglašeni organ ali TAB namesto ocene lastnosti proizvoda iz Priloge IX oceni in potrdi pravilno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

1.   Proizvajalec proizvoda, ki izpolnjuje pogoje iz člena 14, točka (a), lahko namesto izjeme iz člena 14, točka (a), oceno lastnosti proizvoda nadomesti s posebnim oddelkom v tehnični dokumentaciji iz člena 22(3), ki dokazuje skladnost tega proizvoda z veljavnimi zahtevami in zagotavlja podatke, enakovredne podatkom, ki se zahtevajo s to uredbo in veljavnimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami ali evropskim ocenjevalnim dokumentom.

2.   Če veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja vključuje oceno lastnosti, ki jo opravi priglašeni organ, kot je določeno v Prilogi IX, priglašeni organ ali TAB namesto ocene lastnosti proizvoda iz Priloge IX oceni in potrdi pravilno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

1.   Kadar mora priglašeni organ oceniti in preveriti določen proizvod v skladu s Prilogo IX, se lahko vzdrži ocenjevanja in preverjanja ter prizna ocenjevanje in preverjanje, ki ju je za isti gospodarski subjekt opravil drug priglašeni organ, kadar veljajo vsi naslednji pogoji:

Ta odstavek se uporablja tudi za poročila o validaciji in za ocene izračuna okoljske trajnostnosti, izvedene na podlagi Uredbe (EU) 2024/1781.

2.   Kadar mora priglašeni organ oceniti in preveriti določen proizvod v skladu s Prilogo IX, se lahko vzdrži ocenjevanja in preverjanja njegovih delov ali materialov ter prizna rezultate ocenjevanja in preverjanja, ki ju opravi drug priglašeni organ, če je ponudnik teh delov ali materialov zanje uporabil zahtevani sistem ocenjevanja in preverjanja ter med proizvajalcem proizvoda in ponudnikom obstaja sporazum, ki zagotavlja prost pretok vseh informacij med njima in priglašenima organoma zaradi zagotavljanja skladnosti s to uredbo.

Ta odstavek se uporablja tudi za ocene izračuna okoljske trajnostnosti, opravljene na podlagi Uredbe (EU) 2024/1781.

1.   Komisija brez poseganja v obveznosti gospodarskih subjektov na podlagi te uredbe in dejavnosti organov za nadzor trga na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020 vzpostavi sistem, ki vsaki fizični ali pravni osebi omogoča vložitev pritožb ali izmenjavo poročil v zvezi z morebitno neskladnostjo s to uredbo.

2.   Kadar Komisija na podlagi jasno opredeljenih meril meni, da je pritožba ali poročilo relevantno in utemeljeno, to pritožbo ali poročilo brez nepotrebnega oglašanja posreduje enotni povezovalni točki zadevne države članice, da ta nadaljuje postopek z zadevno fizično ali pravno osebo v skladu s členom 11(7), točka (a), Uredbe (EU) 2019/1020.

1.   Države članice med svojimi organi za nadzor trga imenujejo enega ali več organov, ki imajo posebno znanje, potrebno za tehnično in pravno oceno proizvodov.

2.   Države članice imenujejo enotno povezovalno točko, ki deluje kot kontaktna točka za stike s Komisijo in z enotnimi povezovalnimi točkami drugih držav članic, ki so pristojne na podlagi te uredbe, vključno za zahteve na podlagi členov 22, 23 in 24 Uredbe (EU) 2019/1020.

3.   Organi za nadzor trga, imenovani v skladu z odstavkom 1 tega člena, imajo vsa pooblastila iz člena 14 Uredbe (EU) 2019/1020. Za namene te uredbe se ta pooblastila uporabljajo tudi za vse gospodarske subjekte, ki jih zajema ta uredba.

4.   Za namene nadzora trga, preiskovanja in izvrševanja so organi za nadzor trga pooblaščeni, da od drugih organov ali teles zahtevajo ustrezne informacije, s katerimi razpolagajo.

1.   Kadar ima organ za nadzor trga ene države članice zadosten razlog za domnevo, da nekateri proizvodi, ki jih zajema harmonizirana tehnična specifikacija ali za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, ali njihov proizvajalec niso skladni, oceni, ali ti proizvodi in proizvajalec izpolnjujejo zadevne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organ za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovi, da proizvodi ali njihov proizvajalec niso skladni z zahtevami in obveznostmi iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahteva, da sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe, kot je določeno v členu 16(3) Uredbe (EU) 2019/1020, da bi odpravil neskladnost, ali, če to ni mogoče, proizvode umakne s trga ali jih odpokliče, in sicer vse v razumnem roku, ki je sorazmeren z naravo neskladnosti.

Organ za nadzor trga ustrezno obvesti priglašene organe, če so vključeni priglašeni organi.

2.   Kadar organ za nadzor trga meni, da neskladnost ni omejena na njegovo nacionalno ozemlje, prek enotne povezovalne točke obvesti Komisijo in druge države članice o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki jih je zahteval od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi proizvodi, za katere je omogočil, da so dostopni na trgih v Uniji.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 1, drugi pododstavek, ali kadar neskladnost ostaja, organ za nadzor trga zagotovi, da se zadevni proizvod umakne ali odpokliče oziroma da je omogočanje njegove dostopnosti na trgu prepovedano ali omejeno.

Organ za nadzor trga o teh ukrepih brez odlašanja obvesti javnost ter prek enotne povezovalne točke Komisijo in druge države članice.

5.   Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnih proizvodov, poreklo teh proizvodov, vrsto domnevne neskladnosti in s tem povezano tveganje ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente, ki jih je predložil zadevni gospodarski subjekt. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega koli od naslednjih vzrokov:

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek, Komisijo in ostale države članice brez odlašanja obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega proizvoda, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar države članice ali Komisija v dveh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predložijo nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga sprejme država članica v zvezi z zadevnim proizvodom, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim proizvodom ali proizvajalcem brez odlašanja sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi, kot je umik proizvodov z njihovega trga.

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 65(4), (6) in (7) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija brez odlašanja začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ter oceni nacionalni ukrep. Posvetovalno obdobje ne presega dveh mesecev. Komisija si na podlagi rezultatov tega ocenjevanja v nadaljnjih dveh mesecih po koncu posvetovalnega obdobja prizadeva sprejeti izvedbene akte, v katerih odloči, ali je ukrep upravičen ali ne.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 90(2).

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu.

2.   Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice brez odlašanja zagotovijo, da se v zvezi z neskladnim proizvodom, sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi, kot je umik, in ustrezno obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičen, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, neskladnost proizvoda ali njegovega proizvajalca pa se pripisuje pomanjkljivim harmoniziranim tehničnim specifikacijam, evropskemu ocenjevalnemu dokumentu, prostovoljnim harmoniziranim standardom ali skupnim specifikacijam, ki jih določajo izvedbeni akti iz člena 65(5), točka (d), Komisija po potrebi uporabi postopek iz členov 5(9), 6(5), 7(6) ali člena 36 te uredbe ali člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

1.   Kadar organ za nadzor trga po opravljenem ocenjevanju na podlagi člena 65(1) ugotovi, da proizvod kljub skladnosti s to uredbo predstavlja tveganje za zdravje ali varnost oseb ali, kadar je ustrezno, za okolje ali za druge vidike zaščite javnega interesa, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni proizvodi, ko so dani na trg, ne predstavljajo več navedenega tveganja, da umakne proizvode s trga ali jih odpokliče v razumnem roku, ki ga določi sorazmerno glede na naravo tveganja.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi proizvodi, za katere je omogočil, da so dostopni na trgih v Uniji.

3.   Organ za nadzor trga prek enotne povezovalne točke nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za določitev zadevnega proizvoda, porekla in dobavne verige proizvoda, vrste tveganja, ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se brez odlašanja posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov tega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt, s katerim odloči, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi naloži ustrezne ukrepe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 90(2).

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu.

1.   Za namene te uredbe se skupina za upravno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: skupina ADCO), ustanovljena na podlagi člena 30(2) Uredbe (EU) 2019/1020, sestaja redno in po potrebi na utemeljeno zahtevo Komisije ali dveh ali več sodelujočih organov za nadzor trga.

Skupina ADCO pri opravljanju svojih nalog iz člena 32 Uredbe (EU) 2019/1020 podpira izvajanje te uredbe, in sicer z opredelitvijo skupnih prednostnih nalog za nadzor trga.

2.   Komisija na podlagi prednostnih nalog, določenih po posvetovanju s skupino ADCO:

Unija po potrebi financira ukrepe iz točk (a), (b) in (c).

3.   Komisija zagotovi tehnično in logistično podporo za zagotovitev, da skupina ADCO izpolnjuje svoje naloge iz tega člena in člena 32 Uredbe (EU) 2019/1020.

1.   Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo informacije o naravi in resnosti kazni, naloženih v zvezi z neskladnostjo s to uredbo.

2.   Komisija vsaka štiri leta do 30. junija pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 vnesejo organi za nadzor trga. Prvo od teh poročil se objavi do 9. januarja 2030.

Poročilo vključuje:

3.   Komisija objavi poročilo iz odstavka 2 tega člena v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 ter objavi povzetek poročila.

1.   Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za zbiranje, obdelavo in shranjevanje informacij v strukturirani obliki o vprašanjih v zvezi z razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, da se zagotovi usklajena uporaba navedenih pravil.

Poleg Komisije in držav članic imajo dostop do informacijskega in komunikacijskega sistema tudi organi za nadzor trga, enotni povezovalni organi, imenovani na podlagi člena 10(3) Uredbe (EU) 2019/1020, organi, imenovani na podlagi člena 25(1) Uredbe (EU) 2019/1020, priglasitveni organi, predstavniki skupine priglašenih organov in organizacije TAB-ov ter kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo.

2.   Organi iz odstavka 1 lahko uporabijo informacijski in komunikacijski sistem, da opozorijo na kakršno koli vprašanje ali težavo, povezano z razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe, vključno z njihovo povezavo z drugimi določbami prava Unije.

3.   Za namene odstavka 2 lahko organi iz odstavka 1 opozorijo na kakršno koli vprašanje ali težavo, povezano z naslednjimi temami:

4.   Zadevni organ pri opozarjanju na vprašanje ali težavo v informacijski in komunikacijski sistem vnese informacije o:

5.   Države članice vzpostavijo nacionalni informacijski sistem ali storitev pošiljanja elektronske pošte za obveščanje svojih pristojnih nacionalnih organov, gospodarskih subjektov, ki delujejo na njihovem ozemlju, TAB-ov in priglašenih organov s sedežem na njihovem ozemlju ter na zahtevo tudi drugih TAB-ov in priglašenih organov o vseh zadevah, pomembnih za pravilno razlago ali uporabo pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe. Pri tem upoštevajo informacije, ki so na voljo v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz odstavka 1.

6.   Pristojni nacionalni organi, TAB-i in priglašeni organi s sedežem v zadevni državi članici se registrirajo v ta sistem ali za storitev pošiljanja elektronske pošte in upoštevajo vse informacije, ki se posredujejo prek njih. Gospodarski subjekti se lahko registrirajo v sistem ali za storitev pošiljanja elektronske pošte. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte opozorijo na sistem ali storitev pošiljanja elektronske pošte.

7.   Nacionalni informacijski sistem ali storitev pošiljanja elektronske pošte lahko od katere koli fizične ali pravne osebe, vključno s TAB-i in priglašenimi organi, prejme pritožbe glede neenake uporabe pravil, določenih v tej uredbi ali na podlagi te uredbe. Če se zdi primerno, enotni povezovalni organ take pritožbe posreduje svojim enakovrednim organom v drugih državah članicah in Komisiji.

1.   Države članice podpirajo gospodarske subjekte s kontaktnimi točkami za proizvode za gradbeništvo. Države članice na svojem ozemlju imenujejo in vzdržujejo vsaj eno kontaktno točko za proizvode za gradbeništvo ter zagotovijo, da imajo njihove kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zadostna pooblastila in dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog. Zagotovijo, da kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo svoje storitve izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 in da se usklajujejo s kontaktnimi točkami za proizvode za vzajemno priznavanje, določenimi na podlagi člena 9(1) Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

2.   Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo na zahtevo gospodarskega subjekta ali pristojnega nacionalnega organa druge države članice zagotovijo vse koristne informacije v zvezi s proizvodi, kot so:

Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zagotovijo tudi informacije o določbah iz te uredbe in aktov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na proizvode.

3.   Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo na vse zahteve iz odstavka 2 brezplačno zagotovijo informacije v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

4.   Kontaktnim točkam za proizvode za gradbeništvo mora biti omogočeno, da opravljajo naloge, ne da bi prihajalo do nasprotja interesov, zlasti v zvezi s postopki za pridobitev oznake CE.

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo tudi za proizvode, ki še niso zajeti v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.

6.   Komisija objavi in posodablja seznam nacionalnih kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo.

1.   Organi za nadzor trga, kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo, organi za imenovanje, TAB-i, priglasitveni organi in priglašeni organi zagotovijo, da njihovo osebje:

2.   Komisija redno in vsaj enkrat letno organizira skupna usposabljanja za osebje organov za nadzor trga, kontaktnih točk za proizvode v gradbeništvu, organov za imenovanje, priglasitvenih organov in priglašenih organov. Komisija organizira ta usposabljanja v sodelovanju z državami članicami.

Usposabljanja se lahko udeleži osebje organov, imenovanih na podlagi člena 25(1) Uredbe (EU) 2019/1020, enotnih povezovalnih organov, imenovanih na podlagi člena 10(3) Uredbe (EU) 2019/1020, in po potrebi drugih organov držav članic, ki sodelujejo pri izvajanju ali izvrševanju te uredbe.

3.   Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja med organi za nadzor trga, priglasitvenimi organi in priglašenimi organi dveh ali več držav članic.

1.   Države članice lahko za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe v zvezi z nadzorom trga, imenovanjem in nadzorom TAB-ov, priglašenih organov in kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo imenujejo:

Zadevne države članice skupaj zagotovijo, da skupni organi izpolnjujejo vse ustrezne zahteve. Zanje so skupno odgovorne, medtem ko se odločitve, sprejete v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami v določeni državi članici, pravno pripišejo samo navedeni državi članici.

2.   Organi različnih držav članic si lahko brez poseganja v svoje individualne obveznosti na podlagi te uredbe ali drugih zakonodajnih aktov delijo sredstva in odgovornosti, da bi zagotovili usklajeno uporabo ali učinkovito izvrševanje te uredbe.

V ta namen lahko tudi:

Zadevne države članice so skupaj odgovorne za ukrepe, sprejete v skladu s tem odstavkom.

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo sistema digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov v skladu s pogoji iz tega poglavja.

2.   Sistem digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov:

1.   Informacije v digitalnem potnem listu proizvoda so točne, popolne in posodobljene.

2.   Digitalni potni list proizvoda iz te uredbe:

3.   Zahteve iz odstavka 2:

4.   Proizvodi, za katere se uporablja izjema iz člena 14, so prav tako izvzeti iz obveznosti predložitve digitalnega potnega lista proizvoda.

1.   Digitalni potni list proizvoda izpolnjuje naslednje pogoje:

2.   Kadar druga zakonodaja Unije zahteva ali omogoča vključitev specifičnih informacij v digitalni potni list proizvoda, se take informacije lahko vključijo v digitalni potni list proizvoda v skladu z delegiranim aktom iz člena 75(1).

3.   Proizvajalec, ki daje proizvod na trg, subjektom, ki omogočajo dostopnost proizvodov na trgu prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, zagotovi digitalno kopijo nosilca podatkov in identifikacijsko oznako proizvoda, da se strankam omogoči dostop do njih, kadar te nimajo fizičnega dostopa do proizvoda. Gospodarski subjekt zagotovi to digitalno kopijo ali povezavo do spletnega mesta brezplačno in v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

1.   Člen 12 Uredbe (EU) 2024/1781 se uporablja za namene izvajanja te uredbe v zvezi z enotnimi identifikacijskimi oznakami in nosilci podatkov, razen če delegirani akt iz člena 75(1) te uredbe določa podrobnejša ali alternativna pravila v zvezi s temi enotnimi identifikacijskimi oznakami in nosilci podatkov, kot je navedeno v členu 75(2)(h) te uredbe.

2.   Člen 13 Uredbe (EU) 2024/1781 se uporablja za namene izvajanja te uredbe v zvezi z registrom digitalnih potnih listov proizvodov, razen če delegirani akt iz člena 75(1) te uredbe določa podrobnejša ali alternativna pravila v zvezi z navedenim registrom, kot je navedeno v členu 75(2)(h) te uredbe.

3.   Člen 14 Uredbe (EU) 2024/1781 se uporablja za namene izvajanja te uredbe v zvezi s spletnim portalom za informacije v digitalnem potnem listu proizvoda.

1.   Šest mesecev po začetku veljavnosti delegiranega akta iz člena 75(1) sistem v celoti deluje in izpolnjuje predvidene cilje, vključno s funkcijami iz člena 76. 18 mesecev po začetku veljavnosti delegiranega akta iz člena 75(1) se uporabljajo obveznosti, določene na podlagi člena 22(7). Proizvajalci lahko v vmesnem obdobju sistem uporabljajo prostovoljno.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo te uredbe, da se:

1.   Za namene varovanja zdravja in varnosti oseb ali okolja lahko Komisija sodeluje z organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami na področju uporabe te uredbe. Tako sodelovanje lahko zajema:

Pri izmenjavi informacij na podlagi tega odstavka se spoštujejo pravila o zaupnosti in veljavno pravo Unije.

2.   Izmenjava informacij iz odstavka 1 ima lahko obliko:

Komisija redno obvešča države članice o dejavnostih sodelovanja s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, ki jih izvaja na podlagi prvega pododstavka.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi organom izbranih tretjih držav, ki prostovoljno uporabljajo to uredbo ali imajo regulativne sisteme za gradbene proizvode, podobne tej uredbi, omogoči dostop ali pravico do polnega sodelovanja v enem ali več od naslednjega:

Dostop do sistemov in dogodkov iz prvega pododstavka se odobri pod pogojem, da se zadevna tretja država zaveže, da bo ukrepala proti gospodarskim subjektom, ki kršijo to uredbo s svojega ozemlja, in zagotovila zaupnost.

Polno sodelovanje v sistemih iz členov 71 in 75 se lahko odobri le, kadar tako določajo sporazumi med Evropsko unijo in tretjimi državami. Tako sodelovanje se lahko ponudi tretjim državam, če je zakonodaja tretje države usklajena s to uredbo in če pristojni nacionalni organi tretje države priznajo certifikate, ki so jih izdali priglašeni organi, ali evropske tehnične ocene v skladu s to uredbo. Za tako sodelovanje veljajo enake obveznosti kot za države članice na podlagi te uredbe, vključno z obveznostmi uradnega obveščanja in nadaljnjega ukrepanja.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 90(2).

4.   Vsaka izmenjava informacij na podlagi tega člena, ki vključuje osebne podatke, se izvede v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov. Če Komisija v zvezi z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo ni sprejela sklepa o ustreznosti na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679, izmenjava informacij ne sme vključevati osebnih podatkov. Če je bil za tretjo državo ali mednarodno organizacijo sprejet sklep o ustreznosti, lahko izmenjava informacij s to tretjo državo ali mednarodno organizacijo vključuje osebne podatke, ki spadajo na področje uporabe sklepa o ustreznosti, in sicer le, če je taka izmenjava potrebna izključno zaradi varovanja zdravja in varnosti oseb ali okolja.

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89 za dopolnitev te uredbe z določitvijo obveznih minimalnih zahtev glede okoljske trajnostnosti za gradbene proizvode.

2.   Za postopke javnega naročanja, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU (32) ali Direktive 2014/25/EU (33) Evropskega parlamenta in Sveta, kadar pogodbe zahtevajo minimalno lastnost okoljske trajnostnosti gradbenih proizvodov, kar zadeva njihove bistvene lastnosti, zajete v harmoniziranih tehničnih specifikacijah, javni naročniki in naročniki uporabljajo obvezne minimalne zahteve glede okoljske trajnostnosti, določene v delegiranih aktih iz odstavka 1.

To javnim naročnikom in naročnikom ne preprečuje, da določijo:

3.   Države članice in Komisija javnim naročnikom in naročnikom, pristojnim za javna naročila, zagotovijo tehnično pomoč in svetovanje o tem, kako izpolnjevati obvezne minimalne zahteve glede okoljske trajnostnosti, določene v delegiranih aktih iz odstavka 1.

4.   Obvezne minimalne zahteve glede okoljske trajnostnosti, določene v delegiranih aktih iz odstavka 1, za javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki ali naročniki, so lahko, kot je ustrezno za zadevno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov, v obliki:

5.   Komisija se pri določanju obveznih minimalnih zahtev glede okoljske trajnostnosti na podlagi odstavka 1 za javna naročila in v skladu z odstavkoma 13 in 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice in zadevni deležniki, opravi oceno učinka in upošteva vsaj naslednja merila:

Komisija prvo oceno učinka začne do 31. decembra 2026.

6.   Javni naročniki in naročniki se lahko izjemoma odločijo, da ne bodo uporabili odstavka 2 tega člena, kadar je bilo po predhodnem preverjanju trga v skladu s členom 40 Direktive 2014/24/EU in členom 58 Direktive 2014/25/EU ugotovljeno, da:

Javni naročniki in naročniki lahko domnevajo, da so ocenjene razlike v vrednosti naročila nad 10 % na podlagi objektivnih in preglednih podatkov nesorazmerne.

Kadar javni naročniki in naročniki uporabijo odstopanje iz tega odstavka, postopka javnega naročanja ni mogoče šteti za okoljsko trajnostnega v zvezi z gradbenimi proizvodi, za katere so bile uporabljene izjeme.

Države članice v skladu s členom 83 Direktive 2014/24/EU Komisiji vsaka tri leta poročajo o uporabi tega odstavka.

Ta odstavek ne posega v možnost, da se izključijo neobičajno nizke ponudbe na podlagi člena 69 Direktive 2014/24/EU in člena 84 Direktive 2014/25/EU.

7.   Znak EU za okolje in drugi nacionalno ali regionalno uradno priznani sistemi za podeljevanje znaka za okolje EN ISO 14024 I. vrste v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (34) se lahko uporabijo za dokazovanje skladnosti z minimalnimi zahtevami glede okoljske trajnostnosti, kadar tak znak izpolnjuje zahteve iz člena 19 te uredbe.

1.   Členi 86 do 88 te uredbe se uporabljajo le, če je Komisija sprejela izvedbeni akt na podlagi člena 28 Uredbe (EU) 2024/2747 v zvezi z gradbenimi proizvodi, ki jih zajema ta uredba.

2.   Členi 86 do 88 te uredbe se uporabljajo le za gradbene proizvode, ki so bili opredeljeni kot v krizi pomembno blago na podlagi člena 18(4) Uredbe (EU) 2024/2747.

3.   To poglavje se, razen kar zadeva pooblastilo Komisije iz člena 87(7) te uredbe, uporablja le med načinom za izredne razmere na notranjem trgu, ki je bil aktiviran na podlagi člena 18(1) Uredbe (EU) 2024/2747.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s popravnimi ali omejevalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, postopki, ki jih je treba upoštevati, ter posebnimi zahtevami za označevanje in sledljivost gradbenih proizvodov, danih na trg v skladu s členoma 86 in 87. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3).

1.   Ta člen se uporablja za gradbene proizvode, navedene v izvedbenih aktih iz člena 85(1), za katere veljajo naloge tretje stranke priglašenih organov, ki se nanašajo na ocenjevanje in preverjanje gradbenih proizvodov v skladu s členom 10(1).

2.   Priglašeni organi si po najboljših močeh prizadevajo prednostno obravnavati zahteve za naloge tretje stranke, ki se nanašajo na ocenjevanje in preverjanje gradbenih proizvodov iz odstavka 1, ne glede na to, ali so bile vložene pred aktiviranjem nujnih postopkov na podlagi člena 85 ali po njem.

3.   Prednostna razvrstitev zahtev za naloge tretje stranke, ki se nanašajo na ocenjevanje in preverjanje gradbenih proizvodov na podlagi odstavka 2, ne povzroča dodatnih nesorazmernih stroškov za proizvajalce, ki so vložili navedene zahteve.

4.   Priglašeni organi si razumno prizadevajo za povečanje svojih zmogljivosti za ocenjevanje in preverjanje gradbenih proizvodov iz odstavka 1, v zvezi s katerimi so bili priglašeni.

1.   Kadar so gradbeni proizvodi opredeljeni kot v krizi pomembno blago, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih so navedeni ustrezni standardi ali določene skupne specifikacije, ki zajemajo metode in merila za ocenjevanje lastnosti teh proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi v naslednjih primerih:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 določajo najustreznejšo alternativno tehnično rešitev za namene zagotavljanja ocene in izjave o lastnostih v skladu z odstavkom 5. V ta namen so lahko sklici na evropske standarde ali sklici na ustrezne veljavne mednarodne ali nacionalne standarde objavljeni v teh izvedbenih aktih ali, če ni veljavnega evropskega standarda ali nobenega ustreznega mednarodnega ali nacionalnega standarda, se lahko s temi izvedbenimi akti vzpostavi skupne specifikacije.

3.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 90(3) in se uporabljajo do zadnjega dne obdobja, v katerem je aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu, razen če se ti izvedbeni akti spremenijo ali razveljavijo v skladu z odstavkom 7 tega člena.

4.   Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni. Komisija pri pripravi tega osnutka izvedbenega akta upošteva mnenja strokovne skupine za pravni red CPR in se ustrezno posvetuje z vsemi zadevnimi deležniki.

5.   Brez poseganja v člena 13 in 15 se lahko metode in merila iz standardov ali skupnih specifikacij iz odstavka 1 tega člena ali njihovi deli uporabijo za ocenjevanje in izjavo o lastnostih gradbenih proizvodov, ki jih zajemajo ti standardi ali skupne specifikacije, v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi. Od dneva po izteku ali deaktiviranju načina za izredne razmere na notranjem trgu ni več mogoče pripraviti izjave o lastnostih in skladnosti na podlagi standardov ali skupnih specifikacij iz izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena.

6.   Z odstopanjem od člena 85(3), razen če obstaja zadosten razlog za domnevo, da gradbeni proizvodi, zajeti v standardih ali skupnih specifikacijah iz odstavka 1 tega člena, predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost oseb ali ne dosegajo deklariranih lastnosti, izjave o lastnostih in skladnosti gradbenih proizvodov, ki so bili dani na trg v skladu z navedenimi standardi ali skupnimi specifikacijami, ostanejo veljavne po izteku ali razveljavitvi izvedbenega akta, sprejetega na podlagi odstavka 3 tega člena, in po izteku ali deaktiviranju načina za izredne razmere na notranjem trgu.

7.   Kadar država članica meni, da je standard ali skupna specifikacija iz odstavka 1 nepravilna v smislu metod in meril za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, o tem obvesti Komisijo in poda podrobno obrazložitev. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in lahko po potrebi spremeni ali razveljavi izvedbeni akt, v katerem je naveden standard ali določena skupna specifikacija.

1.   Države članice prednostno obravnavajo dejavnosti nadzora trga za gradbene proizvode, navedene v izvedbenem aktu iz člena 85(1) te uredbe. Komisija olajša usklajevanje take prednostne obravnave prizadevanj prek mreže Unije za skladnost proizvodov, vzpostavljene na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2019/1020.

2.   Organi za nadzor trga držav članic zagotovijo, da si po najboljših močeh prizadevajo za zagotavljanje pomoči drugim organom za nadzor trga v načinu za izredne razmere na notranjem trgu, vključno z mobilizacijo in pošiljanjem strokovnih skupin za začasno okrepitev osebja organov za nadzor trga, ki zaprosijo za pomoč, ali zagotavljanjem logistične podpore, kot je krepitev preskusnih zmogljivosti za gradbene proizvode, navedene v izvedbenem aktu iz člena 85(1).

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(7), člena 5(5), (6) in (10), člena 7(1) in (8), člena 9(3) in (4), člena 10(2) in (4), člena 12, člena 15(5), člena 22(8) in (9), člena 32(5), člena 75(1), člena 80(2) in člena 83(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 7. januarja 2025. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 4(7), člena 5(5), (6) in (10), člena 7(1) in (8), člena 9(3) in (4), člena 10(2) in (4), člena 12, člena 15(5), člena 22(8) in (9), člena 32(5), člena 75(1), člena 80(2) in člena 83(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(7), člena 5(5), (6) ali (10), člena 7(1) ali (8), člena 9(3) ali (4), člena 10(2) ali (4), člena 12, člena 15(5), člena 22(8) ali (9), člena 32(5), člena 75(1), člena 80(2) ali člena 83(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor za gradbene proizvode. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

1.   Vse vloge, ki jih priglašeni organi ali TAB-i predložijo ali prejmejo, in odločitve, ki jih ti organi sprejmejo v skladu s to uredbo, se lahko predložijo v papirni obliki ali v splošno uporabljani elektronski obliki, če podpis izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014 in je podpisnik pooblaščen za zastopanje organa ali gospodarskega subjekta v skladu s pravom držav članic oziroma pravom Unije.

2.   Če ni navedeno drugače, se lahko vse obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe izpolnijo z elektronskimi sredstvi. Kadar se informacije zagotovijo z elektronskimi sredstvi, se informacije izdajo v splošno berljivi elektronski obliki, ki prejemniku omogoča prenos in tiskanje teh informacij.

Kadar se obveznost določi v skladu s členom 22(7), gospodarski subjekti izpolnijo obveznosti obveščanja v zvezi z dokumenti iz člena 76(2) tako, da predložijo digitalni potni list proizvoda.

Izjava o lastnostih in skladnosti ter splošne informacije o proizvodu, navodila za uporabo in varnostne informacije se zagotovijo brezplačno v papirni obliki, če to zahteva končni uporabnik ob nakupu.

1.   Šteje se, da so kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo, določene na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011, določene tudi na podlagi te uredbe.

2.   TAB-i in priglašeni organi, imenovani ali priglašeni na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011, se štejejo za imenovane ali priglašene tudi na podlagi te uredbe. Vendar jih države članice, ki jih imenujejo, ponovno ocenijo in imenujejo v skladu s svojim ciklom rednega ponovnega ocenjevanja in najpozneje 8. januarja 2030. Uporablja se postopek ugovora iz člena 51(5) te uredbe.

3.   Harmonizirani standardi, sklici na katere so vključeni na seznam, objavljen v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 305/2011, ki veljajo 8. januarja 2026, ostanejo veljavni na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011, dokler jih Komisija ne umakne ali kako drugače razveljavi.

4.   Evropski ocenjevalni dokumenti, sklici na katere so vključeni na seznam, objavljen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 305/2011 do 8. januarja 2026, ostanejo veljavni do 9. januarja 2031, razen če so prenehali veljati iz drugih razlogov. Proizvodi niso dani na trg na podlagi evropskih tehničnih ocen, izdanih v skladu s temi evropskimi ocenjevalnimi dokumenti po 9. januarju 2036.

5.   Kadar harmonizirana tehnična specifikacija, sprejeta v skladu s členom 5(8) ali členom 6(1) te uredbe, zajema isti proizvod in enako predvideno uporabo kot evropski ocenjevalni dokument, sklic na katerega je vključen na seznam, objavljen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 305/2011, se evropski ocenjevalni dokument za namene te uredbe ne uporablja več, proizvodi pa se ne dajejo na trg na podlagi evropskih tehničnih ocen, izdanih v skladu s tem evropskim ocenjevalnim dokumentom.

6.   Evropske tehnične ocene, izdane na podlagi evropskih ocenjevalnih dokumentov, sklici na katere niso vključeni na seznam, objavljen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 305/2011 do 8. januarja 2026, se obravnavajo kot zahteve za evropsko tehnično oceno na podlagi te uredbe. Upravni prenos se za proizvajalca izvede brezplačno.

7.   Certifikati, preskusna poročila in evropske tehnične ocene, izdani na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011, se lahko uporabijo kot tehnična podlaga za dokazovanje skladnosti proizvoda s to uredbo, kadar tip proizvoda ustreza tipu proizvoda na podlagi te uredbe ter so zahteve in metode ocenjevanja veljavne glede na veljavno harmonizirano tehnično specifikacijo ali evropski ocenjevalni dokument. Priznavanje takih dokumentov je mogoče pod pogoji iz člena 62 te uredbe, ki se smiselno uporabljajo.

8.   Člen 2, členi 4 do 9, členi 11 do 18, člena 27 in 28, členi 36 do 40, členi 47 do 49, člena 52 in 53, člen 55 in členi 60 do 64 Uredbe (EU) št. 305/2011 se uporabljajo samo za proizvode, zajete v standardih iz odstavka 3 tega člena, ali za proizvode, zajete v evropskih ocenjevalnih dokumentih iz odstavka 4 tega člena.

Za namene člena 5(7), člena 6(1) in člena 31(2) te uredbe se harmonizirani standardi, sklici na katere so vključeni na seznam, objavljen v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 305/2011, in ki niso umaknjeni, obravnavajo kot harmonizirani standardi za lastnosti.

9.   Zahteve in obveznosti gospodarskih subjektov iz poglavij I, II in III v zvezi z določeno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov znotraj posamezne družine proizvodov se uporabljajo šele eno leto po datumu sprejetja izvedbenega akta iz člena 5(8), s katerim harmonizirani standard postane obvezen, ali izvedbenega akta iz člena 6(1) za to družino proizvodov ali kategorijo proizvodov, razen če je v izvedbenem aktu določen poznejši datum začetka uporabe. Vendar lahko gospodarski subjekti navedene harmonizirane tehnične specifikacije, če se tako odločijo, uporabljajo od začetka njihove veljavnosti, tako da opravijo postopek za pridobitev izjave o lastnostih in skladnosti.

10.   Komisija v enem letu po datumu začetka uporabe zahtev in obveznosti v zvezi z določeno družino proizvodov ali kategorijo proizvodov iz odstavka 9 tega člena iz Uradnega lista Evropske unije umakne sklice na harmonizirane standarde in evropske ocenjevalne dokumente ali njihove dele, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členoma 17(5) in 22 Uredbe (EU) št. 305/2011, kadar zajemajo isto družino proizvodov ali kategorijo proizvodov.