(1)

Unija in delovanje notranjega trga temeljita na carinski uniji. V interesu tako gospodarskih subjektov kot carinskih organov v Uniji je bila z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) v enem samem aktu, carinskem zakoniku Unije, združena carinska zakonodaja, ki je bila prej vsebovana v več različnih pravnih aktih. Navedena uredba vsebuje splošna pravila in postopke za zagotavljanje izvajanja tarifnih ukrepov in drugih ukrepov, uvedenih na ravni Unije v zvezi s trgovino z blagom med Unijo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije, ter določbe v zvezi s pobiranjem uvoznih dajatev. Carinski organi držav članic so odgovorni za izvajanje teh pravil z operativnimi nalogami, kot so uporaba carinskih postopkov, izvajanje analize tveganja in kontrol ter uporaba kazni v primeru kršitev carinske zakonodaje.

(2)

Izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 je razkrilo pomanjkljivosti na več področjih. Te pomanjkljivosti vključujejo: nezadostne ali neučinkovite ukrepe za zaščito Unije in njenih državljanov pred nefinančnimi tveganji, ki obstajajo za blago v okviru politik Unije, ki niso carinska zakonodaja; omejeno zmogljivost carinskih organov za učinkovito obvladovanje vse večjega obsega blaga, uvoženega iz tretjih držav, s prodajo na daljavo (transakcije e-trgovanja); omejeno zmogljivost arhitekture informacijskih sistemov, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 952/2013, za digitalizacijo carinskih postopkov, da bi se odzvali na tehnološki napredek, in predvsem tehnologij, ki temeljijo na izkoriščanju podatkov, ter pomanjkanje učinkovitih struktur upravljanja carinske unije, kar povzroča različne prakse in neenotno izvajanje carinskih predpisov v državah članicah. Te pomanjkljivosti zaradi notranjih in zunanjih tveganj in groženj povzročajo ovire za pravilno delovanje carinske unije in s tem notranjega trga.

(3)

Primerno je, da carinska zakonodaja upošteva hiter razvoj svetovnih vzorcev trgovanja, tehnologije, poslovnih modelov in potreb deležnikov, vključno s podjetji, potrošniki in prebivalci. Zato so potrebne številne spremembe Uredbe (EU) št. 952/2013. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti.

(4)

Da bi zagotovili učinkovita sredstva za doseganje ciljev carinske unije, bi bilo treba revidirati, poenostaviti in uskladiti številna pravila in postopke, ki urejajo vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga z njega. Zagotoviti bi bilo treba sodoben, integriran sklop interoperabilnih elektronskih storitev za zbiranje, obdelavo in izmenjavo informacij, pomembnih za izvajanje carinske zakonodaje, in sicer vozlišče Evropske unije za carinske podatke (v nadaljnjem besedilu: carinsko podatkovno vozlišče EU). Kot centralen operativni organ, ki zagotavlja zmogljivosti za usklajeno upravljanje carinske unije na posebnih področjih, bi bilo treba ustanoviti Carinski organ Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: carinski organ EU).

(5)

Od sprejetja Uredbe (EU) št. 952/2013 se je vloga carinskih organov razvila tako, da vse bolj zajema uporabo prava Unije in nacionalnega prava, ki določata zahteve za blago, ki je predmet carinskega nadzora, zlasti nefinančne zahteve za blago, ki so potrebne za vstop tega blaga na notranji trg in za kroženje na njem. Take nefinančne zahteve so se z leti eksponentno povečale v skladu z naraščajočimi pričakovanji podjetij in prebivalcev Unije glede varnosti, varstva, dostopnosti za invalide, trajnostnosti, zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolja, varstva človekovih pravic in pravic intelektualne lastnine ter vrednot Unije. Vzpostaviti je treba nova orodja, kot je digitalni potni list izdelka, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta (4), za zagotovitev, da bo druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, kakor je opredeljena v tej uredbi, v zvezi s proizvodi, še naprej ustrezala tem pričakovanjem. Zato je treba upoštevati vse večje število in zapletenost nefinančnih tveganj, tako da se v naloge carinskih organov vključi posebno sklicevanje na zaščito javnega interesa v okviru njihove pristojnosti in po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi pristojnimi organi.

(6)

Glede na razvoj vloge carinskih organov in poslovnih modelov, v katerih delujejo, ter da bi carinski organi delovali enotno in prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, je treba bolj podrobno opisati naloge, ki jih morajo izpolniti, tako da se natančneje navedejo njihovi cilji in naloge. Poleg tega bo hiter tehnološki razvoj, zlasti umetne inteligence, pomembno vplival na dejavnosti carinskih organov, tudi na področju analize tveganja v realnem času.

(7)

Carinski organi bi si morali ob prizadevanju za izpolnitev svojih nalog prizadevati tudi za stroškovno učinkovitost s preprečevanjem podvajanja ter spodbujanjem učinkovitosti carinskih postopkov ter učinkovite uporabe s tem povezanih virov na ravni Unije in nacionalni ravni. Morali bi zbirati, analizirati in izmenjavati ustrezne informacije za podporo odločanju na podlagi dokazov. Kadar je aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu v skladu z Uredbo (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta (5), lahko carinski organi prispevajo k pretoku v krizi pomembnega blaga.

(8)

Primerno je, da se v tej uredbi ohrani pravni okvir za uporabo nekaterih določb carinske zakonodaje za trgovino z blagom Unije med deli carinskega območja, za katere se uporablja Direktiva Sveta 2006/112/ES (6) ali (EU) 2020/262 (7), in deli navedenega območja, za katere se navedeni direktivi ne uporabljata, oziroma za trgovino z unijskim blagom med deli navedenega območja, za katere se navedeni direktivi ne uporabljata. Glede na to, da gre pri zadevnem blagu, s katerim se trguje, za unijsko blago, in ob upoštevanju fiskalne narave ukrepov, ki zadevajo to trgovino znotraj Unije, je upravičeno, da se uvedejo ustrezne poenostavitve carinskih formalnosti, ki se uporabljajo za tako blago.

(9)

Nekatere opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva širše področje uporabe te uredbe, da se uskladijo z opredelitvami pojmov iz drugih pravnih aktov Unije in da se razjasni terminologija, ki ima v drugih sektorjih drugačen pomen. V carinsko zakonodajo bi bilo treba vključiti nove opredelitve pojmov, da se pojasnijo vloge in odgovornosti nekaterih akterjev v carinskih postopkih. V primeru uvoznika in izvoznika bi bilo treba z novimi opredelitvami pojmov določiti, da so navedene osebe odgovorne carinskim organom za skladnost blaga, s katerim te osebe trgujejo, vključno s finančnimi in nefinančnimi tveganji, v skladu z zakonodajo za posamezne proizvode, da bi se okrepil carinski nadzor. V zvezi z novim konceptom „uvoznika za prodajo na daljavo“ bi morale nove opredelitve pojmov zagotoviti, da se v nekaterih primerih v okviru spletne prodaje iz držav zunaj Unije gospodarski subjekt v nasprotju s potrošnikom šteje za uvoznika in je dolžan prevzeti ustrezne odgovornosti, zagotoviti pa bi morale tudi, da je zadevni gospodarski subjekt dolžan spoštovati ustrezno carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi pri vstopu blaga v carinsko območje Unije ali izstopu iz njega, ter da predloži in daje na voljo ter vodi ustrezne evidence o takem spoštovanju. Uvesti bi bilo treba tudi nove opredelitve pojmov v zvezi s širšim področjem uporabe določb o carinskem nadzoru, obvladovanju tveganja in carinskih kontrolah. Pojasniti bi bilo treba tudi, da kadar se opredelitve pojmov iz carinske zakonodaje Unije nanašajo na carinske določbe iz mednarodnih sporazumov, to vključuje ustrezne večstranske okoljske sporazume, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kolikor ti sporazumi urejajo skladnost blaga.

(10)

Carinski organi imajo poleg tradicionalne vloge pobiranja carinskih dajatev, DDV in trošarin ter uporabe carinske zakonodaje tudi ključno vlogo pri izvrševanju drugih pravnih aktov Unije in po potrebi druge ustrezne nacionalne zakonodaje. Uvesti bi bilo treba opredelitev „druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi“, da se vzpostavi učinkovit okvir za urejanje uporabe in nadzora posebnih zahtev za blago, določenih v navedenih pravnih aktih. Pojem druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, bi moral vključevati ukrepe, utemeljene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in varstva industrijske ali poslovne lastnine ter drugih javnih interesov, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine, in gotovine, pa tudi ukrepe trgovinske politike ter ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribištva ter omejevalne ukrepe, sprejete na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Razlike v nacionalnih seznamih prepovedi in omejitev povzročajo znatne težave pri uvažanju v več držav članic. Da bi olajšali trgovino in delovanje carinskih organov, je pomembno, da si Unija prizadeva za postopno uskladitev nacionalnih seznamov prepovedi in omejitev. Poleg tega je pomembno, da se sprejme usklajene opredelitve pravnih izrazov, ki se uporabljajo, kadar se določajo prepovedi in omejitve, da bi se izognili različnim razlagam v državah članicah.

(11)

Za večjo pravno jasnost bi bilo treba spremeniti nekatera pravila v zvezi s carinskimi odločbami. Prvič, primerno je pojasniti, da je carinski organ, ki je pristojen za sprejetje carinske odločbe, pristojni carinski organ, v katerem ima vložnik sedež, saj je določitev sedeža glavno načelo, v skladu s katerim lahko nekateri gospodarski subjekti pod določenimi pogoji in v vnaprej določenem časovnem okviru, ki ga je treba pregledati, izkoristijo poenostavitve, uvedene s to uredbo, in plačajo carine tam, kjer imajo sedež. Drugič, zaradi celovitosti in pravne jasnosti bi bilo treba uvesti tudi rok 30 dni, do katerega mora vložnik carinskim organom predložiti dodatne informacije, če ti menijo, da zahtevek za carinsko odločbo ne vsebuje vseh zahtevanih informacij.

(12)

Pojasniti bi bilo treba, kakšne so posledice, če carinski organ ne sprejme odločbe o zahtevku v določenih rokih. Določiti bi bilo treba tudi načelo, da se v takih primerih šteje, da je zahtevek predmet negativne odločbe, in da lahko vložnik vloži pritožbo v skladu s splošnimi pravili o carinskih odločbah.

(13)

Kot je izpostavilo Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 4/2021 z naslovom „Carinske kontrole: nezadostna usklajenost ovira finančne interese EU“ in v oceni izvajanja Uredbe (EU) št. 952/2013, je zaželeno, da se obravnava tudi pomanjkanje enotnega spremljanja izpolnjevanja meril in obveznosti, določenih v carinskih odločbah, in sicer z okrepitvijo ustreznih določb. Po eni strani bi morali imetniki carinskih odločb ne le izpolnjevati obveznosti iz zadevne odločbe, temveč tudi stalno spremljati izpolnjevanje teh obveznosti in zagotavljati notranjo organizacijo, prek katere lahko take dejavnosti notranjega spremljanja preprečijo, ublažijo ali odpravijo morebitne napake v njihovih carinskih postopkih. Po drugi strani bi morali carinski organi redno spremljati, kako imetniki carinskih odločb izvajajo take odločbe – zlasti kadar so ti imetniki določili sedež na carinskem območju Unije za manj kot tri leta in je zato potencialno predstavljajo večje tveganje, da bi zagotovili, da imetnik odločbe izpolnjuje obveznosti, določene v tej odločbi. Kadar carinski organi ugotovijo, da imetnik carinske odločbe ne izpolnjuje več meril ali ne izpolnjuje več obveznosti iz navedene odločbe, bi morali brez nepotrebnega odlašanja ustrezno ukrepati v skladu z veljavnimi pravili. To je zlasti pomembno, kadar imajo te osebe poseben status, kot je status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, in so zato upravičene do določenih poenostavitev v carinskih postopkih. Da bi se okrepilo obvladovanje tveganja na ravni Unije, bi morali poleg tega carinski organi carinski organ EU uradno obvestiti o vseh carinskih odločbah, sprejetih na podlagi zahtevka, in ga obvestiti o dejavnostih spremljanja, da se lahko te informacije upoštevajo za namene obvladovanja tveganja.

(14)

Poleg odločb v zvezi z zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZTI) in odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIPB), ki so jih carinski organi sprejeli na podlagi zahtevka in pod določenimi pogoji, so bile z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1072 (8) v carinsko zakonodajo vnesene odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o vrednotenju (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIV). V interesu uporabnikov carinske zakonodaje je primerno, da se v istem pravnem aktu določijo pravila v zvezi s temi tremi vrstami odločb, ki se nanašajo na zavezujoče informacije.

(15)

Pravice in obveznosti oseb, odgovornih za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije in izstopa z njega, bi bilo treba jasneje opredeliti. Osebe, ki opravljajo redne carinske operacije, bi morale biti še naprej registrirane pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo sedež. Enotna registracija bi morala veljati za celotno carinsko unijo, vendar bi jo bilo treba posodabljati. Gospodarski subjekti bi zato morali imeti obveznost, da carinske organe obvestijo o vsaki spremembi svojih podatkov o registraciji. Osebe, ki so odgovorne za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije in z njega izstopa, bi morale zagotoviti, da je blago v skladu z veljavnim pravom, vključno s pravili za zagotavljanje varstva in varnosti prebivalcev, in zakonodajo za preprečevanje tveganja za zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin ter okolje in potrošnike, kot so Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o splošni varnosti proizvodov, Direktiva (EU) 2024/2853 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o odgovornosti za proizvode z napako in Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (11) o nadzoru trga in skladnosti proizvodov. Določiti bi bilo treba tudi obveznosti uvoznika, zlasti obveznost sedeža na carinskem območju Unije in izjeme od te obveznosti. Te obveznosti bi morale upoštevati obstoječa pravila za deklaranta, da ima sedež v Uniji. Podobno bi bilo treba določiti obveznosti izvoznika.

(16)

Kadar oseba, ki dobavlja blago s prodajo na daljavo ali omogoča prodajo blaga na daljavo, navede, da deluje kot uvoznik, bi morala zagotoviti, da je blago v skladu s carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, za dajanje proizvodov na notranji trg Unije.

(17)

Gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo določena merila in pogoje, da jih carinski organi štejejo za zaupanja vredne gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pravila, se lahko podeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta, tako da lahko izkoristijo poenostavitve v carinskih postopkih. Čeprav shema pooblaščenega gospodarskega subjekta zagotavlja, da so gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z večino trgovine Unije, zaupanja vredni, ima nekatere pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v oceni Uredbe (EU) št. 952/2013 in ugotovitvah Računskega sodišča. Za odpravo teh pomislekov, zlasti v zvezi z različnimi nacionalnimi praksami in izzivi v zvezi s spremljanjem izpolnjevanja obveznosti pooblaščenega gospodarskega subjekta, bi bilo treba zadevna pravila spremeniti, da se uvede obveznost carinskih organov, da spremljajo to izpolnjevanje obveznosti vsaj vsaka tri leta.

(18)

Zaradi sprememb carinskih postopkov in načina delovanja carinskih organov je potrebno novo partnerstvo med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti, in sicer shema zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov. Merila in pogoji za pridobitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta bi morali temeljiti na merilih za status pooblaščenega gospodarskega subjekta, hkrati pa bi morali zagotoviti, da gospodarski subjekt po mnenju carinskih organov velja za preglednega. Zato je primerno, da se od zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov zahteva, da carinskim organom odobrijo dostop do svojih elektronskih sistemov, v katerih vodijo evidenco o svojem izpolnjevanju obveznosti in gibanju blaga, če je ta dostop sorazmeren in nujno potreben. Tako preglednost bi morale spremljati nekatere ugodnosti, med katerimi je lahko možnost prepustitve blaga v imenu carinskih organov, ne da bi bilo potrebno njihovo aktivno posredovanje, razen kadar je v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, potrebna odobritev pred prepustitvijo, in možnost za odlog plačila carinskega dolga. Status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta se ne bi smel podeliti osebam, ki so večkrat ali hudo kršile drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

(19)

Za zagotovitev celovitosti carinske unije in dosledne uporabe statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta s strani carinskih organov držav članic je treba vzpostaviti mehanizem, ki carinskemu organu EU in Komisiji omogoča posredovanje v primerih, ko obstajajo znaki neizpolnjevanja obveznosti gospodarskega subjekta s statusom zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Tak mehanizem bi moral carinskemu organu EU omogočiti, da v sodelovanju s pristojnimi carinskimi organi preveri izpolnjevanje zahtev glede statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, zlasti kadar država članica, ki ni država članica, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, upravičeno dvomi o izpolnjevanju obveznosti tega gospodarskega subjekta. Ta mehanizem je nujen za preprečevanje nezakonite uporabe statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta ter prikritega vstopa na carinsko območje Unije. Da bi preprečili razlike pri izvrševanju, kadar država članica sedeža ne ukrepa pravočasno ali ustrezno, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za posredovanje z izvedbenim aktom, s katerim se od te države članice zahteva, da začasno odvzame ali prekliče status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta.

(20)

Možnost upravljanja carinskega skladišča za prodajo na daljavo bi morala skupaj z drugimi določbami o prodaji na daljavo in poenostavitvami spodbujati uporabo količin večjega obsega namesto paketov, zaradi česar bi bil pretok posameznih paketov za carinske organe bolj obvladljiv. Carinsko skladišče za prodajo na daljavo bi moralo zagotavljati sprostitev blaga v prosti promet ob prodaji in iz skladišča, kar pomeni, da mora blago ob dajanju v skladišče izpolnjevati pogoje, ki bi zanj veljali, če bi bilo v tistem trenutku dano na trg Unije. Carinski organi bi morali imeti možnost, da ob vstopu v carinsko skladišče preverijo, ali je blago, vneseno v večjih količinah, skladno s tržnimi pravili Unije. Tako carinsko skladišče za prodajo na daljavo bi moralo biti dostopno le gospodarskim subjektom s statusom zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, da se prepreči zloraba s strani gospodarskih subjektov, ki niso zaupanja vredni.

(21)

Zaradi sprememb carinskih postopkov je treba pojasniti tudi vlogo carinskih zastopnikov. Tako neposredno kot posredno zastopanje bi moralo biti še naprej mogoče, pojasniti pa bi bilo treba, da posredni zastopnik uvoznika ali izvoznika prevzame vse obveznosti tega uvoznika ali izvoznika, kar ne pomeni le obveznosti plačila ali zavarovanja za carinski dolg, temveč tudi skladnost z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi. Zato morajo imeti carinski zastopniki stalno prebivališče na carinskem območju Unije, kjer zastopajo uvoznike ali izvoznike, da se zagotovi ustrezna odgovornost za finančne in nefinančne vidike obveznosti uvoznikov in izvoznikov. Uporaba posrednega carinskega zastopnika s sedežem v Uniji je zato na voljo in je sorazmerna alternativa za uvoznike in izvoznike, ki niso tržno prisotni v Uniji. Poleg tega bi morali carinski zastopniki s sedežem v tretjih državah še naprej imeti možnost, da opravljajo svoje storitve v Uniji, kadar zastopajo osebe, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.

(22)

Mikro, mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (12), imajo ključno vlogo v zunanji trgovini Unije, vendar se pri izpolnjevanju carinskih zahtev pogosto soočajo s sorazmerno večjim upravnim bremenom in bremenom zagotavljanja skladnosti. Zato je pomembno upoštevati njihov poseben položaj in podpirati ukrepe, ki olajšujejo njihovo skladnost, tudi s poenostavljenimi postopki, jasnimi smernicami in dostopnim carinskim zastopanjem. Sprejeti bi bilo treba smernice za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebne izzive, s katerimi se ta podjetja soočajo pri ohranjanju celovitosti in varnosti zunanjetrgovinskih postopkov, ko zaprosijo za status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Nenehno si je treba prizadevati za poenostavitev in boljšo dostopnost postopkov mikro, malim in srednjim podjetjem ter zagotoviti, da se njihova ključna vloga v zunanji trgovini EU olajša in spodbuja.

(23)

Da bi zagotovili enotno raven digitalizacije in ustvarili enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte v vseh državah članicah ter prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, bi bilo treba vzpostaviti carinsko podatkovno vozlišče EU kot sklop centraliziranih, varnih in kibernetsko odpornih elektronskih storitev in sistemov za carinske namene. Carinsko podatkovno vozlišče EU bi moralo omogočiti izvajanje carinske zakonodaje, kot so carinske formalnosti, carinske kontrole, izračun carinskega dolga, pristojbine Unije za obdelavo, trošarine in DDV ter uradno obveščanje o njih, upravljanje zavarovanj in carinsko spremljanje blaga. Carinsko podatkovno vozlišče EU bi moralo prispevati tudi k izvajanju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi. Zagotoviti bi moralo kakovost, celovitost, sledljivost in nezatajljivost podatkov, ki se v njem obdelujejo, tako da niti pošiljatelj niti prejemnik pozneje ne moreta izpodbijati obstoja izmenjave podatkov. Obdelava podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov bi morala biti v skladu z ustreznimi pravili o kibernetski varnosti in obdelavi osebnih podatkov. Komisija in carinski organ EU bi morala v sodelovanju z državami članicami skupaj oblikovati carinsko podatkovno vozlišče EU. Naloga Komisije bi morala biti tudi razvoj, upravljanje in vzdrževanja carinskega podatkovnega vozlišča EU, morala pa tudi imeti možnost, da to nalogo zaupa carinskemu organu EU.

(24)

Ob upoštevanju vloge carinskega podatkovnega vozlišča EU pri zagotavljanju celovitosti in varnosti podatkov, ki se v Uniji obdelujejo za carinske namene, kar predstavlja javni interes in se lahko šteje za temeljni interes družbe, je treba podatke, ki se upravljajo v carinskem podatkovnem vozlišču EU, vključno z osebnimi podatki in drugimi občutljivimi podatki, povezanimi s pretokom blaga ter izvajanjem prava Unije in nacionalnega prava, zaščititi pred nepooblaščenim dostopom in vsemi drugimi grožnjami za celovitost in varnost takih podatkov. Zato je treba za infrastrukturo in storitve, prek katerih deluje carinsko podatkovno vozlišče EU, določiti nekatere pogoje, da se v zvezi s tem zagotovi suverenost Unije. Spoštovanje teh pogojev bi bilo treba utemeljiti z dokazi, v primeru kritičnih storitev pa je pomembno, da se ti dokazi dopolnijo z varnostnim preverjanjem fizičnih in pravnih oseb, kot je določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Poleg tega bi bilo treba carinsko podatkovno vozlišče EU v največji možni meri zasnovati tako, da se prepreči vezanost na ponudnika.

(25)

Za zagotovitev zanesljivosti, interoperabilnosti in dolgoročne trajnostnosti carinskega podatkovnega vozlišča EU je pomembno, da sta njegov razvoj in vzdrževanje v skladu z mednarodno priznanimi standardi in dobrimi praksami na področju programskega inženirstva, testiranja sistemov, pilotnega izvajanja in postopkov sprejemanja. To vključuje celovito funkcionalno in nefunkcionalno testiranje, strukturirane pilotne faze, v katerih sodelujejo reprezentativni deležniki, ter jasno opredeljena merila sprejemljivosti za potrjevanje uspešnosti, skladnosti in varnosti. Cilj teh ukrepov je zagotoviti, da lahko sistem podpira usklajene carinske formalnosti po vsej Uniji ter izpolnjuje operativne zahteve držav članic in gospodarskih subjektov.

(26)

Dejavnosti za izvajanje carinskega podatkovnega vozlišča EU bi morale vključevati ukrepe za zagotovitev njegove neprekinjene razpoložljivosti in delovanja, tudi v primeru resne krize. Ukrepi za neprekinjeno poslovanje bi morali vključevati zlasti redundantne zmogljivosti, mehanizme za nadomestni način delovanja in protokole za reševanje podatkov ter postopke, ki jih je treba upoštevati v primeru nerazpoložljivosti ali okvare carinskega podatkovnega vozlišča EU. Kadar se carinsko podatkovno vozlišče EU opira na fizično infrastrukturo, bi bilo treba razmisliti o redundantnih rešitvah na geografsko razpršenih lokacijah, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v primeru okvare na eni lokaciji.

(27)

Cilj EU vozlišča carinskih podatkov je nadomestiti obstoječe elektronske sisteme, ki so jih države članice in Komisija razvile na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, od katerih se nekateri v tem obdobju prehoda postopoma opuščajo. Ti obstoječi nacionalni elektronski sistemi ne bodo znova vzpostavljeni v primeru, da funkcije carinskega podatkovnega vozlišča EU ne bodo na voljo v določenih rokih. Zato bi bilo treba za tak primer zagotoviti začasno rešitev. V skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije (13) je primerno pojasniti, da avtomatizirana izmenjava informacij med gospodarskimi subjekti, carinskimi organi in drugimi deležniki prek carinskega podatkovnega vozlišča EU in z njegove strani ne izključuje odgovornosti teh organov ali navedenih gospodarskih subjektov v zvezi z zadevnimi carinskimi postopki. Tudi kadar je sodelovanje carinskega organa pri sprejetju ukrepa omejeno na elektronsko komunikacijo prek carinskega podatkovnega vozlišča EU, bi bilo treba šteti, da je navedeni ukrep sprejel ta organ, kot da je carinsko podatkovno vozlišče EU delovalo v njegovem imenu.

(28)

Carinsko podatkovno vozlišče EU bi moralo omogočati izmenjavo podatkov z drugimi sistemi, platformami ali okolji za povečanje kakovosti podatkov, ki jih carinski organi uporabljajo pri opravljanju svojih nalog, ter izmenjavo ustreznih carinskih podatkov z drugimi organi, da bi se povečala učinkovitost kontrol na notranjem trgu. V skladu s pristopom iz Uredbe (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter sporočilom Komisije z dne 23. marca 2017 z naslovom „Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje“ bi moralo carinsko podatkovno vozlišče EU spodbujati čezmejno in medsektorsko interoperabilnost v Evropi. Izkoristiti bi moralo potencial obstoječih virov informacij o tveganju, ki so na voljo na ravni Unije, kot so sistemi hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) ter neživilske proizvode (Safety Gate), informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) in portal za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Podpirati bi moralo razvoj strateškega in operativnega sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij in interoperabilnostjo, med carinskimi in drugimi organi, telesi in službami v okviru njihovih pristojnosti. Poleg tega bi moralo carinsko podatkovno vozlišče EU zagotavljati najrazličnejše napredne podatkovne analitike, tudi z uporabo umetne inteligence. Ta analiza podatkov bi morala olajšati analizo tveganja, ekonomsko analizo in napovedno analizo za predvidevanje morebitnih tveganj, povezanih s pošiljkami, ki prihajajo v Unijo ali gredo iz nje.

(29)

Da bi zagotovili boljši nadzor nad trgovinskimi tokovi in racionalizirano metodo sodelovanja s pristojnimi organi, ki niso carinski organi, bi moralo biti carinsko podatkovno vozlišče EU zmožno uporabiti okvir sodelovanja v okviru okolja enotnega okenca EU za carino in, kadar tega okvira ni mogoče uporabiti, tem drugim pristojnim organom ponuditi posebno storitev, s katero lahko pridobijo ustrezne podatke, carinskim organom predložijo informacije in jih z njimi izmenjujejo ter zagotavljajo izpolnjevanje sektorskih zahtev. Ta posebna storitev bi bila potrebna, kadar drugi pristojni organi ne bi imeli elektronskega sistema, ki bi ga bilo mogoče povezati carinskim podatkovnim vozliščem EU.

(30)

Da bi se preizkusile funkcionalnosti carinskega podatkovnega vozlišča EU pred začetkom njegovega delovanja za vse gospodarske subjekte, ne glede na njihov status ali zadevni carinski postopek, je primerno Komisiji omogočiti, da se prostovoljno odloči za vzpostavitev pilotne faze. S takim pilotnim projektom bi se preizkusilo prostovoljno izvajanje nekaterih postopkov in funkcionalnosti brez pravne obveznosti. Zaradi preglednosti in zagotavljanja informacij zainteresiranim deležnikom je pomembno, da Komisija objavi načrtovanje, organizacijo in trajanje te pilotne faze ter funkcionalnosti, ki jih je treba uporabiti in preizkusiti.

(31)

Organi, podjetja, potrošniki in prebivalci bi morali imeti možnost poročati o blagu za uvoz v Unijo ali izvoz iz nje, ki ni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ki jo uporabljajo carinski organi. Informacije, sporočene o tem blagu, bi morale biti na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU in bi jih moralo biti mogoče uporabiti za namene obvladovanja tveganja.

(32)

Poleg carinskega podatkovnega vozlišča EU bi morale države članice še naprej imeti možnost, da razvijejo lastne aplikacije za uporabo podatkov iz carinskega podatkovnega vozlišča EU. Države članice morajo zagotoviti, da so njihove aplikacije skladne z Direktivo (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (15), zlasti v zvezi z ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost. Za skrajšanje časa, potrebnega za trženje, bi morale države članice imeti možnost, da carinskemu organu EU zaupajo finančna sredstva in pooblastila za razvoj takih aplikacij. V takih primerih bi moral carinski organ EU oblikovati aplikacije, ki bi jih uporabljale vse države članice. To bi lahko dosegli z oblikovanjem odprtokodnih aplikacij, ki niso vezane na ponudnika, v skladu z okvirom izmenjave in ponovne uporabe za informacijske rešitve.

(33)

Carinsko podatkovno vozlišče EU bi moralo omogočiti pretok podatkov. Uporabniki bi morali imeti možnost, da v carinskem podatkovnem vozlišču EU posredujejo in obdelujejo vse ustrezne podatke, potrebne za izpolnjevanje njihovih obveznosti iz carinske zakonodaje. Te podatke bi bilo treba obdelovati na ravni Unije in jih obogatiti z analizo tveganja na ravni Unije. Pridobljeni podatki bi morali biti na voljo carinskim organom držav članic, ki bi jih nato obdelali za izpolnjevanje svojih obveznosti. Nazadnje, v carinsko podatkovno vozlišče EU bi bilo treba sporočiti rezultate kontrol, izvedenih po obdelavi podatkov iz tega vozlišča podatkov. Pomembno je, da carinsko podatkovno vozlišče EU omogoča čim hitrejšo obdelavo podatkov, ki so v njem na voljo.

(34)

Podatki, predloženi carinskemu podatkovnemu vozlišču EU, so v veliki meri neosebni podatki, ki jih predložijo gospodarski subjekti o blagu, s katerim trgujejo. Kljub temu bi lahko ti podatki vključevali tudi osebne podatke, zlasti imena posameznikov, ki delujejo za gospodarski subjekt ali organ. Za zagotovitev enake zaščite osebnih podatkov in poslovnih informacij bi bilo treba določiti posebna pravila o dostopu, pravila o zaupnosti in pogoje za uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. Zlasti bi bilo treba določiti, kateri subjekti lahko dostopajo do podatkov, ki so na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU, ali jih obdelujejo, poleg oseb, na katere se podatki nanašajo, Komisije, carinskih organov in carinskega organa EU, pri čemer bi bilo treba uskladiti potrebe teh subjektov s potrebo, da se zagotovi, da so osebni in zaupni podatki, zbrani za carinske namene, uporabljeni za dodatne namene le v najmanjšem možnem obsegu.

(35)

Države članice bi morale imeti možnost, da v posvetovanju s Komisijo določijo, da se specifični podatki, katerih razkritje bi škodovalo njihovim bistvenim varnostnim interesom, tehnično označijo v carinskem podatkovnem vozlišču EU tako, da je vsaka nadaljnja obdelava takih podatkov omejena na pristojne organe zadevne države članice, razen če ti organi izrecno dovolijo nadaljnjo obdelavo. Oseba, ki posreduje podatke v carinsko podatkovno vozlišče EU, bi morala jasno določiti omejitve obdelave takih podatkov, ki jih je mogoče povezati s specifičnimi dobavnimi verigami ali kategorijami podatkov. Za uporabo te možnosti bi morala zadevna država članica obvestiti Komisijo o specifičnih bistvenih varnostnih interesih, ki so ogroženi, in pojasniti, zakaj meni, da teh interesov ne bi bilo mogoče zadostno zaščititi na podlagi splošnega okvira določb glede obdelave podatkov v carinskem podatkovnem vozlišču EU.

(36)

Ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov, zlasti pravil o občutljivih carinskih podatkih in poslovno občutljivih podatkih, bi morali biti zbirni nezaupni, neosebni in poslovno neobčutljivi carinski podatki na ustrezno utemeljeno zahtevo na voljo tretjim osebam za specifične namene.

(37)

Za zagotovitev, da lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja svoja preiskovalna pooblastila v zvezi z goljufivimi dejanji, ki škodijo interesom Unije, je primerno, da ima dostop do podatkov iz carinskega podatkovnega vozlišča EU, ki je zelo podoben dostopu Komisije. Urad OLAF bi zato moral imeti pravico do obdelave teh podatkov v skladu s pogoji v zvezi z varstvom podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije, vključno z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (17).

(38)

Podobno bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo (EJT) možnost, da na zahtevo pridobi podatke, ki so na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU, za zagotovitev, da lahko izvaja svoje preiskave v zvezi s carinskimi zadevami.

(39)

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) bi morala imeti možnost, da na zahtevo pridobi podatke, ki so na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU za opravljanje svojih nalog, kot so določene v Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) bi morala imeti možnost, da na zahtevo dobi neosebne podatke, ki so na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU.

(40)

Za ohranitev funkcij, ki se izvajajo v nacionalnih informacijskih sistemih držav članic, bi morali davčni organi teh držav članic imeti možnost, da podatke obdelujejo neposredno v carinskem podatkovnem vozlišču EU. Zato bi bilo treba organom, pristojnim za varnost hrane v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (19), in organom, pristojnim za nadzor trga v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020, v carinskem podatkovnem vozlišču EU zagotoviti prave storitve in orodja, da bi lahko uporabili ustrezne carinske podatke za prispevanje k izvrševanju ustrezne zakonodaje Unije in za sodelovanje s carinskimi organi, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje vstopa neskladnih proizvodov v Unijo.

(41)

Carinski organ EU in pristojni carinski organi bi morali na podlagi člena 24 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (20) EJT brez nepotrebnega odlašanja poročati o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) navedene uredbe. Carinski organ EU in pristojni carinski organi ne bi smeli sprejemati ukrepov, ki bi lahko ogrozili zaupnost katere koli kazenske preiskave istih dejstev, ki jo izvaja pristojni nacionalni pravosodni organ ali organ odkrivanja in pregona ali EJT.

(42)

Pravila in določbe v zvezi z dostopom do carinskega podatkovnega vozlišča EU in izmenjavo informacij ne bi smela vplivati na carinski informacijski sistem (CIS), vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 515/97, in obveznosti poročanja v okviru spremljanja razmer na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

(43)

Komisija bi morala določiti izvedbena pravila, ki opredeljujejo način dostopa zadevnih organov do carinskega podatkovnega vozlišča EU, potem ko bi ocenila obstoječe zaščitne ukrepe, ki jih ima vsak organ ali kategorija organov za zagotavljanje pravilnega ravnanja z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki.

(44)

Primerno je, da carinsko podatkovno vozlišče EU hrani osebne podatke za obdobje največ desetih let. To obdobje je upravičeno glede na možnost, ki jo imajo carinski organi, da carinski dolg sporočijo do deset let po prejemu potrebnih informacij o pošiljki, ter da lahko Komisija, carinski organ EU, urad OLAF, EJT, carinski organi in drugi pristojni organi navzkrižno preverijo informacije v carinskem podatkovnem vozlišču EU z informacijami, shranjenimi v drugih sistemih in izmenjanimi z njimi. Poleg tega bi bilo treba to obdobje uskladiti z obdobjem hrambe, ki ga zahteva druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, kadar je taka zakonodaja pomembna za carinske kontrole. Primerno je tudi, da se, kadar se osebni podatki zahtevajo za namene sodnih in upravnih postopkov, preiskav in kontrol po prepustitvi blaga, tek obdobja hrambe zadrži, da se prepreči izbris osebnih podatkov, ki se zato ne bi mogli uporabiti v te namene.

(45)

Varstvo osebnih in drugih podatkov v carinskem podatkovnem vozlišču EU bi moralo vključevati tudi pravila o omejevanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Zato je primerno, da imajo carinski organi, Komisija ali carinski organ EU možnost omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar je to potrebno za zagotovitev, da dejavnosti izvrševanja, analiza tveganja in carinske kontrole niso ogrožene. Poleg tega bi se take omejitve lahko uporabljale tudi, kadar je to potrebno za zaščito sodnih ali upravnih postopkov po dejavnostih izvrševanja. Take omejitve bi morale biti ustrezno utemeljene glede na dejavnosti in pristojnosti carinskih organov, Komisije ali carinskega organa EU ter omejene na čas, ki je potreben za ohranitev teh pristojnosti.

(46)

Vsako obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi bilo treba izvesti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (22) ali (EU) 2018/1725 (23) Evropskega parlamenta in Svetaali Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (24) v okviru njihovega področja uporabe. Vsak organ ali telo, ki ni carinski organ, Komisija ali carinski organ EU in ki obdeluje osebne podatke v carinskem podatkovnem vozlišču EU, se šteje za upravljavca v skladu z veljavnimi pravili.

(47)

Za zagotovitev interoperabilnosti in izmenjave podatkov z nekaterimi drugimi unijskimi necarinskimi sistemi ter glede na carinske formalnosti iz Uredbe (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (25) bi moralo carinsko podatkovno vozlišče EU vključevati carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil (EU-CWS-CERTEX), vzpostavljen z navedeno uredbo. Dokler EU-CWS-CERTEX ne bo v celoti vključen v carinsko podatkovno vozlišče EU, bi moralo to vozlišče izvajati poslovno in tehnično preoblikovanje podatkov, da se omogoči izmenjava podatkov prek EU-CWS-CERTEX.

(48)

Opredeliti bi bilo treba zahteve glede podatkov, da se gospodarskim subjektom zagotovijo skupne smernice v zvezi s podatki, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih namenov, zlasti v zvezi z izvajanjem carinske zakonodaje. Carinsko podatkovno vozlišče EU bo edinstvena vstopna točka za take podatke, zato bi bilo treba pravila za formatiranje in kodiranje takih podatkov določiti v tehničnih specifikacijah za carinsko podatkovno vozlišče EU, ki so prožnejši instrument kot pravna pravila. Vendar je potreben usklajen model carinskih podatkov s semantičnimi podatkovnimi zahtevami.

(49)

Raven obvladovanja tveganja na carinskem področju na ravni Unije je bistvena za zagotavljanje usklajene uporabe carinskih kontrol v državah članicah. Trenutno obstaja skupni okvir za obvladovanje tveganja, ki vključuje možnost opredelitve skupnih prednostnih kontrolnih področij ter skupnih meril in standardov tveganja na področju finančnih tveganj za izvajanje carinskih kontrol, vendar ima znatne pomanjkljivosti. Da bi odpravili pomanjkanje usklajene uporabe carinskih kontrol in usklajenega obvladovanja tveganja, ki škodi finančnim in nefinančnim interesom Unije in držav članic, je primerno revidirati pravila o obvladovanju tveganja, da se vzpostavi trdnejši pristop k obvladovanju tveganja, ki obravnava finančna in nefinančna tveganja. To vključuje reševanje strukturnih izzivov pri obvladovanju tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče. Zlasti je primerno periodično opisati, katere dejavnosti so vključene v obvladovanje tveganja na carinskem področju. Pomembno je tudi opredeliti vloge in odgovornosti Komisije, carinskega organa EU in carinskih organov držav članic. Bistveno je tudi, da se Komisija pooblasti za določanje skupnih prednostnih kontrolnih področij ter skupnih meril in standardov tveganja ter opredelitev posebnih območij na področju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ki si zaslužijo prednost pri skupnem obvladovanju tveganja in kontrolah, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost.

(50)

Zato je primerno uvesti dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije in določbe za zagotovitev zbiranja celovitih podatkov na ravni Unije, pomembnih za obvladovanje tveganja, vključno z rezultati in ocenjevanjem vseh kontrol. Določiti bi bilo treba skupno analizo tveganja in izdajanje ustreznih priporočil na ravni Unije glede kontrole carinskim organom. V skladu z načelom „upoštevaj ali pojasni“ bi bilo treba ta priporočila v zvezi s kontrolami upoštevati ali navesti prepričljive razloge za njihovo neupoštevanje. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost izdaje navodila, da se blago, namenjeno v Unijo, ne sme natovarjati ali prevažati. Analiza tveganj in groženj na ravni Unije bi morala temeljiti na podatkih na ravni Unije, ki se stalno posodabljajo, ter bi morala opredeliti ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati na mejnih prehodih vstopa na ozemlje Unije in izstopa z njega.

(51)

V okviru sodelovanja z organi odkrivanja in pregona in zlasti varnostnimi organi bi moralo obvladovanje tveganja na ravni Unije, kadar je to mogoče, prispevati k strateškim analizam in ocenam groženj, ki se izvajajo na ravni Unije, in imeti od njih koristi, vključno s tistimi, ki jih izvajata Europol in Frontex, kar bo prispevalo k učinkovitemu in uspešnemu preprečevanju kriminala in boju proti njim. Kršitve carinske zakonodaje in druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, bi morale vplivati na profil tveganja uvoznikov, vključno z uvozniki za prodajo na daljavo, ali izvoznikov.

(52)

Postopek dajanja blaga v carinski postopek je treba ponovno preučiti, da se upoštevajo nove vloge in odgovornosti oseb, vključenih v ta postopek. Zato mora odgovornost za predložitev informacij carinskim organom prevzeti oseba, odgovorna za blago, in sicer uvoznik, izvoznik ali imetnik postopka tranzita, ne pa deklarant. Odgovorna oseba bi morala podatke predložiti ali dati na voljo carini takoj, ko so ti na voljo, v vsakem primeru pa pred prepustitvijo blaga v carinski postopek, da se carinskim organom omogoči izvedba analize tveganja in sprejetje ustreznih ukrepov.

(53)

Vendar je v primeru e-trgovanja in ob upoštevanju večjega obsega transakcij e-trgovanja primerno, da osebe, ki uporabljajo posebno ureditev iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: uvozna ureditev „vse na enem mestu“ ali ureditev UVEM), podatke o njihovi prodaji blaga, namenjenega uvozu, predložijo najpozneje na dan po prejetju plačila.

(54)

V ustrezno utemeljenih okoliščinah bi morali imeti carinski organi možnost, da dovolijo zaupanja vrednim in preverjenim gospodarskim subjektom, da podatke o svojem prepuščenem blagu dopolnijo pozneje, saj ti redno izmenjujejo podatke o svojih transakcijah s carino in se lahko štejejo za zanesljive. Take okoliščine bi lahko bile povezane s spremnimi listinami ali z nezmožnostjo določitve končne carinske vrednosti blaga ob prepustitvi.

(55)

Za poenostavitev carinskega postopka za vstop blaga na carinsko območje Unije ob hkratnem zagotavljanju, da je za to blago odgovorna ena sama oseba, bi morali različni akterji v dobavni verigi predložiti svoj del ustreznih informacij o zadevnem blagu in ga povezati z določeno pošiljko. Blago bi lahko vstopilo na carinsko območje Unije le, če obstaja uvoznik ali posredni zastopnik, ki deluje v imenu uvoznika s sedežem v Uniji, ki prevzame odgovornost za to blago. Uvoznik ali posredni zastopnik, ki deluje za račun uvoznika, bi moral carini in za carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano, čim prej predložiti informacije o blagu, po možnosti pred fizičnim prihodom blaga. Ponudnik storitev ali carinski zastopnik bi moral imeti možnost predložiti informacije v imenu uvoznika in za njegov račun, vendar bi moral biti uvoznik še naprej odgovoren za zagotavljanje skladnosti blaga s finančnimi in nefinančnimi tveganji. Prevozniki, ki dejansko vnašajo blago, bi morali predložiti tudi nekatere informacije o blagu pred natovarjanjem ali prihodom (v nadaljnjem besedilu: predhodne informacije o tovoru) in svoje informacije povezati z informacijami uvoznika, kadar so te že bile predložene, ne da bi imeli nujno dostop do vseh podatkov, ki jih je predložil uvoznik. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da se za bolj zapletene dobavne verige in prometna omrežja od določenih drugih oseb zahteva, da dopolnijo informacije o blagu, ki bo vneseno na carinsko območje Unije. Za uvoznika, prevoznika ali katero koli drugo osebo, ki predloži informacije carini, bi moralo biti obvezno, da informacije spremeni, kadar ve, da niso več pravilne, vendar še preden carinski organi odkrijejo nepravilnosti, za katere nameravajo opraviti kontrolo.

(56)

Za neunijsko blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, bi se moralo šteti, da je v začasni hrambi od trenutka, ko prevoznik sporoči njegov prihod, do njegovega dajanja v carinski postopek, razen če je že dano v tranzit. Za zagotovitev ustreznega carinskega nadzora bi moralo biti to stanje časovno omejeno in ne bi smelo trajati več kot 90 dni, razen v izjemnih primerih.

(57)

Ohraniti je treba pravila, ki določajo, ali je blago unijsko ali neunijsko blago in ali je mogoče domnevati o statusu unijskega blaga ali ga je treba dokazati, zlasti kadar blago začasno zapusti carinsko območje Unije.

(58)

Ko imajo carinski organi na podlagi analize tveganja informacije, potrebne za zadevni postopek, bi se morali odločiti, ali naj izvedejo nadaljnje kontrole blaga, ga prepustijo, zavrnejo ali zadržijo njegovo prepustitev ali pustijo, da se po poteku časa šteje, da je blago prepuščeno. Carinski organi bi se morali o tem po potrebi odločiti v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi. V skladu s tem bi morali carinski organi zavrniti prepustitev blaga, kadar imajo dokazila, da blago ne izpolnjuje veljavnih zakonskih zahtev. Ugotovitev, da je gospodarski subjekt večkrat sistematično zakrivil kršitev v zvezi s prodajo na daljavo, bi morala veljati za dokaz o tem za obdobje vsaj šestih mesecev za vse blago, sproščeno v prosti promet, o katerem je ta gospodarski subjekt poslal uradno obvestilo o prihodu. Kadar se morajo carinski organi posvetovati z drugimi pristojnimi organi, da bi ugotovili, ali blago izpolnjuje veljavne zakonske zahteve ali ne, bi morali prepustitev tega blaga zadržati vsaj do konca tega posvetovanja. V takih primerih bi morala biti poznejša odločitev carinskih organov o blagu odvisna od odgovora drugih pristojnih organov. Da bi se izognili blokiranju gospodarskih subjektov in organov v primerih, ko je za ugotovitev o skladnosti potrebno nekaj časa, bi morali imeti carinski organi možnost, da blago prepustijo pod pogojem, da jih gospodarski subjekt še naprej obvešča o lokaciji blaga.

(59)

Za zagotovitev pravne varnosti zaupanja vrednim in preverjenim gospodarskim subjektom, ki so informacije predložili pravočasno, ne da bi carinske organe obvezali, da se odzovejo na vsako pošiljko, bi bilo treba blago, ki po razumnem roku ni bilo izbrano za kontrolo, šteti za sproščeno. Komisija bi morala imeti pravico, da to obdobje opredeli v delegiranih aktih in ga po potrebi prilagodi zadevni vrsti prometa ali vrsti mejnega prehoda.

(60)

Glede na to, da se zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti štejejo za zanesljive in carini čim bližje realnemu času, kolikor je tehnično izvedljivo, predložijo podatke o gibanju blaga in skladnosti ter zagotovijo popoln dostop do svojih sistemov, evidenc in operacij, bi morali imeti taki gospodarski subjekti možnost, da svoje blago prepustijo pod nadzorom carinskih organov, ne da bi čakali na njihovo posredovanje. V skladu s tem bi morali imeti zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti možnost, da blago prepustijo v imenu carinskih organov ob njegovem prejemu na kraju poslovanja uvoznika, lastnika ali prejemnika ali ob njegovi odpremi iz kraja poslovanja izvoznika, lastnika ali pošiljatelja. Ker naj bi zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti delovali na pregleden način, bi bilo treba vsak prihod in dostavo blaga ustrezno evidentirati v carinskem podatkovnem vozlišču EU. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti bi morali biti dolžni obvestiti carinske organe, kadar se pojavijo težave, da bi lahko ti organi sprejeli končno odločitev o prepustitvi blaga. Kadar so sistemi notranje kontrole zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov dovolj zanesljivi, bi morali imeti carinski organi možnost, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi dovolijo tem gospodarskim subjektom, da sami izvajajo nekatere preglede. Vendar bi morali carinski organi ohraniti možnost, da kadar koli izvedejo kontrolo blaga.

(61)

Primerno je zagotoviti ukrepe za ureditev prehoda s sistema, ki temelji na carinskih deklaracijah, na sistem, ki temelji na predložitvi ali dajanju na voljo informacij carinskem podatkovnem vozlišču EU. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da vložijo carinske deklaracije s katerimi izjavijo, da nameravajo v prehodnem obdobju dati blago v carinski postopek. Vendar bi morali imeti gospodarski subjekti takoj, ko so na voljo zmogljivosti carinskega podatkovnega vozlišča EU, tudi možnost, da carinskim organom predložijo ali dajo na voljo informacije prek carinskega podatkovnega vozlišča EU, carinski organi pa ne bi smeli več dovoliti nobenemu gospodarskemu subjektu, da zaprosi za poenostavitve v zvezi s carinsko deklaracijo. Ob koncu prehodnega obdobja bi morala vsa dovoljenja prenehati veljati, saj carinske deklaracije ne bodo več obstajale. Pri prodaji blaga na daljavo bi bilo treba prehodno obdobje za vložitev carinskih deklaracij omejiti, dokler ne bodo na voljo zmogljivosti carinskega podatkovnega vozlišča EU za obdelavo zadevnih podatkov za prodajo na daljavo.

(62)

Natančna identifikacija osebe, ki deluje kot „uvoznik“, je odvisna od faze in narave zadevnega carinskega postopka. Naenkrat bi moral obstajati samo en uvoznik.

(63)

V primeru prodaje na daljavo se šteje, da je oseba, ki dobavlja blago pri prodaji na daljavo ali oseba, ki omogoča prodajo blaga na daljavo, oseba, ki določi, da bo blago iz tretje države vneseno na carinsko območje Unije, saj določa dobavno verigo in je odgovorna za tveganje izgube, škode ali zamude do dostave blaga potrošniku. Zato bo pri prodaji na daljavo, da bi se blago sprostilo v prosti promet, uvoznik bodisi oseba, ki dobavlja blago pri prodaji na daljavo, bodisi oseba, ki omogoča prodajo blaga na daljavo, odvisno od dogovorjenih ureditev, tako določen uvoznik pa bi moral biti naveden kot tak.

(64)

Oseba, ki dobavlja blago pri prodaji na daljavo ali omogoča prodajo na daljavo blaga, uvoženega iz tretjih držav na carinsko območje Unije, in je uvoznik, bi morala biti odgovorna za predložitev zahtevanih informacij o prodaji na daljavo carinskim organom pred prepustitvijo blaga. Tako določena oseba bi morala izpolnjevati obveznosti uvoznika.

(65)

Kadar oseba, ki dobavlja blago pri prodaji na daljavo ali omogoča prodajo na daljavo blaga, uvoženega iz tretjih držav na carinsko območje Unije, nima sedeža na carinskem območju Unije, bi moralo biti mogoče, da se da blago v carinski postopek takrat, kadar posredni zastopnik, ki ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta, da blago v prodajo na daljavo v svojem imenu in za račun uvoznika ter v zvezi s tem prevzame obveznosti uvoznika za prodajo na daljavo.

(66)

Določbe te uredbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na uvoznika za prodajo na daljavo, pravno ali dejansko ne pomenijo splošne obveznosti spremljanja za ponudnike posredniških storitev.

(67)

Člen 29 PDEU določa, da za izdelke, ki prihajajo iz tretjih držav, velja, da so v prostem prometu, če so bile opravljene uvozne formalnosti ter plačane carine ali dajatve z enakim učinkom. Vendar se sprostitev v prosti promet ne bi smela razumeti kot dokazilo o skladnosti s carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

(68)

Postopek iznosa blaga s carinskega območja Unije bi bilo treba racionalizirati in poenostaviti v skladu s postopkom vstopa. Zato je primerno zahtevati, da mora obstajati oseba s sedežem v Uniji, ki je odgovorna za blago, in sicer izvoznik. Izvoznik bi moral pred iznosom blaga iz Unije predložiti ali dati na voljo carini ustrezne informacije, pri čemer bi moral navesti, ali gre za unijsko ali neunijsko blago za izvoz, in po potrebi prilagoditi informacije.

(69)

Za zagotovitev ustreznega obvladovanja tveganja za blago, izneseno s carinskega območja Unije, bi bilo treba od carinskega organa, pristojnega za izvoz, zahtevati, da izvede analizo tveganja informacij o blagu in sprejme ali zahteva ustrezne ukrepe pred izstopom blaga iz carinskega območja Unije. Ti ukrepi bi morali vključevati zahtevo, da kontrole opravijo carinski organi, pristojni za kraj odpreme blaga in kraj izstopa, ter po potrebi drugi pristojni organi, poleg ukrepov, predvidenih za dajanje blaga v carinski postopek, ki se uporabljajo tudi, kadar se blago izvaža.

(70)

Za zagotovitev, da so postopki odloga plačila dajatve tudi pregledni, je primerno racionalizirati določbe o zahtevah za dovoljenja za posebne postopke. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba zlasti pogoje za ugotavljanje, ali je mnenje na ravni Unije potrebno za oceno, ali bi podelitev dovoljenja lahko negativno vplivala na interese proizvajalcev Unije, t. i. „pregled gospodarskih pogojev“, kodificirati in urediti v delegiranih aktih. Ker je lahko učinek na interese proizvajalcev Unije odvisen od količine blaga, ki je dano v posebni postopek, bi moral biti opredeljen določen prag, pod katerim je ocenjeno, da ni negativnega učinka na take interese.

(71)

Člen 9 revidirane Konvencije o plovbi po Renu se sklicuje na Prilogo (v nadaljnjem besedilu: Renski manifest), ki je olajšala pretok blaga po reki Ren in z njo povezanih pritokih, tako da se jih obravnava kot carinski postopek tranzita čez nacionalne meje štirih držav članic, in sicer Belgije, Nemčije, Francije in Nizozemske, ter Švice. V skladu z informacijami carinskih uprav se Renski manifest v praksi ne uporablja več kot carinski postopek tranzita v državah članicah, ki mejijo na Ren. Namesto tega se blago po Renu in njegovih pritokih zdaj prevaža na podlagi postopka tranzita Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 952/2013, prek novega računalniškega tranzitnega sistema. Zato je primerno črtati sklicevanje na Renski manifest iz primerov, v katerih se gibanje blaga šteje za zunanji ali notranji tranzit.

(72)

Za povečanje preglednosti v zvezi z osebo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti postopka tranzita Unije ter vsebine in tveganj, povezanih s pošiljko, je primerno zahtevati, da imetnik postopka tranzita razkrije vsaj informacije o uvozniku ali izvozniku, ki sproži gibanje, prevoznih sredstvih in identifikaciji blaga, danega v navedeni postopek. Take informacije bi carinskim organom omogočile učinkovitejši nadzor zadevnega postopka tranzita Unije in izvedbo analize tveganja. Postopek tranzita Unije bi moral biti obvezen, razen če je blago dano v drug carinski postopek takoj po vstopu na carinsko območje Unije ali izstopu z njega. Kadar uvoznik ali izvoznik še ni znan, bi bilo treba imetnika blaga šteti za uvoznika ali izvoznika blaga in bi moral biti dolžan plačati carine ter druge davke in dajatve. Postopek tranzita Unije bi bilo treba nadomestiti s carinskim nadzorom, če blago uvozi ali izvozi zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt.

(73)

S spremembo Priloge 6 k Carinski konvenciji o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (Konvencija TIR) (26), ki je začela veljati 1. junija 2021, je bila spremenjena pojasnjevalna opomba 0.49, da bi se gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, omogočilo, da postanejo „pooblaščeni pošiljatelj“, kar odraža obstoječe poenostavitve, odobrene gospodarskim subjektom, priznanim kot „pooblaščeni prejemnik“. Zato je treba vključiti to novo možnost v to uredbo, da se carinska zakonodaja Unije uskladi z navedenim mednarodnim sporazumom.

(74)

Odprava oprostitve dajatve na uvoz blaga, katerega vrednost ne presega 150 EUR, vključuje uporabo določb v zvezi z določitvijo carinske vrednosti za obračunavanje carinskih dajatev ad valorem v zvezi z uvoženim blagom, kupljenim v transakcijah e-trgovanja med podjetji in strankami, kot je določeno v Direktivi 2006/112/ES. Taka prodaja na daljavo bi morala biti podlaga za prijavo carinske vrednosti po metodi transakcijske vrednosti. To načelo se uporablja tudi v primerih, v katerih blago ni kupljeno pri prodaji na daljavo, preden je vneseno na carinsko območje Unije, temveč ko je dano v postopek carinskega skladiščenja.

(75)

Transakcije pri prodaji na daljavo se znatno razlikujejo od tradicionalnih transakcij med podjetji, kar veča zapletenost. Te razlike vplivajo na to, kako učinkovito carinski organi uporabljajo pravila vrednotenja v praksi. Posebni izzivi so predvsem velik obseg in hitrost sklepanja transakcij e-trgovanja, ogromno število vključenih kupcev in prodajalcev ter razpršenost prodaje. Ob upoštevanju posebnosti e-trgovanja, pa tudi vloge carinskih organov pri prispevanju k nemotenemu delovanju notranjega trga, če uvoznik v carinskih postopkih, namenjenih preverjanju pravilnosti prijavljene transakcijske vrednosti blaga, kupljenega pri prodaji na daljavo, ne odpravi utemeljenih dvomov o tem, ali prijavljena transakcijska vrednost odraža dejansko plačano ali plačljivo ceno za navedeno blago, in je zato prvotno prijavljena transakcijska vrednost zavrnjena, bi morali imeti carinski organi prožnost pri določanju ustrezne sekundarne metode vrednotenja za ponovno določitev carinske vrednosti navedenega blaga.

(76)

Trenutno carinske dolgove pobere država članica, v kateri je vložena carinska deklaracija. Gospodarski subjekt se lahko odloči, ali bo to storil v državi prvega vstopa ali pa bo uporabil carinski postopek in plačal dajatve v drugi državi članici. Za zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte je primerno uporabiti drugačna pravila za opredelitev kraja nastanka carinskega dolga, tako da se uvozne dajatve plačajo državi članici, v kateri imajo ti subjekti sedež. To je primerno, saj je to kraj, kjer carinski organ najbolj pozna evidence, operacije in poslovno ravnanje zadevnih gospodarskih subjektov. Vendar bi moral carinski dolg gospodarskih subjektov, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, nastati v kraju, kjer se blago fizično nahaja, vsaj dokler se ne oceni model nadzora.

(77)

V primeru transakcij e-trgovanja je uvoznik za prodajo na daljavo oseba, ki je odgovorna za carinski dolg. Pri uporabi ureditve UVEM bi moral carinski dolg nastati v trenutku prejetja plačila spletne prodaje. Kadar se ta ureditev ne uporabi, bi moral carinski dolg nastati, ko se obvesti o razpoložljivosti blaga v državah članicah, kamor bo blago dostavljeno.

(78)

Da bi se krili naraščajoči stroški obravnave ogromnega števila zahtevkov za postopek sprostitve blaga, ki se prodaja na daljavo, v prosti promet, bi bilo treba določiti pristojbino Unije za obdelavo, ki bi bila sorazmerna s približnimi stroški storitev, tesno povezanih s carinskim nadzorom takega blaga, saj se to blago pošlje neposredno potrošniku, zaradi česar ga drugi organi po carinjenju ne morejo preveriti. Čeprav se bodo države članice same odločile, ali bodo od gospodarskih subjektov zahtevale povrnitev stroškov izrednih kontrolnih ukrepov ali stroškov, ki jih imajo organi, ki niso carinski organi, v zvezi s preverjanjem ali uničenjem blaga, bi morala pristojbina Unije za obdelavo kriti zlasti stroške preverjanja podatkov in izvajanja analize tveganja ter stroške ustrezne infrastrukture in kontrol, vključno z ustreznimi storitvami, ki jih opravi carinski organ EU.

(79)

Pri blagu, prodanem pri prodaji na daljavo iz carinskega skladišča za prodajo na daljavo, bi bilo treba določiti nižjo pristojbino Unije za obdelavo, saj carinski organi lažje in učinkoviteje nadzorujejo velike količine blaga, shranjenega v skladišču, kot blago, pakirano v posameznih paketih in neposredno poslano potrošniku.

(80)

Dolžnik pristojbine Unije za obdelavo bi moral biti ista oseba kot dolžnik carinskega dolga, ki bi moral biti uvoznik za prodajo na daljavo. Kadar se določbe o uvoznikih za prodajo na daljavo še ne uporabljajo, bi moral biti dolžnik deklarant. V primeru prodaje na daljavo bi bil deklarant običajno oseba, ki je upravičena do uporabe ureditve UVEM, ali posredni carinski zastopnik. Zato potrošnik ne bi smel biti dolžnik pristojbine Unije za obdelavo.

(81)

Primerno je zagotoviti, da prvi delegirani akt, ki določa znesek pristojbine za obdelavo, začne veljati čim prej, da se omogoči praktična uporaba pristojbine Unije za obdelavo, uvedene s to uredbo, za odziv na vse večji pritisk na carinske organe zaradi velike količine paketov, ki vstopajo na carinsko območje Unije.

(82)

Ker se za posamezno postavko uporablja več ukrepov, kot so carine in pristojbine, je primerno uvesti njeno opredelitev. Postavko bi bilo treba opredeliti kot en ali več kosov blaga v pošiljki, ki ima skupne nekatere podatkovne elemente, vključno s tarifno uvrstitvijo in poreklom, v skladu z veljavnimi zahtevami glede podatkov. Ta opredelitev bi se morala uporabljati v zvezi s carinskimi deklaracijami v obstoječih nacionalnih digitalnih orodjih in digitalnih orodjih Unije, tudi kadar je tarifna uvrstitev zadevnega blaga v carinski deklaraciji le na ravni tarifnih podštevilk harmoniziranega sistema, in v zvezi z ustreznimi zahtevami glede podatkov, določenimi v ta namen, ko bo na voljo carinsko podatkovno vozlišče EU.

(83)

Primerno je okrepiti mehanizem za nadzor doslednega in učinkovitega izvajanja omejevalnih ukrepov v zvezi s pretokom blaga, ki jih lahko sprejme Svet v skladu s členom 215 PDEU. Kadar se taki ukrepi sprejmejo, bi moral carinski organ EU Komisiji in državam članicam zagotoviti podporo, da se prepreči izogibanje tem ukrepom. Carinskim organom bi moral zagotoviti smernice v obliki nezavezujočih priporočil, na primer s spodbujanjem doslednih carinskih praks, v okviru odgovornosti držav članic za izvajanje takih ukrepov. Carinski organi bi morali zagotoviti, da sprejmejo vse potrebne ukrepe v okviru njihovih pristojnosti za uskladitev s temi ukrepi, ter o tem ustrezno obvestiti Komisijo in carinski organ EU. Carinski organ EU bi moral opredeliti morebitna neskladja pri uporabi navedenih ukrepov in spremljati njihovo izvajanje ter o tem ustrezno poročati Komisiji.

(84)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem kriznega upravljanja za reševanje morebitnih kriz v carinski uniji. Neobstoj takega mehanizma na ravni Unije je bil izpostavljen v sporočilu Komisije z dne 28. septembra 2020 z naslovom „Dvig carinske unije na naslednjo raven: akcijski načrt“. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi vključeval carinski organ EU kot ključnega akterja pri pripravi, usklajevanju in spremljanju izvajanja praktičnih ukrepov in ureditev, za katere se Komisija odloči, da jih bo uvedla v primeru krize. Carinski organ EU bi moral med celotnim trajanjem krize vzdrževati pripravljenost za odzivanje na krize.

(85)

Obstoječi okvir upravljanja carinske unije nima jasne strukture operativnega upravljanja in ne odraža razvoja carine od ustanovitve te unije leta 1968. Na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 so za dejavnosti, povezane z obvladovanjem tveganja v trgovinskih tokovih, kot so izvajanje kontrol na terenu in odločbe o njih, odgovorni nacionalni carinski organi. Intenzivnost prometa z blagom na zunanjih mejah ni enaka po vsej Uniji. Kljub sodelovanju med nacionalnimi carinskimi organi, ki obstaja od ustanovitve carinske unije in je privedlo do izmenjave najboljših praks in strokovnega znanja ter razvoja skupnih smernic, to ni privedlo do razvoja usklajenega pristopa in operativnega okvira. Ni osrednje zmogljivosti za analizo tveganja, ni skupnega stališča o prednostnem razvrščanju tveganj Unije, usklajeni carinski ukrepi in kontrole so omejeni ter ni okvirov sodelovanja za različne organe, ki oskrbujejo enotni trg.

(86)

Osrednja operativna struktura Unije za združevanje strokovnega znanja in virov ter podporo državam članicam in Komisiji pri skupnem sprejemanju odločitev bi morala odpraviti take pomanjkljivosti. Osredotočiti bi se morala zlasti na področja, kot sta upravljanje podatkov in obvladovanje tveganja, v njenem okviru pa morala biti oblikovana vsebina za usposabljanje za carinske uradnike in carinske strokovnjake v Uniji, da se dopolni in podpre usposabljanje, ki ga zagotavljajo države članice. Prispevati bi morala tudi k vzpostavitvi sistema Unije za priznavanje odličnosti izobraževalnih ustanov, ki ponujajo usposabljanje in izobraževanje na področju carine, in sicer na podlagi pobude Komisije z naslovom „Potrdilo EU o priznanju akademskega programa na področju carine“, ter usklajevati in podpirati prostovoljno ustanavljanje specializiranih centrov odličnosti s strani držav članic. S tem naj bi carinska unija delovala enotno, hkrati pa bi se upoštevalo, da lahko različne prakse v državah članicah izhajajo iz objektivnih posebnosti, na primer geografskih razlik, uporabljene vrste prevoza, vrste blaga ali tipa meje. Ustanovitev novega organa, tj. carinskega organa EU, je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega in ustreznega delovanja carinske unije, centralno usklajevanje carinskih ukrepov in podporo dejavnostim carinskih organov.

(87)

Carinski organ EU bi bilo treba upravljati in bi moral delovati ob upoštevanju načel skupne izjave in skupnega pristopa Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012.

(88)

Pri izbiranju sedeža carinskega organa EU morata Evropski parlament in Svet zagotoviti, da organu glede na njegovo naravo njegova lokacija omogoča, da v celoti izvaja svoje naloge in pooblastila, zaposluje visoko usposobljeno in specializirano osebje ter nudi ustrezne priložnosti za usposabljanje. Poleg tega morata Evropski parlament in Svet pri izbiri sedeža carinskega organa EU upoštevati naslednja merila: razpoložljivost primernih pisarniških prostorov in zmožnost namestitve zadevnega osebja, preden carinski organ EU začne delovati, dostopnost lokacije in obstoj ustreznih izobraževalnih ustanov za otroke uslužbencev, ustrezen dostop do trga dela, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za otroke in zakonce osebja ter geografsko uravnoteženost. Ob upoštevanju teh meril bi moral carinski organ EU imeti sedež v Lillu v Franciji.

(89)

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo carinski organi ustrezne vire, usposobljenost in opremo za izpolnjevanje svojih nalog.

(90)

Pomembno je, da carina vlaga v zadostno število ustrezno usposobljenega osebja, da se zagotovi delovanje carinskih sistemov Unije, ki se soočajo z eksponentnim povečanjem povpraševanja. Brez potrebnih naložb v osebje ni mogoče v celoti izkoristiti potenciala digitalnih rešitev. Zato bi bilo treba pri naložbah v digitalne sisteme zagotoviti zadostna sredstva za osebje in njegovo usposabljanje, da se zagotovijo potrebne spretnosti za uporabo najsodobnejše opreme in tehnologije za analitiko velepodatkov, odkrivanje in nadzor ter tako zajamči, da se carinske kontrole izvajajo enotno po vsej Uniji.

(91)

V upravnem odboru bi morale biti zastopane države članice in Komisija, da se zagotovi učinkovito delovanje carinskega organa EU. Pri sestavi upravnega odbora, vključno z izborom predsednika in njegovega namestnika, bi bilo treba upoštevati načelo uravnotežene zastopanosti spolov ter ustrezne izkušnje in kvalifikacije. Glede na izključno pristojnost Unije na področju carinske unije ter tesno povezavo med carino in drugimi področji politike, bi bilo treba bodisi predsednika bodisi njegovega namestnika izvoliti izmed članov upravnega odbora, ki jih imenuje Komisija. Za uspešno in učinkovito delovanje carinskega organa EU bi moral upravni odbor zlasti sprejeti enotni programski dokument, ki bi vključeval letno in večletno načrtovanje programov, izvajati svoje naloge v zvezi s proračunom carinskega organa EU, sprejeti in objaviti konsolidirano letno poročilo o dejavnostih carinskega organa EU, v katerem se zagotovi, da se občutljive informacije ne razkrijejo, sprejeti finančna pravila, ki se uporabljajo za carinski organ EU, imenovati izvršnega direktorja ter določiti postopke za sprejemanje odločitev s strani izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami carinskega organa EU. Upravnemu odboru bi moral pomagati izvršni odbor.

(92)

Carinski organ EU bi moral ustanoviti carinski svetovalni odbor, katerega naloga bo carinskemu organu EU zagotavljati svetovanje o izvajanju tehničnih ukrepov in odločitev, o vprašanjih izvajanja in standardizacije, vključno z dejavnostmi usklajevanja, o operativnih vidikih druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, in o vseh drugih dejavnostih carinskega organa EU. Carinski svetovalni odbor bi si moral prizadevati, da zagotovi uravnoteženo zastopanost deležnikov z vidika komercialnih in nekomercialnih interesov, v kategoriji komercialnih interesov pa z vidika mikro, malih in srednjih podjetij ter drugih podjetij. S carinskim svetovalnim odborom bi se bilo treba redno posvetovati in imeti bi moral možnost, da carinskemu organu EU svetuje na lastno pobudo.

(93)

Za zagotovitev njegovega učinkovitega delovanja bi bilo treba carinskemu organu EU dodeliti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Unije in vsemi prostovoljnimi finančnimi prispevki držav članic. V izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah bi moral imeti carinski organ EU možnost, da prejme dodatne prihodke prek sporazumov o prispevkih ali nepovratnih sredstev ter plačil za publikacije in druge storitve, ki jih zagotavlja.

(94)

Carinski organ EU bi moral informacije, ki jih ima na voljo v zvezi z izzivi glede carinske zakonodaje in druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, uporabiti za redno izvajanje ocene ogroženosti. Carinski organ EU bi moral na podlagi take ocene ogroženosti pripraviti priporočila in jih posredovati Komisiji. Komisija bi morala na podlagi teh priporočil opredeliti področja, ki jih je treba prednostno obravnavati. Pomembno je, da Svet politično in strateško razpravlja o področjih, ki jih je treba prednostno obravnavati, in da carinski organ EU zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje, tudi pri pripravi svojega letnega in večletnega delovnega programa ter letnega poročila o svojih dejavnostih.

(95)

Carinski organ EU in carinski organi bi morali pri izpolnjevanju svojih nalog tesno in redno sodelovati z organi za nadzor trga, sanitarnimi in fitosanitarnimi organi, organi odkrivanja in pregona, organi za upravljanje meja, organi za varstvo okolja, statističnimi organi in davčnimi organi, strokovnjaki za kulturne dobrine ter številnimi drugimi organi, pristojnimi za sektorske politike. Glede na razvoj enotnega trga in razvijajočo se vlogo carine, povečanje števila prepovedi in omejitev ter povečanje e-trgovanja je treba to sodelovanje strukturirati in okrepiti na ravni Unije ter mednarodni in nacionalni ravni. Namesto sodelovanja, osredotočenega na posamezne pošiljke ali posebne dogodke v dobavni verigi, bi bilo treba vzpostaviti okvir za podporo sodelovanju med carinskimi organi in drugimi organi, pristojnimi za ustrezna področja politike, ki bi ga carinski organ EU redno posodabljal. To sodelovanje bi moralo vključevati razvoj zakonodaje in potreb politike na določenem področju, izmenjavo in analizo informacij, oblikovanje splošne strategije sodelovanja v obliki skupnih nadzornih strategij, sodelovanje pri operativnem izvajanju, spremljanju in kontrolah, izmenjavo ustreznih spretnosti in najboljših praks ter inovacije in raziskovalne dejavnosti na področjih, pomembnih za carino.

(96)

Komisija bi morala tudi olajšati uporabo dela druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, in sicer s pripravo in rednim posodabljanjem seznama zakonodaje Unije, ki določa zahteve za blago, ki je predmet carinskih kontrol, da se zaščitijo javni interesi, kot so zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin, potrošniki in okolje.

(97)

Za okrepitev sodelovanja med carinskimi organi bi bilo treba povečati skupna operativna prizadevanja, da se podprejo učinkovite carinske kontrole na mejah Unije. Carinski organ EU bi moral usklajevati in podpirati operativno usklajevanje na področju carinskega sodelovanja, tudi na področju obvladovanja tveganja. Carinski organ EU bi moral v sodelovanju z državami članicami načrtovati, organizirati in usklajevati skupne kontrole, ki jih izvajajo carinski organi v Uniji in s tretjimi državami. V okviru sodelovanja med carinskimi organi znotraj Unije ta uredba ne posega v Konvencijo, pripravljeno na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (27) (Neapelj II). Carinski organ EU bi moral še naprej nujno sodelovati z ustreznimi organi Unije in nacionalnimi organi, ki izvajajo ustrezne preiskave in dejavnosti za boj proti goljufijam, tudi z uradom OLAF in EJT. Pomembno je, da carinski organ EU sodeluje tudi z inovacijskim vozliščem EU za notranjo varnost, kadar je to pomembno za dejavnosti carinskega organa EU.

(98)

Poleg tega bi morale države članice za izmenjavo dobrih praks in povečanje operativne učinkovitosti imeti možnost, da dajo na zahtevo začasno na voljo carinske uradnike za delo pri carinskih organih druge države članice. Pogoje takih začasnih napotitev bi morale določiti zadevne države članice. Carinski organ EU bi moral na zahtevo zagotoviti podporo ali usklajevanje. Po potrebi lahko pripravi smernice ali vzorčne dogovore za olajšanje te oblike sodelovanja.

(99)

Carinski organ EU in Europol bi morala imeti možnost izmenjave strateških in drugih neoperativnih informacij, kot so kazalniki tveganja, kadar so potrebni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike Unije, ter boj proti njim. Carinski organ EU bi lahko take informacije uporabil za namene analize tveganja.

(100)

Da bi povečali jasnost in izboljšali učinkovitost okvira sodelovanja med carinskimi in drugimi partnerskimi organi, bi morala biti v seznamu storitev, ki jih ponujajo carinski organi, jasno opredeljena morebitna vloga carinskih organov pri uporabi drugih ustreznih politik na mejah Unije. Poleg tega bi moral uporabo tega okvira sodelovanja spremljati carinski organ EU. Carinski organ EU bi moral tesno sodelovati s Komisijo, uradom OLAF, drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, kot so Europol, EJT in Frontex, ter specializiranimi agencijami in mrežami na področjih politike, pomembnih za dejavnosti carinskega organa EU, kot je mreža EU za skladnost izdelkov.

(101)

V vse bolj povezanem svetu sta carinska diplomacija in mednarodno sodelovanje pomembna vidika pri delu carinskih organov po vsem svetu. Omogočiti bi bilo treba, da mednarodno sodelovanje vključuje možnost izmenjave carinskih podatkov na podlagi mednarodnih sporazumov ali avtonomne zakonodaje Unije ali prek ustreznih, varnih in strogo nadzorovanih komunikacijskih sredstev, kot je carinsko podatkovno vozlišče EU, ob spoštovanju zaupnih informacij in varstvu osebnih podatkov.

(102)

Učinkovito sodelovanje med sosednjimi državami je bistveno za zagotovitev nemotenega delovanja carinskih operacij, olajševanje zakonite trgovine ter zaščito finančnih interesov in politik Unije. Tako sodelovanje je zlasti pomembno na skupnih carinskih mejnih prehodih, kjer usklajene carinske kontrole povečujejo učinkovitost in pravno varnost. Države članice bi zato morale ohraniti možnost, da sklenejo ali ohranijo dvostranske sporazume s sosednjimi tretjimi državami o carinskem sodelovanju na skupnih mejnih prehodih, če so taki sporazumi združljivi s pravom Unije. Ta možnost vključuje sporazume v zvezi s skupnimi mejnimi prehodi na ozemlju države članice ali na ozemlju sosednje tretje države, na katerem carinski organi te države članice in te sosednje tretje države uporabljajo svojo zadevno carinsko zakonodajo na podlagi dvostranskega sporazuma.

(103)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti skupni okvir za vzpostavitev minimalnega seznama kršitev carinske zakonodaje, za katere se naložijo kazni, in nekaterih pravil za nekazenske sankcije, ki bi ga izvajale države članice. Države članice same izberejo ustrezno vrsto ukrepa za obravnavanje teh kršitev. Prav tako je primerno vzpostaviti minimalni seznam okoliščin, ki bi jih morale države članice v skladu z nacionalnim pravom ustrezno upoštevati pri odločanju, ali naj naložijo kazen, in pri odločanju o njeni vrsti ali resnosti. Komisija bi morala po potrebi spremljati pravilno izvajanje navedenih določb. Kazni za kršitve carinske zakonodaje bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(104)

Ta uredba ne usklajuje nacionalnih postopkovnih pravil v zvezi z upravnimi kaznimi, in ne ureja, kateri organi nalagajo kazni, pod pogojem, da se ohrani načelo, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pravila o kaznih se lahko na primer uporabijo tako, da kazen z enakim učinkom naložijo neposredno pristojni organi ali pristojno nacionalno sodišče na zahtevo pristojnega upravnega organa ali pristojnega carinskega organa v okviru postopka poravnave.

(105)

Glede na osrednjo vlogo uvoznikov za prodajo na daljavo pri organizaciji velikega obsega uvoza majhne vrednosti, tudi prek spletnih platform in spletišč, je treba vzpostaviti skladen, sorazmeren in odvračilen okvir kazni, ki bi se uporabljale, kadar uvozniki za prodajo na daljavo ne bi izpolnjevali svojih obveznosti. Kazni bi morale biti odvračilne in učinkovite zlasti v primeru stalnega in sistematičnega neizpolnjevanja carinske zakonodaje v primeru prodaje na daljavo. Obseg, čezmejni doseg in obsežen učinek sistematičnega neizpolnjevanja upravičujejo, da se v tej uredbi določijo stroge najnižje in najvišje ravni denarnih kazni na podlagi skupne vrednosti blaga, ki ga gospodarski subjekt, ki ne izpolnjuje obveznosti, uvozi v Unijo, hkrati pa se ohrani možnost, da države članice v svoji nacionalni zakonodaji določijo dodatne kazni. Cilj uskladitve kazni za sistematično neizpolnjevanje po vsej Uniji je preprečiti „poslovanje v ugodnejšem čezmejnem kraju“ gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s prodajo na daljavo. Gospodarske subjekte, ki sistematično ne izpolnjujejo zahtev, bi bilo treba uvrstiti med subjekte z visokim tveganjem ter izgubiti bi morali vsakršen status zaupanja vrednega gospodarskega subjekta in vse ukrepe za poenostavitev.

(106)

Kadar se sistematično neizpolnjevanje nadaljuje kljub uvedbi postopno vse višjih denarnih kazni, bi bilo treba naložiti dodatne kazni. To je potrebno zaradi nadaljnjih kršitev obveznosti iz te uredbe, ki ogrožajo celovitost carinske unije in notranjega trga ustvarjajo nepoštene konkurenčne prednosti za gospodarske subjekte, ki ne izpolnjujejo obveznosti, ter lahko škodujejo potrošnikom. V skladu s tem in da bi carinski organi izpolnili svoje naloge, je treba uvesti dodatno raven strogih kazni, da se prepreči vsako tako večsistemsko neizpolnjevanje. V odgovor na tako ravnanje bi morali imeti carinski organi možnost, da začasno zadržijo sprostitev v prosti promet vsega blaga, ki ga gospodarski subjekt uvozi pri prodaji na daljavo. Poleg tega bi morali imeti ustrezni pristojni organi, kadar je to ustrezno in upravičeno zaradi narave take nadaljnje sistematične kršitve, možnost, da začasno prekinejo dostop do spletnega vmesnika gospodarskega subjekta kršitelja. V ta namen bi moralo pravočasno posredovanje informacij o tej kršitvi zadevnim organom omogočiti, da imajo pregled nad stanjem in zagotovijo usklajen odziv.

(107)

Da bi omogočili učinkovito spremljanje in ustrezno stopnjo preglednosti, bi morale biti evidence vseh nekazenskih sankcij, ki jih naložijo carinski organi držav članic, na voljo v carinskem podatkovnem vozlišču EU. V teh evidencah bi morala biti navedena narava kršitve in znesek naložene denarne kazni ali opredeljena katera koli druga uporabljena nekazenska sankcija. Tak centraliziran sistem bi moral zagotoviti potrebne podatke za oceno praks izvrševanja in opredelitev morebitnih izkrivljanj trga ali praks „poslovanja v ugodnejšem čezmejnem kraju“ s strani gospodarskih subjektov.

(108)

Komisija bi morala pregledati določbe te uredbe o kršitvah in kaznih, da bi zagotovila pravilno delovanje in uporabo teh določb ter preprečila morebitno razdrobljenost notranjega trga ali izogibanje pristojnostim s strani gospodarskih subjektov. Tak pregled bi moral biti narejen na podlagi ocen podatkov o kaznih, evidentiranih v carinskem podatkovnem vozlišču EU, zlasti kadar se ugotovijo tveganja razlik ali izkrivljanj na notranjem trgu. Pomembno je, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in odpravijo morebitne regulativne vrzeli ali nedoslednosti pri uporabi kazni.

(109)

Kadar je storjena kršitev carinske zakonodaje, ki spada v pristojnost več kot ene države članice, morajo te države članice med seboj sodelovati. V takih primerih bi morali pristojni organi držav članic, ki jih zadeva ista kršitev carinske zakonodaje, sodelovati v skladu s pravom, ki se uporablja. Carinski organ EU bi moral imeti možnost, da to sodelovanje podpre in olajša.

(110)

Uspešnost carinske unije bi bilo treba oceniti vsaj enkrat letno, da bi lahko Komisija s pomočjo držav članic sprejela ustrezne usmeritve politike. Komisija lahko objavi nezaupno različico poročila o oceni. Zbiranje informacij od carinskih organov bi bilo treba formalizirati in poglobiti, saj bi celovitejše poročanje izboljšalo primerjalno analizo ter pomagalo pri poenotenju praks in oceni učinka odločitev na področju carinske politike. Zato je primerno uvesti pravni okvir za ocenjevanje uspešnosti carinske unije. Da se omogoči dovolj natančna analiza, bi bilo treba merjenje uspešnosti carinskih dejavnosti izvesti ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na lokalni ravni.

(111)

Carinski organ EU bi moral Komisijo pri postopku ocenjevanja podpirati z zbiranjem in analiziranjem podatkov v carinskem podatkovnem vozlišču EU ter z opredelitvijo, kako carinske dejavnosti in operacije podpirajo doseganje strateških ciljev in prednostnih nalog carinske unije ter prispevajo k poslanstvu carinskih organov. Carinski organ EU bi moral zlasti opredeliti ključne trende, prednosti, pomanjkljivosti, vrzeli in morebitna tveganja ter Komisiji predložiti priporočila za izboljšave. Zlasti v okviru sodelovanja z organi odkrivanja in pregona bi moral carinski organ EU z operativnega vidika sodelovati tudi pri strateških analizah in ocenah ogroženosti, ki se izvajajo na ravni Unije, vključno s tistimi, ki jih izvajata Europol in Frontex.

(112)

Zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte bi morala nadzorovati država članica sedeža. Z odstopanjem od tega načela bi morali biti gospodarski subjekti, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, pod nadzorom carinskega organa države članice, v kateri se blago fizično nahaja, in biti predmet pregleda. Komisija bi morala do 31. decembra 2031 oceniti ta modela nadzora, tudi kar zadeva njuno učinkovitost pri odkrivanju in preprečevanju goljufij. V tej oceni bi bilo treba upoštevati tudi vidike posredne obdavčitve. Na podlagi te ocene bi morala Komisija imeti pravico, da z delegiranim aktom odloči, ali naj se nadaljuje uporaba obeh modelov nadzora ali pa bi moral carinski organ, pristojen za kraj sedeža zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, v vseh primerih blago prepustiti. Kraj nastanka carinskega dolga bi bilo prav tako treba določiti v skladu z določitvijo pristojnega carinskega organa.

(113)

Za zagotovitev, da bodo carinski predpisi Unije še naprej prilagojeni gospodarskemu, družbenemu, političnemu in tehnološkemu razvoju ter potrebam gospodarskih subjektov in carinske uprave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z naslednjim:

(114)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu za sprejetje delegiranih aktov ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, med drugim s kontaktno skupino za trgovino, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (28).

(115)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se:

Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(116)

Svetovalni postopek bi se moral uporabljati za sprejetje:

(117)

V ustrezno utemeljenih primerih, kadar to zahtevajo nujne izredne razmere, bi morala Komisija nemudoma sprejeti ustrezne izvedbene akte v zvezi z:

(118)

V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnih ciljev omogočanja učinkovitega delovanja carinske unije ter izvajanja skupne trgovinske politike določijo pravila in postopki, ki se uporabljajo za blago, vneseno na carinsko območje Unije ali izneseno z njega. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(119)

Od 1. marca 2031 bi morali imeti gospodarski subjekti možnost, da začnejo prostovoljno uporabljati zmogljivosti carinskega podatkovnega vozlišča EU. Do 1. marca 2034 bi bilo treba v celoti razviti carinsko podatkovno vozlišče EU, uporabljati pa bi ga morali vsi gospodarski subjekti.

(120)

To uredbo bi bilo treba začeti uporabljati v ambicioznem časovnem okviru, vendar postopoma. V skladu s tem bi se morale določbe te uredbe o prenosu izvedbenih in delegiranih pooblastil na Komisijo začeti uporabljati takoj, ko ta uredba začne veljati, da se Komisiji omogoči revizija obstoječih delegiranih in izvedbenih aktov ter po potrebi sprejetje novih delegiranih in izvedbenih aktov na podlagi novih prenosov pooblastil takoj, ko ta uredba začne veljati. Da pa bi se države članice in gospodarski subjekti lahko prilagodili novim pravilom, bi se morala velika večina določb te uredbe začeti uporabljati 12 mesecev po začetku njene veljavnosti. To vključuje razveljavitev sedanjega carinskega zakonika Unije, ki bi morala učinkovati šele po tem 12-mesečnem prilagoditvenem obdobju. Nazadnje, določbe, ki se nanašajo na prodajo na daljavo in carinski organ EU, razen tistih, ki urejajo pravni status carinskega organa EU in začetek njegovih dejavnosti, bi se morale uporabljati od 1. julija 2028.

(121)

Komisija bi si morala po najboljših močeh prizadevati za zagotovitev, da delegirani in izvedbeni akti, predvideni v tej uredbi, začnejo veljati dovolj zgodaj pred datumom začetka uporabe zadevnih določb iz te uredbe, da se državam članicam omogoči njihovo pravočasno izvajanje.

(122)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 11. julija 2023 –