Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023…

02023R2859 — SL — 25.07.2024 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2023/2859 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2023

o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 2859 20.12.2023, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA (EU) 2024/1760 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. junija 2024	L 1760	1	5.7.2024

▼B

UREDBA (EU) 2023/2859 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2023

o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Evropska enotna točka dostopa

ESMA do 10. julija 2027 vzpostavi in upravlja evropsko enotno točko dostopa (ESAP), ki zagotavlja centraliziran elektronski dostop do naslednjih informacij:

(a)

informacij, ki se objavijo na podlagi zakonodajnih aktov Unije, navedenih v Prilogi, ali na podlagi drugih pravno zavezujočih aktov Unije, ki zagotavljajo centraliziran elektronski dostop do informacij na ESAP;

(b)

informacij, za katere se kateri koli subjekt, za katerega velja pravo države članice, odloči, da bodo na ESAP prostovoljno dostopne v skladu s členom 3(1), in ki so navedene v zakonodajnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ali v drugih pravno zavezujočih aktih Unije, ki določajo centraliziran elektronski dostop do informacij na ESAP.

Informacije iz odstavka 1, točka (a), tega člena se ne predložijo organom za zbiranje podatkov za namen omogočanja njihovega dostopa na ESAP pred datumom začetka uporabe zahteve za predložitev teh informacij, kot je določen v zakonodajnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ali v drugih pravno zavezujočih aktih Unije, ki določajo centraliziran elektronski dostop do informacij na ESAP.

Organi za zbiranje podatkov, ki so organi, uradi ali agencije Unije, lahko dajo ESAP na voljo zgodovinske informacije od datuma začetka uporabe zahteve za predložitev informacij ESAP, kot je določeno v zakonodajnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ali v drugih pravno zavezujočih aktih Unije, ki določajo centraliziran elektronski dostop do informacij na ESAP.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

(a)

ki mora organu za zbiranje podatkov posredovati informacije iz člena 1(1), točka (a), ali

(b)

ki organu za zbiranje podatkov prostovoljno predloži informacije na podlagi člena 1(1), točka (b), da se omogoči dostop do teh informacij na ESAP;

(2)

„organ za zbiranje podatkov“ pomeni organ, urad ali agencijo Unije, ali nacionalno telo, organ ali register, ki je imenovan kot tak na podlagi katerega koli zakonodajnega akta Unije iz člena 1(1), točke (a), ali ki ga za organ za zbiranje podatkov imenuje država članica v skladu s členom 3(2);

(3)

„format, ki omogoča izvlečenje podatkov“ pomeni vsak odprt format, kakor je opredeljen v členu 2, točka 14, Direktive (EU) 2019/1024, ki se široko uporablja ali ga zahteva pravo, ki omogoča izvlečenje podatkov s strojem in ki je človeku berljiv;

(4)

„strojno berljivi format“ pomeni strojno berljivi format, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024;

(5)

„kvalificirani elektronski žig“ pomeni kvalificirani elektronski žig, kakor je opredeljen v členu 3, točka 27, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(6)

„vmesnik za aplikacijsko programiranje“ ali „API“ pomeni nabor funkcij, postopkov, opredelitev in protokolov za komunikacijo stroj-stroj in nemoteno izmenjavo podatkov;

(7)

„metapodatki“ pomeni strukturirane informacije, ki olajšujejo priklic, uporabo ali upravljanje informacijskega vira, vključno z opisom, razlago ali lociranjem vira teh informacij;

(8)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679.

(9)

„zgodovinske informacije“ pomeni informacije iz člena 1(1), točka (a), ki so bile objavljene največ pet let pred datumom začetka uporabe zahteve za predložitev navedenih informacij ESAP;

(10)

„skupni odbor“ pomeni odbor iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, člena 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 3

Prostovoljna predložitev informacij

Subjekt lahko od 10. januarja 2030 predloži informacije iz člena 1(1), točka (b), organu za zbiranje podatkov v državi članici, v kateri ima registrirani sedež, da se omogoči dostop do teh informacij na ESAP.

Ob predložitvi teh informacij organu za zbiranje podatkov subjekt:

(a)

zagotovi, da informacije spremljajo metapodatki, ki specificirajo, da je dostop do informacij na ESAP omogočen prostovoljno;

(b)

zagotovi, da so informacijam priloženi metapodatki, ki specificirajo, ali informacije vsebujejo osebne podatke;

(c)

zagotovi, da so informacijam priloženi metapodatki, potrebni za delovanje funkcije iskanja ESAP iz člena 7(3);

(d)

za predložitev informacij uporabi format, ki omogoča izvlečenje podatkov;

(e)

zagotovi, da predložene informacije spadajo na področje uporabe člena 1(1), točka (b);

(f)

zagotovi, da v informacije niso vključeni osebni podatki, razen kadar jih zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo ali kadar so nujni element informacij o gospodarskih dejavnostih subjekta.

Države članice do 9. januarja 2030 imenujejo vsaj en organ za zbiranje podatkov, za zbiranje informacij, ki se predložijo prostovoljno, in o tem uradno obvestijo ESMA.

Evropski nadzorni organi, ustanovljeni z uredbami (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi), prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredelijo:

(a)

metapodatke, ki spremljajo predložene informacije v skladu z odstavkom 1;

(b)

po potrebi posebne formate ali predloge, ki se uporabljajo za predložitev informacij v skladu z odstavkom 1.

Evropski nadzorni organi pri pripravi izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 3 upoštevajo vse standarde, ki že obstajajo v ustreznih sektorskih zakonodajnih aktih Unije, zlasti pa vse standarde, ki so izrecno zasnovani za mala in srednja podjetja.

Evropski nadzorni organi osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 10. januarja 2028.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Evropski nadzorni organi prek skupnega odbora sprejmejo smernice za subjekte, s katerimi zagotovijo, da so predloženi metapodatki pravilni, vključno s pogoji za vključitev osebnih podatkov v prostovoljne predložitve.

Kadar informacije iz odstavka 1 vsebujejo osebne podatke, subjekti zagotovijo, da je vsaka obdelava teh podatkov utemeljena z enim od zakonitih razlogov za obdelavo iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/679. Ta uredba ne vzpostavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov.

Člen 4

Seznam organov za zbiranje podatkov

ESMA na spletnem portalu iz člena 7(1), točka (a), objavi seznam organov za zbiranje podatkov, ki vsebuje enotni naslov vira vsakega organa za zbiranje podatkov.

ESMA zagotovi, da se ta seznam redno posodablja, in Komisijo uradno obvešča o vseh njegovih spremembah.

Člen 5

Naloge organov za zbiranje podatkov in odgovornosti subjektov

Organi za zbiranje podatkov:

(a)

zbirajo informacije, ki jih predložijo subjekti;

(b)

hranijo informacije, ki jih predložijo subjekti ali ki jih ustvarijo organi za zbiranje podatkov sami, ter se po potrebi zanašajo na obstoječe postopke in infrastrukturo za shranjevanje informacij;

(c)

izvajajo tehnično avtomatizirano preverjanje ustreznosti informacij, ki jih predložijo subjekti, da preverijo, ali so informacije v skladu z naslednjim:

(i)

predložene so bile v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov ali, kadar je ustrezno, v strojno berljivem formatu, določenem v katerem koli zakonodajnem aktu Unije iz člena 1(1), točke (a), na podlagi katerega se informacije predložijo;

(ii)

metapodatki za informacije, kot so opredeljeni na podlagi odstavka 10, točka (e), tega člena in kadar je to ustrezno, člena 3(1), točka (a), so na voljo in so popolni;

(iii)

po potrebi jih spremlja kvalificirani elektronski žig;

(d)

ne določajo pogojev za uporabo in ponovno uporabo informacij, dostopnih na ESAP, razen pogojev, ki ustrezajo pogojem iz odprtih standardnih dovoljenj iz člena 9;

(e)

uporabljajo API ter brezplačno in v ustreznih rokih ESAP predložijo informacije, metapodatke za te informacije in po potrebi kvalificirani elektronski žig;

(f)

kolikor spada v tehnično pristojnost organa za zbiranje podatkov, zagotavljajo pomoč subjektom, ki predložijo informacije, vsaj v zvezi s postopkom predložitve, zavrnitve in ponovne predložitve;

(g)

zagotavljajo, da so informacije iz člena 1(1) ESAP na voljo vsaj 10 let, razen če je v zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(1), točka (a), določeno drugače.

Za namene točke (g) prvega pododstavka tega odstavka ter v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 organi za zbiranje podatkov sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se, kadar se metapodatki, ki spremljajo predložene informacije, nanašajo na katere koli osebne podatke, te informacije ne hranijo za namen dajanja na voljo ESAP, niti niso dostopne na ESAP, več kot pet let, razen če je v zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(1), točka (a), te uredbe določeno drugače.

Organi za zbiranje podatkov lahko zavrnejo informacije, ki jih predložijo subjekti, kadar so te očitno neprimerne, zlonamerne ali zunaj obsega informacij iz člena 1(1).

Organi za zbiranje podatkov odstranijo informacije, ki so dostopne na ESAP in za katere ugotovijo, da so očitno neprimerne, zlonamerne ali zunaj obsega informacij iz člena 1(1).

Organi za zbiranje podatkov zavrnejo informacije, ki jih predložijo subjekti, kadar avtomatizirano preverjanje ustreznosti iz odstavka 1, točka (c), tega člena razkrije, da informacije niso skladne z zahtevami iz navedene točke, ali, kadar je to ustrezno, na podlagi obvestil, prejetih na podlagi člena 10(2).

Organi za zbiranje podatkov v razumnem roku obvestijo subjekte o zavrnitvi ali odstranitvi informacij in razlogih zanjo.

Kadar organ za zbiranje podatkov zavrne ali odstrani informacije, ki jih je predložil subjekt na podlagi člena 1(1), točka (a), jih slednji brez nepotrebnega odlašanja popravi in ponovno predloži. Organ za zbiranje podatkov obvesti ESMA, kadar so informacije zavrnjene, odstranjene ali nadomeščene na podlagi odstavka 2 tega člena.

Subjekti se lahko odločijo, da informacije predložijo samo enkrat in samo enemu organu za zbiranje podatkov. Informacije, skupaj z ustreznimi spremljajočimi metapodatki, se predložijo in ponovno predložijo istemu organu za zbiranje podatkov.

Subjekti so odgovorni za popolnost in točnost informacij v jeziku, v katerem so predložene, in za ustrezne spremljajoče metapodatke, ki jih predložijo organom za zbiranje podatkov. Subjekti so zlasti odgovorni za opredelitev vključenosti osebnih podatkov v informacije, ki jih predložijo organu za zbiranje podatkov, skupaj z ustreznimi spremljajočimi metapodatki, ki navajajo, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

Kar zadeva informacije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, organi za zbiranje podatkov ne uveljavljajo pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ali drugih pravic intelektualne lastnine tako, da bi preprečevali ali omejevali uporabo in ponovno uporabo vsebine baze podatkov na podlagi člena 9 te uredbe.

Organ za zbiranje podatkov lahko naloge iz odstavka 1, točke (a), (b), (c), (e), (f), (g) ter odstavkov 3 in 4, prenese na pravno osebo, za katero velja pravo države članice, ali na organ, urad ali agencijo Unije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni subjekt). Vsak prenos nalog se izvede v obliki pisnega dogovora, ki opredeljuje naloge, ki jih je treba prenesti, in pogoje, pod katerimi se te naloge izvajajo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o prenosu pooblastil).

Pogoji iz sporazuma o prenosu pooblastil zagotavljajo, da:

(a)

pooblaščeni subjekt nima navzkrižja interesov;

(b)

pooblaščeni subjekt pridobljenih informacij ne uporablja nepravilno ali na nekonkurenčen način ali za drug namen, kot je naveden v sporazumu o prenosu pooblastil;

(c)

pooblaščeni subjekt v zvezi s prenesenimi nalogami zagotavlja varstvo informacij v skladu s členom 6;

(d)

pooblaščeni subjekt redno obvešča organ za zbiranje podatkov o svojem splošnem izvajanju prenesenih nalog;

(e)

pooblaščeni subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ za zbiranje podatkov o morebitnem neuspešnem izvajanju prenesene naloge.

Organ za zbiranje podatkov je še naprej odgovoren za vse naloge, ki jih prenese, vključno z dajanjem ESMA na voljo vseh informacij, ki jih ESMA potrebuje v zvezi s preneseno nalogo.

Dejstvo, da je organ za zbiranje podatkov naloge prenesel na tretjo osebo, ne vpliva na odgovornost organa za zbiranje podatkov. Organ za zbiranje podatkov svojih nalog ne sme prenesti v tolikšni meri, da ga ni več mogoče šteti za organ za zbiranje podatkov.

Organ za zbiranje podatkov zagotovi, da se vsak prenos nalog izvaja na stroškovno učinkovit način in da se prenos, kolikor je mogoče, uporabi, da se omogoči nadaljnja uporaba obstoječih postopkov zbiranja in infrastrukture za namene ESAP.

Organ za zbiranje podatkov obvesti ESMA o vsakem sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga sklene.

Organi za zbiranje podatkov zagotovijo ustrezno raven avtentičnosti, razpoložljivosti, integritete in nezatajljivosti informacij, ki jih subjekti predložijo, da bodo dostopne na ESAP. Za zagotovitev navedenih ravni lahko države članice organom za zbiranje podatkov dovolijo, da zahtevajo, naj informacije, ki jih subjekti predložijo, da bodo dostopne na ESAP, spremlja kvalificirani elektronski žig.

10.

Evropski nadzorni organi prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredelijo:

(a)

način tehničnega avtomatiziranega preverjanja ustreznosti iz odstavka 1, točka (c), tega člena za vsako vrsto informacij, ki jih predložijo subjekti;

(b)

značilnosti kvalificiranega elektronskega žiga iz odstavka 1, točka (c)(iii), tega člena in odstavka 9 tega člena;

(c)

odprta standardna dovoljenja iz odstavka 1, točka (d), tega člena;

(d)

značilnosti API, ki se bo uporabljal na podlagi odstavka 1, točka (e), tega člena;

(e)

značilnosti metapodatkov, potrebnih za funkcijo iskanja ESAP iz člena 7(3), metapodatkov iz odstavka 6 tega člena in vseh drugih metapodatkov, potrebnih za delovanje ESAP;

(f)

roke iz odstavka 1, točka (e), tega člena;

(g)

okviren seznam in značilnosti formatov, ki so sprejemljivi kot formati, ki omogočajo izvlečenje podatkov, in kot strojno berljivi formati navedeni v odstavku 1, točka (c)(i), tega člena.

11.

Evropski nadzorni organi pri pripravi osnutka izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 10 upoštevajo vse standarde, ki že obstajajo v ustreznih sektorskih zakonodajnih aktih Unije, zlasti pa standarde, ki so izrecno zasnovani za mala in srednja podjetja (MSP).

Evropski nadzorni organi ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predložijo Komisiji do 10. septembra 2024.

12.

Organi za zbiranje podatkov, ki so organi, uradi ali agencije Unije in dajejo ESAP na voljo zgodovinske informacije v skladu s členom 1(3):

(a)

te informacije pripravijo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov;

(b)

tem informacijam priložijo metapodatke, ki specificirajo:

(i)

imena subjekta;

(ii)

vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c);

(iii)

kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov subjekta, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b);

(c)

pojasnijo, da so informacije zgodovinske informacije.

Z odstopanjem od odstavka 1, točka (g), tega člena zgodovinske informacije na ESAP niso dostopne za več kot pet let.

Člen 6

Kibernetska varnost

ESMA vzpostavi učinkovito in sorazmerno politiko za informacijsko varnost na ESAP ter zagotovi ustrezne ravni avtentičnosti, razpoložljivosti, integritete in nezatajljivosti informacij, ki so dostopne na ESAP, in varstva osebnih podatkov. ESMA lahko izvaja redne preglede politike za informacijsko varnost in stanja ESAP na področju kibernetske varnosti glede na razvijajoče se mednarodne trende in trende Unije ter najnovejši razvoj dogodkov na področju kibernetske varnosti.

Člen 7

Funkcionalnosti ESAP

ESMA zagotovi, da ima ESAP vsaj naslednje funkcionalnosti:

(a)

spletni portal z uporabnikom prijaznim vmesnikom, ki upošteva potrebe po dostopu invalidov, da se zagotovi dostop do informacij na ESAP v vseh uradnih jezikih Unije;

(b)

API, ki omogoča enostaven dostop do informacij na ESAP;

(c)

funkcijo iskanja v vseh uradnih jezikih Unije;

(d)

pregledovalnik informacij;

(e)

storitev strojnega prevajanja priklicanih informacij;

(f)

storitev prenosa, vključno s prenosom velikih količin podatkov;

(g)

storitev obveščanja, ki uporabnike obvešča o vseh novih informacijah na ESAP;

(h)

predstavitev informacij, prostovoljno predloženih na podlagi člena 1(1), točka (b), tako, da se:

(i)

jih lahko jasno razlikuje od informacij, ki so obvezno predložene na podlagi člena 1(1), točka (a);

(ii)

uporabnike po potrebi obvesti, da informacije ne izpolnjujejo nujno vseh zahtev za informacije, ki so obvezno predložene na podlagi člena 1(1), točka (a), in se ne bodo nujno posodabljale skozi čas.

ESMA zagotovi, da ESAP zagotavlja funkcionalnosti iz odstavka 1, točki (e) in (g), 10. julija 2028. ESMA zagotovi, da ESAP zagotavlja funkcionalnosti iz odstavka 1, točka (h), do 9. januarja 2030.

Funkcija iskanja iz odstavka 1, točka (c), tega člena omogoča iskanje na podlagi naslednjih metapodatkov:

(a)

imen subjekta, ki je predložil informacije ter fizične ali pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;

(b)

identifikatorja pravnih subjektov subjekta, ki je informacije predložil ter pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;

(c)

vrste informacij iz člena 1(1), ki jih je predložil subjekt in ali so bile te informacije obvezno predložene na podlagi člena 1(1), točka (a), ali prostovoljno predložene na podlagi točke (b) navedenega odstavka;

(d)

datuma in ure, ko je subjekt predložil informacije organu za zbiranje podatkov;

(e)

datuma ali obdobja, na katero se informacije nanašajo;

(f)

velikosti subjekta, ki je informacije predložil, po kategorijah, ter pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;

(g)

države registriranega sedeža pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;

(h)

industrijskih sektorjev gospodarskih dejavnosti fizične ali pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;

(i)

organa za zbiranje podatkov, odgovornega za zbiranje informacij;

(j)

jezika, v katerem so bile informacije predložene.

Evropski nadzorni organi prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem opredelijo:

(a)

značilnosti API iz odstavka 1, točka (b);

(b)

specifični identifikator pravnih subjektov iz odstavka 3, točka (b);

(c)

razvrstitev vrst informacij iz odstavka 3, točka (c);

(d)

kategorije velikosti subjektov iz odstavka 3, točka (f);

(e)

opis industrijskih sektorjev iz odstavka 3, točka (h).

Evropski nadzorni organi predložijo ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 10. septembra 2024.

Člen 8

Dostop do informacij na ESAP

ESMA poskrbi, da se za spodbujanje preglednosti in nemotenega delovanja kapitalskih trgov Unije dostop do informacij na ESAP zagotavlja na nediskriminatoren način ter da imajo uporabniki neposreden in takojšen brezplačen dostop do informacij na ESAP.

Vendar ESMA zaračuna pristojbine za posebne storitve, ki povzročijo visoke stroške vzdrževanja in podpore ali ki vključujejo iskanje in prenos velike količine informacij. Te pristojbine ne presegajo neposrednih stroškov, ki jih ima ESMA zaradi zagotavljanja teh storitev. Pobrane pristojbine za te storitve je treba dodeliti k splošnemu delovanju ESAP.

ESMA lahko od uporabnikov storitev, za katere ESMA zaračunava pristojbine iz odstavka 2, zahteva, da izpolnijo digitalno izjavo.

Ne glede na odstavek 2, ESMA naslednjim subjektom omogoči brezplačen neposreden in takojšen dostop do informacij na ESAP v obsegu, ki ga ti subjekti potrebujejo za izpolnjevanje svojih odgovornosti, nalog in obveznosti:

(a)

kateri koli instituciji, organu ali agenciji Unije;

(b)

kateremu koli pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica na podlagi pravnega akta Unije;

(c)

kateremu koli članu Evropskega statističnega sistema, kakor je opredeljen v členu 4 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(d)

kateri koli članici Evropskega sistema centralnih bank;

(e)

organom za reševanje, določenim na podlagi člena 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(f)

kateri koli vladni instituciji, organu ali agenciji države članice;

(g)

kateri koli izobraževalni ustanovi in ustanovi za usposabljanje izključno za namene raziskav, akademskim krogom, tiskovnim organizacijam in nevladnim organizacijam, če je dostop do informacij potreben za opravljanje njihovih nalog;

(h)

subjektom, ki zagotavljajo in uporabljajo informacije na ESAP za izpolnjevanje svojih regulativnih obveznosti.

Za namene odstavka 2, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo narava in obseg specifičnih storitev, za katere se lahko zaračunavajo pristojbine, ter s tem povezana struktura pristojbin.

ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA na spletnem mestu ESAP objavi in omogoči enostaven dostop do strukture pristojbin, količinskih pragov, če je to ustrezno, in stopenj. ESMA vsako leto pregleda količinske pragove in stopnje.

Člen 9

Uporaba in ponovna uporaba informacij, ki so dostopne na ESAP

Niti ESMA niti organi za zbiranje podatkov ne nosijo odgovornosti za dostop do informacij, uporabo ali ponovno uporabo informacij, ki jih organom za zbiranje podatkov predložijo subjekti in so dostopne na ESAP.

Osebni podatki, dostopni na ESAP se uporabijo in ponovno uporabijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Osebni podatki, ki se ponovno uporabijo, se ne hranijo dlje, kot je potrebno, v nobenem primeru pa ne dlje kot pet let, razen če je v zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(1), točka (a), te uredbe določeno drugače.

ESMA zagotovi, da za uporabo in ponovno uporabo informacij, dostopnih na ESAP ne veljajo nobeni pogoji, razen če ti pogoji izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

so objektivni in nediskriminatorni;

(b)

so utemeljeni na podlagi cilja javnega interesa;

(c)

po potrebi, odvisno od vrste informacij, ustrezajo pogojem, določenim v odprtih standardnih dovoljenjih v smislu člena 2, točka 5, Direktive (EU) 2019/1024, in vsakomur in za kateri koli namen omogočajo prosto uporabo, spreminjanje in izmenjavo navedenih informacij.

Subjekti, ki predložijo svoje informacije za objavo na podlagi pravice sui generis iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, ne smejo omejiti uporabe in ponovne uporabe informacij, ki so dostopne na ESAP, za regulativne in nekomercialne namene.

Člen 10

Kakovost informacij

ESMA izvaja avtomatizirano preverjanje ustreznosti, da preveri, da so vse informacije, ki jih organi za zbiranje podatkov zagotovijo ESAP, skladne z zahtevami iz člena 5(1), točka (c).

Kadar je informacije, ki jih zagotovi organ za zbiranje podatkov, predložil subjekt, lahko ESMA izvaja avtomatizirano preverjanje ustreznosti na podlagi vzorca. Tako avtomatizirano preverjanje ustreznosti se ne razlikuje od tistih, ki jih izvajajo organi za zbiranje podatkov na podlagi člena 5(1), točka (c).

ESMA izvaja ustrezne tehnične postopke za samodejno obveščanje organa za zbiranje podatkov v primerih, ko zagotovljene informacije niso skladne z zahtevami iz člena 5(1), točka (c). V primerih neskladnosti s temi zahtevami so za informacije odgovorni subjekti. Organ za zbiranje podatkov obvesti subjekt v primerih, ko so informacije zavrnjene, in o razlogih za to v skladu s členom 5(4).

ESMA lahko opravi dodatna preverjanja kakovosti in celovitosti podatkov ter dokazil o poreklu. Na podlagi rezultatov teh preverjanj lahko ESMA organe za zbiranje podatkov obvesti o ugotovljenih pomanjkljivostih in začasno prekine omogočanje dostopnosti informacij na ESAP.

Člen 11

Naloge ESMA

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA:

(a)

zagotavlja, da so informacije, ki jih zagotovijo organi za zbiranje podatkov, po tem ko jih predložijo subjekti, brez nepotrebnega odlašanja dostopne na ESAP;

(b)

zagotavlja podporo v obliki storitev organom za zbiranje podatkov;

(c)

zagotavlja, da je ESAP na voljo vsaj 97 % časa na mesec, pri čemer se ne upoštevajo primeri načrtovanega vzdrževanja, posodobitev vsebine in nadgradenj strani, v katerih se uporabnikom pošlje jasno obvestilo o predvidenem trajanju prekinitve storitev, ki jih zagotavlja ESAP;

(d)

se po potrebi posvetuje z organi za zbiranje podatkov, da bi obravnavali skupna vprašanja in skupna načela ravnanja ter zlasti razpravljali o:

(i)

vsakodnevnem upravljanju ESAP;

(ii)

razvoju in izvajanju politike kakovosti in, kadar je ustrezno, sporazumih o ravni storitev med ESMA in organi za zbiranje podatkov;

(iii)

pogojih financiranja ESAP, vključno s tem, v katerih primerih se lahko zaračunavajo pristojbine, in izračunu teh pristojbin;

(iv)

že obstoječih in morebitnih grožnjah v zvezi s kibernetsko varnostjo;

(v)

izvajanju in delovanju ESAP v zvezi s prenosom nalog v skladu s členom 5(8);

(e)

spremlja izvajanje in delovanje ESAP ter o tem letno poroča Komisiji, kot je določeno v členu 12.

Za namene odstavka 1 tega člena ESMA z ustanovitvijo ad hoc delovne skupine, skupine ali odbora, kot je ustrezno, zagotovi posvetovanje s strokovnjaki in ustreznimi deležniki za svetovanje in podporo pri tehničnem izvajanju ESAP. Poleg tega se ESMA lahko posvetuje z interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA ne sme hraniti informacij, ki vsebujejo osebne podatke, razen če je to potrebno za olajšanje dostopa do informacij, ki jih zagotovijo organi za zbiranje podatkov, in izvajanje zahtev iz te uredbe, vendar jih lahko avtomatsko, v vmesni fazi in prehodno obdeluje. ESMA sprejme ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da se obdelava osebnih podatkov prek ESAP izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 ter da se informacije, ki vsebujejo osebne podatke, ne hranijo ali dajejo na voljo dlje, kot je določeno v členu 5(1), točka (g).

ESMA zagotovi, da je obdelava osebnih podatkov skladna s pravnim okvirom za varstvo osebnih podatkov, ki jih obdelujejo institucije, organi, uradi in agencije Unije.

Člen 12

Spremljanje izvajanja in delovanja ESAP

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA spremlja delovanje ESAP vsaj na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz odstavka 2 ter objavi letno poročilo o delovanju ESAP in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Kvalitativni in kvantitativni kazalniki iz odstavka 1 so naslednji:

(a)

število obiskovalcev, iskanj in prenosov;

(b)

vrste informacij, ki jih je mogoče ogledati in prenesti, po odstotkih;

(c)

pristojbine iz člena 8(2) in zneski, ki jih je ESMA zaračunal;

(d)

odstotek iskanj, ki so privedla do ogleda ali prenosa določene vrste informacij in dostopa;

(e)

količina in odstotek strojno berljivih informacij, dostopnih na ESAP, ter količina in odstotek strojno berljivih ogledov in prenosov;

(f)

delež obvestil na podlagi avtomatiziranega preverjanja ustreznosti iz člena 10(2);

(g)

vse večje okvare ali incidenti, ki so vplivali na delovanje ali splošno uspešnost ESAP;

(h)

ocena dostopnosti, kakovosti, uporabnosti, zanesljivosti in pravočasnosti informacij na ESAP;

(i)

ocena, ali ESAP izpolnjuje svoje cilje, ob upoštevanju razvoja njegove uporabe in pretoka informacij v Uniji;

(j)

ocena zadovoljstva končnih uporabnikov;

(k)

primerjava s podobnimi sistemi v tretjih državah.

ESMA se pred predložitvijo poročila iz odstavka 1 tega člena posvetuje z ad hoc delovno skupino, skupino ali odborom, ustanovljenim na podlagi člena 11(2) te uredbe, ter se lahko posvetuje z interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Pregled

Komisija do 10. januarja 2029 v tesnem sodelovanju z ESMA in ob upoštevanju letnih poročil iz člena 12, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju, delovanju in učinkovitosti ESAP.

Poročilo iz odstavka 1 obravnava:

(a)

tehnične izzive, s katerimi se srečujejo subjekti in organi za zbiranje podatkov med izvajanjem ESAP;

(b)

učinkovitost sistema za zbiranje in prenos informacij za namene ESAP;

(c)

operativno odpornost ESAP proti tveganjem na področju IKT in zanesljivost informacij, ki so dostopne na ESAP, vključno s kvalificiranimi elektronskimi žigi;

(d)

stroške, ki jih imajo subjekti in organi za zbiranje podatkov, vključno z oceno, ali so organi za zbiranje podatkov, ki so pristojni organi, zvišali svoje pristojbine za nadzor zaradi stroškov, povezanih z ESAP;

(e)

stroške, ki jih ima ESMA kot upravljavec ESAP in shemo financiranja ESAP;

(f)

vpliv, ki ga ima ESAP na javni dostop do informacij o subjektih na področju finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti;

(g)

vpliv, ki ga ima ESAP na prepoznavnost subjektov pri čezmejnih vlagateljih, vključno s prepoznavnostjo MSP;

(h)

vpliv, ki ga ima ESAP na tržni položaj zasebnih ponudnikov podatkov v Uniji;

(i)

interoperabilnost ESAP s podobnimi svetovnimi platformami;

(j)

izvajanje in delovanje ESAP v zvezi s prenosom nalog v skladu s členom 5(8).

Ob upoštevanju dodane vrednosti, tehničnih izzivov in pričakovanih stroškov, poročilo iz odstavka 1 vključuje analizo stroškov in koristi v zvezi z bodočo vključitvijo potencialno pomembnih informacij v področje uporabe te uredbe, ki v času priprave poročila še niso dostopne na ESAP, zaradi česar nastane podatkovna vrzel.

Poročilo vključuje tudi priporočila o prihodnjem razvoju ESAP.

Če Komisija v poročilu iz odstavka 1 tega člena ugotovi, da obstajajo dokazi o resnih in razširjenih težavah v zvezi z elementi iz odstavka 2, točki (a) in (b), tega člena, sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 o spremembi zakonodajnih aktov Unije iz drugega pododstavka tega odstavka, da se za največ 36 mesecev odloži vključitev informacij v ESAP, za katere predložitev v ESAP še ni zahtevana ali dovoljena na podlagi člena 1(1)(a).

Zakonodajni akti Unije iz prvega pododstavka tega odstavka zajemajo:

—

Uredbo (EU) št. 575/2013 (člen 434b);

—

Uredbo (EU) št. 537/2014 (člen 13a);

—

Uredbo (EU) št. 600/2014 (člen 23a);

—

Uredbo (EU) 2015/760 (člen 25a);

—

Uredbo (EU) 2015/2365 (člen 32a);

—

Uredbo (EU) 2017/1131 (člen 37a);

—

Uredbo (EU) 2019/2033 (člen 46a);

—

Uredbo (EU) 2023/1114 (člen 110a);

—

Uredbo (EU) 2023/2631 (člen 15a);

—

Direktivo 2002/87/ES (člen 30b);

—

Direktivo 2004/25/ES (člen 16a);

—

Direktivo 2006/43/ES (člen 20a);

—

Direktivo 2007/36/ES (člen 14c);

—

Direktivo 2009/138/ES (člen 304b);

—

Direktivo 2011/61/EU (člen 69b);

—

Direktivo 2013/36/EU (člen 116a);

—

Direktivo 2014/59/EU (člen 128a);

—

Direktivo 2014/65/EU (člen 87a);

—

Direktivo (EU) 2016/97 (člen 40a);

—

Direktivo (EU) 2016/2341 (člen 63a);

—

Direktivo (EU) 2019/2034 (člen 44a);

—

Direktivo (EU) 2019/2162 (člen 29a).

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranega akta iz člena 13(4) se prenese na Komisijo za obdobje 12 mesecev od objave poročila iz člena 13(1).

Prenos pooblastila iz člena 13(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

Seznam zakonodajnih aktov Unije iz člena 1(1), točka (a), te uredbe

DEL A — UREDBE

1. Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

2. Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

3. Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

4. Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

5. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

6. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).

7. Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

8. Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

9. Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

10. Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

11. Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

12. Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

13. Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

14. Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

15. Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (UL L 198, 25.7.2019, str. 1).

16. Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

17. Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

18. Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).

19. Uredba (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice in obveznice, povezane s trajnostnostjo (UL L, 2023/2631, 30.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2631/oj).

DEL B — DIREKTIVE

1. Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

3. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

4. Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

5. Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

6. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

7. Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

8. Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

9. Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

10. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

11. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

12. Direktiva/2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

13. Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

14. Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

15. Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

16. Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L 328, 18.12.2019, str. 29).

▼M1

17. Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L, 2024/1760, 5.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1760/oj).

( 1 ) Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

( 2 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

( 3 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).