EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.6.2025

COM(2025) 828 final

2025/0180(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o postopnem opuščanju uvoza ruskega zemeljskega plina, izboljšanju spremljanja morebitnih energetskih odvisnosti in spremembi Uredbe (EU) 2017/1938

{SWD(2025) 830 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

 

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Energetski sektor je močno prizadet. Rusija je odvisnost Unije od svojega izvažanja energije v Unijo dejansko izkoristila za izvajanje prisile in manipulacijo. Unija in države članice so zaradi odvisnosti od uvoza ruske energije ranljive za motnje in cenovna nihanja, kar ima daljnosežen vpliv na celotno gospodarstvo. Zvišane cene energije so spodkopale konkurenčnost industrije EU ter na koncu ogrozile gospodarsko stabilnost in obete rasti Unije.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

2025/0180 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o postopnem opuščanju uvoza ruskega zemeljskega plina, izboljšanju spremljanja morebitnih energetskih odvisnosti in spremembi Uredbe (EU) 2017/1938

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 194(2) in člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 19 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Nezakonita obsežna invazija Ruske federacije na Ukrajino februarja 2022 je razkrila dramatične posledice obstoječih odvisnosti od ruskega zemeljskega plina za trge in varnost. Voditelji držav so se zato v Izjavi iz Versaillesa z dne 11. marca 2022 dogovorili, da bodo postopno zmanjšali in sčasoma v celoti odpravili odvisnost od ruske energije. V sporočilu o REPowerEU z dne 8. marca 2022 20 in načrtu REPowerEU z dne 18. maja 2022 21 so predlagani konkretni ukrepi, ki bi omogočili popolno diverzifikacijo za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije iz Rusije na varen, cenovno dostopen in trajnosten način. Od takrat je bil dosežen znaten napredek v postopku diverzifikacije oskrbe s plinom in odmikom od Rusije. Ker so preostale količine ruskega zemeljskega plina, ki vstopajo v Unijo, še vedno znatne, je Komisija v svojem časovnem načrtu REPower za ustavitev uvoza ruske energije z dne 6. maja 2025 napovedala zakonodajni predlog za popolno postopno opustitev uvoza ruskega plina in izboljšanje obstoječega okvira za energetske odvisnosti.

(2)Številni primeri nenapovedanih in neupravičenih zmanjšanj ter prekinitev oskrbe že pred obsežno vojaško invazijo na Ukrajino in uporaba energije kot orožja s strani Ruske federacije od takrat kažejo, da je Ruska federacija sistematično uporabljala obstoječe odvisnosti od ruske oskrbe s plinom, da bi škodila gospodarstvu Unije. To ima resne negativne posledice za države članice in splošno gospodarsko varnost Unije. Zato Unija Ruske federacije in njenih energetskih podjetij ne more več šteti za zanesljive partnerje pri trgovanju z energijo.

(3)Rusija je januarja 2006 ustavila dobavo zemeljskega plina Bolgariji in drugim državam jugovzhodne Evrope sredi hladnega obdobja, kar je povzročilo dvig cen in ogrozilo ali bi lahko ogrozilo državljane. Rusija je 6. januarja 2009 ponovno popolnoma prekinila tranzit plina skozi Ukrajino, kar je prizadelo 18 držav članic, zlasti države članice v srednji in vzhodni Evropi. Motnja v oskrbi je povzročila resne motnje na trgih plina v regiji in celotni Uniji. Nekatere države članice so imele skoraj 14 dni ničelni pretok zemeljskega plina, zaradi česar so morale trajno izključiti ogrevanje v šolah in tovarnah ter razglasiti izredne razmere. Ruska federacija je leta 2014 napadla in nezakonito priključila Krim, ustavila ukrajinska sredstva za proizvodnjo plina na Krimu in zmanjšala dobavo plina več državam članicam, ki so napovedale dobavo plina Ukrajini, kar je povzročilo motnje na trgu in zvišanje cen ter škodilo gospodarski varnosti. Komisija je ruskega monopolnega izvoznika pod nadzorom države Gazprom v preteklosti večkrat preiskovala zaradi morebitne kršitve pravil EU o konkurenci, nato pa je spremenil svoje ravnanje na trgu, da bi odpravil pomisleke Komisije glede konkurence 22 . Gazprom. Zadevna vprašanja konkurence so se v več primerih nanašala na tako imenovane „ozemeljske omejitve“ v Gazpromovih pogodbah o dobavi plina, ki prepovedujejo nadaljnjo prodajo plina zunaj lastne države 23 , ter na dokaze, da je Gazprom izvajal nepoštene prakse oblikovanja cen in da je bila oskrba z energijo odvisna od političnih koncesij zaradi sodelovanja v ruskih projektih plinovodov ali pridobitve nadzora nad energetskimi sredstvi Unije.

(4)Neizzvana in neupravičena vojna Rusije proti Ukrajini od februarja 2022 ter posledično zmanjšanje oskrbe s plinom, ki se uporablja kot orožje, v povezavi z manipulacijo trgov z namernimi motnjami pretoka plina, so razkrili ranljivosti in odvisnosti v Uniji in njenih državah članicah, kar bi lahko neposredno in resno vplivalo na delovanje trga plina Unije, gospodarstvo Unije in njene bistvene varnostne interese ter neposredno škodovalo državljanom Unije, saj lahko motnje v oskrbi z energijo škodujejo zdravju ali življenju državljanov. Dokazi kažejo, da je družba Gazprom pod državnim nadzorom namerno manipulirala z energetskimi trgi Unije, da bi zvišala cene energije. Ravni v velikih podzemnih skladiščih v Uniji pod nadzorom družbe Gazprom so bile najnižje doslej, ruske družbe pa so zmanjšale prodajo na plinskih vozliščih Unije 24 in so pred invazijo v celoti prenehale uporabljati lastno prodajno platformo, kar je vplivalo na kratkoročne trge in poslabšalo že tako zaostrene razmere na področju oskrbe po nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino. Rusija je marca 2022 sistematično ustavila ali zmanjšala dobavo zemeljskega plina državam članicam, kar je povzročilo znatne motnje na trgu plina v Uniji. To je vplivalo zlasti na dobavo v Unijo po plinovodu Jamal, dobavo na Finsko in plinovod Severni tok 1, kjer je družba Gazprom najprej zmanjšala pretoke in sčasoma v celoti zaprla dobavo po plinovodu.

(5)Zaradi ruske uporabe oskrbe s plinom kot orožja in manipulacije trga z namernimi motnjami pretoka plina so se cene energije v Uniji močno zvišale in leta 2022 dosegle doslej najvišje ravni, ki so do osemkrat višje od povprečja prejšnjih let. Posledična potreba po iskanju alternativnih virov oskrbe s plinom, spremembi poti oskrbe, polnjenju skladišč za zimo in iskanju rešitev za težave s prezasedenostjo plinske infrastrukture Unije je prispevala k veliki nestanovitnosti cen in doslej največjemu zvišanju cen v letu 2022.

(6)Izjemno visoke cene plina so se odražale v visokih cenah električne energije in zvišanju cen drugih energentov, kar je povzročilo vztrajno visoko inflacijo. Globoka gospodarska kriza z negativnimi stopnjami rasti v številnih državah članicah, ki so jo povzročile visoke cene energije, je ogrozila gospodarstvo Unije, spodkopala kupno moč potrošnikov in zvišala proizvodne stroške, zlasti na področju energije, kar je povzročilo tveganja za socialno kohezijo in stabilnost ter celo za življenje ali zdravje ljudi. Prekinitve oskrbe so povzročile tudi zelo resne težave za zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in enajst držav članic prisilile, da razglasijo stopnjo energetske krize v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta 25 . Zaradi odvisnosti Unije med to krizo je Rusija z manipulacijami trga dosegla rekordne dobičke iz preostale trgovine z energijo z Evropo, pri čemer so prihodki od uvoza plina v letu 2024 še vedno znašali 15 milijard EUR. Te prihodke je lahko uporabila za financiranje nadaljnjih gospodarskih napadov na Unijo, ki ogrožajo gospodarsko varnost. Uporabila jih je lahko tudi za financiranje vojne agresije proti Ukrajini, ki močno ogroža politično in gospodarsko stabilnost v Evropi.

(7)Nedavna kriza je dokazala, da so zaupanja vredni trgovinski odnosi s partnerji, ki dobavljajo energente, ključni za ohranjanje stabilnosti trga, varovanje življenja in zdravja ljudi ter bistvenih varnostnih interesov Unije, tudi zato, ker je Unija v veliki meri odvisna od uvoza energije iz tretjih držav. Ohranjanje oskrbe z energijo iz Rusije bi Unijo izpostavilo stalnim gospodarskim in varnostnim tveganjem, zato ne bi povečala zanesljivosti oskrbe, temveč bi jo zmanjšala. Tudi odvisnosti od manjših količin uvoza ruskega plina lahko, če jih Rusija zlorablja, znatno izkrivljajo dinamiko cen, čeprav le začasno, in povzročajo motnje na trgih energije, zlasti v tistih regijah, ki so še vedno močno odvisne od uvoza iz Rusije. Ob upoštevanju dolgotrajnega in doslednega vzorca tržnih manipulacij in motenj v oskrbi ter dejstva, da ruska vlada trgovino s plinom dosledno uporablja kot orožje za doseganje političnih namesto trgovinskih ciljev, je zato primerno sprejeti ukrepe za odpravo stalne ranljivosti Unije zaradi uvoza zemeljskega plina po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) iz Ruske federacije.

(8)Omejitve mednarodnih transakcij iz člena 3 in člena 5 te uredbe so skladne z zunanjim delovanjem Unije na drugih področjih, kot je določeno v členu 21(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Stanje odnosov med Unijo in Rusko federacijo se je v zadnjih letih, zlasti pa od leta 2022, močno poslabšalo. To poslabšanje odnosov je posledica očitnega nespoštovanja mednarodnega prava s strani Ruske federacije ter zlasti njene neizzvane in neupravičene vojne agresije proti Ukrajini. Unija od julija 2014 postopno uvaja omejevalne ukrepe za trgovino z Rusko federacijo kot odziv na ukrepe Ruske federacije proti Ukrajini. Unija lahko na podlagi izjem, ki se uporabljajo na podlagi Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, zlasti člena XXI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (varnostne izjeme) in smiselnih izjem na podlagi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo, blagu, uvoženemu iz Ruske federacije, ne prizna ugodnosti, dodeljenih podobnim izdelkom, uvoženim iz drugih držav (obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi). Zato Uniji ni preprečeno, da uvede prepovedi ali omejitve uvoza blaga z ozemlja Ruske federacije, če meni, da so taki ukrepi, sprejeti v času obstoječih izrednih razmer v mednarodnih odnosih med Unijo in Rusko federacijo, potrebni za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije.

(9)Diverzifikacija uvozne zmogljivosti za UZP je bistvena za krepitev in ohranjanje energetske varnosti v Uniji. Znaten del te zmogljivosti je pod nadzorom ruskih družb na podlagi dolgoročnih pogodb s trajanjem več kot deset let, kar ustvarja tveganje, da bi se lahko pravice do zmogljivosti, rezervirane v navedenih pogodbah, uporabile za oviranje uvoza iz alternativnih virov s praksami kopičenja zmogljivosti. Zaradi podobnih praks bi lahko bili energetski trgi Unije pod dolgotrajnim vplivom ruskih podjetij, ki so že prej dokazala znatno zmožnost izkrivljanja trgov v Uniji z uporabo obstoječih odvisnosti. Pretekli primeri kopičenja skladiščnih zmogljivosti plina so dodatno povzročili znatna izkrivljanja trga, povišanje cen in ogrožanje kritičnih varnostnih ukrepov 26 . Glede na ključno vlogo, ki naj bi jo imel UZP pri zagotavljanju alternativne oskrbe z energijo, je bistveno, da se prepoved uvoza plina dopolni s prepovedjo zagotavljanja storitev terminalov za UZP ruskim subjektom. Da bi državam članicam pomagali odpraviti njihovo odvisnost od ruske oskrbe s plinom in zagotovili učinkovito dobavo uvoza UZP iz alternativnih virov, je pomembno preprečiti, da bi lahko ruski odjemalci storitev terminalov za UZP blokirali potrebno uvozno infrastrukturo. Zato bi bilo treba s 1. januarjem 2026 prepovedati zagotavljanje dolgoročnih storitev terminalov za UZP subjektom iz Rusije ali subjektom pod ruskim nadzorom. Dolgoročne storitve terminalov za UZP, ki so določene v pogodbi, sklenjeni pred 17. junijem 2025, bi morale biti prepovedane od 1. januarja 2028. To bi moralo omogočiti prerazporeditev zmogljivosti terminalov alternativnim dobaviteljem UZP in okrepiti odpornost energetskega trga v Uniji.

(10)Komisija je skrbno ocenila učinek morebitne prepovedi ruskega uvoza zemeljskega plina in zagotavljanja storitev terminalov za UZP ruskim subjektom na Unijo in njene države članice. Dejansko so bila od leta 2022 opravljena in objavljena pripravljalna dela in več podrobnih analiz posledic popolne opustitve ruskega plina 27 , Komisija pa bi se lahko oprla tudi na številna posvetovanja z deležniki, zunanjimi strokovnjaki in agencijami ter študije o učinkih postopnega opuščanja ruskega plina. Analiza Komisije je pokazala, da bi postopno, usklajeno in dobro pripravljeno opuščanje uvoza ruskega zemeljskega plina v duhu solidarnosti verjetno imelo omejen učinek na cene energije v Uniji in da bi zaradi izstopa nezanesljivega trgovinskega partnerja s trgov Unije okrepilo zanesljivost oskrbe Unije, ne pa je ogrozilo. Kot je določeno v časovnem načrtu REPower, se je z izvajanjem načrta REPowerEU že zmanjšala odvisnost od oskrbe z energijo iz Rusije, na primer z ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu ali pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije, pa tudi z aktivno podporo diverzifikaciji oskrbe z energijo in povečanjem pogajalske moči EU prek skupne nabave plina. Ocena učinka je pokazala tudi, da se lahko z vnaprejšnjim usklajevanjem politik diverzifikacije preprečijo škodljivi učinki na cene ali dobavo 28 .

(11)Predlagana uredba je v celoti skladna s strategijo Unije za zmanjšanje njene odvisnosti od uvoza fosilnih goriv s krepitvijo razogljičenja in hitro širitvijo domače proizvedene čiste energije. Kot je določeno v časovnem načrtu REPower, je izvajanje načrta REPowerEU že povzročilo znatne prihranke plina v višini več kot 60 milijard kubičnih metrov letno pri uvozu plina v obdobju 2022–2024, kar je Uniji omogočilo zmanjšanje odvisnosti od oskrbe iz Rusije. To bi bilo mogoče doseči z ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu ali pospešitev zelenega prehoda s pospešenim uvajanjem zmogljivosti za proizvodnjo vetrne in sončne energije, s čimer se je znatno povečal delež obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov, ter z dejavno podporo diverzifikaciji oskrbe z energijo in povečanju pogajalske moči EU prek skupne nabave plina. Poleg tega se pričakuje, da bodo celovito izvajanje energetskega prehoda, nedavni akcijski načrt za cenovno dostopno energijo in drugi ukrepi, zlasti naložbe v proizvodnjo nizkoogljičnih alternativ za energetsko intenzivne proizvode, kot so gnojila, do leta 2030 nadomestili do 100 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. To bo olajšalo postopno opuščanje uvoza plina iz Ruske federacije.

(12)V skladu z Izjavo iz Versaillesa in sporočilom o REPowerEU je veliko uvoznikov plina že prekinilo ali znatno zmanjšalo svojo oskrbo s plinom iz Rusije. Kot je navedeno v oceni učinka, se lahko preostale količine plina v okviru obstoječih pogodb o dobavi postopno opuščajo brez znatnih gospodarskih posledic ali tveganj za zanesljivost oskrbe zaradi razpoložljivosti zadostnega števila alternativnih dobaviteljev na svetovnem trgu plina, dobro medsebojno povezanega trga Unije s plinom in razpoložljivosti zadostne uvozne infrastrukture 29 .

(13)Kratkoročne pogodbe, tj. pogodbe o posamezni ali večkratni dobavi zemeljskega plina, ki trajajo manj kot eno leto, se nanašajo na manjše količine kot velike večletne pogodbe o dobavi, ki so jih uvozniki sklenili z ruskimi podjetji. Te obstoječe pogodbe se bodo v vsakem primeru kmalu iztekle, ko bo začela veljati ta uredba. Zato se zdi, da je tveganje za gospodarsko varnost, ki je posledica obstoječih kratkoročnih pogodb, majhno. Obstoječe kratkoročne pogodbe je zato primerno izvzeti iz takojšnjih omejitev uvoza, da se omogoči prehodno obdobje do 17. junija 2026.

(14)Izvzetje iz prepovedi uvoza plina od 1. januarja 2026 bi bilo treba odobriti tudi za obstoječe dolgoročne pogodbe o dobavi. Dejansko bodo uvozniki z dolgoročnimi pogodbami običajno potrebovali več časa za iskanje alternativnih poti oskrbe in virov kot imetniki kratkoročnih pogodb, tudi zato, ker se dolgoročne pogodbe običajno nanašajo na znatno večje količine v daljšem časovnem obdobju kot kratkoročne pogodbe. Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, da se imetnikom dolgoročnih pogodb zagotovi dovolj časa za ustrezno diverzifikacijo oskrbe.

(15)Nedavne spremembe poti oskrbe iz Ruske federacije posebej vplivajo na nekatere neobalne države, ki se trenutno še vedno oskrbujejo na podlagi obstoječih dolgoročnih pogodb o dobavi ruskega plina po plinovodih, in sicer zaradi omejenih ali neobstoječih alternativnih poti za prenos pogodbenega plina do njih. Za izboljšanje stanja dobavitelji iz drugih držav članic trenutno zagotavljajo dobavo plina po plinovodih na podlagi kratkoročnih pogodb o dobavi z dobavitelji iz Ruske federacije prek povezovalnih točk, ki niso preobremenjene. Zaradi teh zelo posebnih razmer bi se moralo prehodno obdobje, potrebno za iskanje novih dobaviteljev, uporabljati tudi za tiste kratkoročne pogodbe o dobavi z dobavitelji iz Ruske federacije, ki so namenjene oskrbi neobalnih držav, na katere vplivajo spremembe poti oskrbe za ruski plin. 

(16)Čeprav se zdi upravičeno, da se obstoječe „stare“ pogodbe izvzamejo iz takojšnjih omejitev uvoza, taka izvzetja ne bi smela veljati za vse pogodbe, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe. Dejansko bi lahko ruski dobavitelji izkoristili čas od objave tega predloga do začetka veljavnosti prepovedi za povečanje sedanje dobave, in sicer s sklenitvijo novih pogodb, povečanjem obsega s spremembo obstoječih pogodb ali uporabo prožnosti v okviru obstoječih pogodb. Za zagotovitev, da se uvoz iz Rusije zaradi predlagane uredbe ne bo povečal, temveč zmanjšal, bi bilo treba v uredbo vključiti ukrepe za preprečitev povečanja novega uvoza ruskega plina v obdobju od sprejetja tega predloga do začetka veljavnosti prepovedi. Voditelji držav so se namreč že marca 2022 zavezali, da bodo postopno opustili oskrbo s plinom, zaveza pa je bila ponovno potrjena v strategiji REPowerEU, načrtu REPowerEU in časovnem načrtu REPowerEU. Najpozneje z objavo predloga te uredbe ni več primerno, da se pogodbe, sklenjene po tem datumu, obravnavajo kot „stare“ pogodbe. Za pogodbe, sklenjene po 17. juniju 2025, zato ne bi smele veljati izredne prehodne določbe za obstoječe kratkoročne in dolgoročne pogodbe.

(17)Da bi preprečili, da bi se obseg uvoza, določen v obstoječih pogodbah o dobavi, povečal namesto zmanjšal, bi bilo treba spremembe obstoječih pogodb o dobavi za namene te uredbe šteti za nove pogodbe, povečanje obsega uvoza z uporabo pogodbene prožnosti pa ne bi smelo biti upravičeno do prehodnega obdobja.

(18)Ta uredba uvaja jasno pravno prepoved uvoza ruskega zemeljskega plina in pomeni suveren akt Unije, na katerega uvozniki plina ne morejo vplivati, zaradi česar je uvoz zemeljskega plina iz Rusije nezakonit, z neposrednim pravnim učinkom in brez diskrecijske pravice držav članic glede njegove uporabe.

(19)Za razliko od drugega blaga je zemeljski plin homogeno blago, s katerim se trguje v velikih količinah in se pogosto večkrat preprodaja med trgovci na veleprodajni ravni. Ob upoštevanju posebne zapletenosti sledenja izvoru zemeljskega plina in ob upoštevanju, da bi ruski dobavitelji lahko poskušali zaobiti to uredbo, na primer s prodajo prek posrednikov, pretovarjanjem ali prevozom prek drugih držav, bi morala ta uredba zagotoviti učinkovit okvir za določitev dejanskega izvora in kraja izvoza zemeljskega plina, uvoženega v Unijo.

(20)Zlasti bi morali biti uvozniki zemeljskega plina dolžni carinskim organom zagotoviti vse informacije, potrebne za določitev izvora in kraja izvoza zemeljskega plina, uvoženega v Unijo, ter za odločitev, ali za uvoženi plin velja splošna prepoved ali ena od njenih izjem. Ker so pogodbeni pogoji, ki določajo elemente, pomembne za oceno carinskih organov, pogosto zapleteni, bi bilo treba carinske organe pooblastiti, da od uvoznikov zahtevajo podrobne informacije o pogodbi, vključno s celotnimi pogodbami o dobavi, razen informacij o cenah, kadar je to potrebno za razumevanje konteksta nekaterih klavzul ali sklicevanj na druge pogodbene določbe. Uredba bi morala vključevati pravila za zagotovitev učinkovitega varstva poslovnih skrivnosti zadevnih podjetij.

(21)Carinski organi bi morali sodelovati z regulativnimi organi, pristojnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Komisijo pri izvajanju določb te uredbe in izmenjavi ustreznih informacij, zlasti v zvezi z oceno izvzetij, ki omogočajo uvoz ruskega zemeljskega plina po 1. januarju 2026. Carinski organi, regulativni organi, pristojni organi in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev bi morali imeti vzpostavljena potrebna orodja in podatkovne zbirke za zagotavljanje, da se lahko ustrezne informacije po potrebi izmenjujejo med nacionalnimi organi in organi v različnih državah članicah. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev bi morala s svojim strokovnim znanjem prispevati k postopku spremljanja izvajanja. Komisija in države članice lahko za lažjo vzpostavitev potrebnih interoperabilnih skupnih informacijskih sistemov preučijo možnosti za uporabo proračuna v okviru Sklada za notranjo varnost (ISF). Carinski organi bi morali vsak mesec obvestiti regulativne organe, pristojni nacionalni organ in Komisijo o ključnih elementih v zvezi z gibanjem uvoza ruskega plina (kot so količine, uvožene na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih pogodb, vstopne točke ali pogodbeni partnerji).

(22)Rusija je pomembna izvoznica plina in v preteklosti ni imela nobene opazne vloge kot tranzitna država za plin. Razlog za to je več dejavnikov, kot so pomanjkanje infrastrukture za ponovno uplinjanje, organizacija trgovine s plinom v Rusiji prek monopolnega izvoza po plinovodu, poslovni modeli ruskih podjetij za plin, ki ne temeljijo na organiziranju tranzitov, ali geografska lega Rusije. Zato uvoz zemeljskega plina, ki prihaja prek povezovalnih točk med Rusko federacijo in Unijo, običajno izvira iz Ruske federacije ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije. Enako velja za plin, uvožen prek povezovalnih točk med Unijo in Srbijo, saj lahko Srbija iz tehničnih razlogov v Unijo izvaža le plin ruskega porekla. Zato in ob upoštevanju, da bi lahko ruski dobavitelji poskušali zaobiti prepoved uvoza, bi morali carinski organi, kadar se plin uvaža prek ruskih ali srbskih vstopnih točk, zahtevati jasne in nedvoumne dokaze o neruskem izvoru ali kraju izvoza plina. Predloženi dokumenti bi morali omogočati sledljivost uvoženega plina do kraja proizvodnje.

(23)Izkušnje z napovedanim postopnim opuščanjem oskrbe s plinom prek Ukrajine so pokazale, da se lahko z dobro pripravo in usklajevanjem v duhu solidarnosti učinkovito preprečijo motnje na trgu ali težave z zanesljivostjo oskrbe, ki bi lahko bile posledica zamenjave dobaviteljev plina. Da bi se usklajeno pripravili na popolno opustitev uvoza ruskega plina do leta 2028 in trgu zagotovili dovolj časa za predvidevanje s tem povezanih sprememb brez tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom ali znatnega vpliva na cene energije, bi morale države članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo in jih predložiti do 1. marca 2026. V teh načrtih bi morale opisati načrtovane ukrepe na nacionalni ali regionalni ravni za zmanjšanje povpraševanja, spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in zagotavljanje alternativne oskrbe ter morebitne tehnične ali regulativne ovire, ki bi lahko otežile proces diverzifikacije. Ker lahko proces diverzifikacije zahteva usklajevanje ukrepov na nacionalni ali regionalni ravni ali ravni Unije, bi morala Komisija oceniti nacionalne načrte za diverzifikacijo z možnostjo izdaje priporočil, v katerih bi po potrebi predlagala prilagoditve.

(24)Voditelji držav članic so se v Izjavi iz Versaillesa zavezali, da bodo postopno opustili ne samo oskrbo z zemeljskim plinom iz Rusije, ampak tudi oskrbo z drugo energijo, zlasti oskrbo z nafto. Čeprav omejevalni ukrepi za zagotovitev postopnega opuščanja uvoza nafte iz Rusije že veljajo in se je uvoz nafte znatno zmanjšal, bodo za nadaljnje postopno opuščanje ruske nafte morda potrebni posebni pripravljalni ukrepi in usklajevanje s sosednjimi državami. Države članice bi zato morale pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo tudi za nafto, Komisija pa bi morala imeti možnost, da v zvezi s temi načrti pripravi priporočila.

(25)Izkušnje med plinsko krizo v letih 2022 in 2023 so pokazale, da so celovite informacije o stanju oskrbe in morebitnih odvisnostih od oskrbe ključne za spremljanje oskrbe s plinom v Uniji. Zato bi morali uvozniki ruskega plina, ki uporabljajo izvzetja iz te uredbe, Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za učinkovito oceno morebitnih tveganj za trgovino s plinom. Te informacije bi morale vključevati ključne parametre ali celo celotne dele besedila zadevnih pogodb o dobavi plina, razen informacij o cenah, kadar je to potrebno za razumevanje konteksta nekaterih klavzul ali sklicevanj na druge določbe v pogodbi. Komisija bi morala pri spremljanju oskrbe s plinom v Uniji upoštevati tudi informacije o uvozu, ki jih zagotovijo carinski organi, in informacije iz nacionalnih načrtov za diverzifikacijo. Komisija bi morala koordinacijsko skupino za plin, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2017/1938, redno obveščati o postopku postopnega opuščanja na ravni Unije in predložiti letno poročilo o postopnem opuščanju ruskega plina, ki bi mu lahko bila priložena posebna priporočila in ukrepi Unije za pospešitev postopka postopnega opuščanja.

(26)Države članice in Unija bi morale tesno sodelovati pri izvajanju te uredbe. Glede na nedavno prakso Ruske federacije, da enostransko spremeni dogovorjene sodne in arbitražne postopke na način, ki ni združljiv z mednarodnim običajnim pravom ali dvostranskimi naložbenimi pogodbami, sklenjenimi med državami članicami in Rusijo, iz mednarodnega prava izhaja, da prizadeta podjetja in države članice ne morejo biti odgovorni za sodbe, arbitražne odločbe, vključno z arbitražnimi odločbami med vlagatelji in državo, ali druge sodne odločbe, sprejete v postopkih, ki so nezakoniti v skladu z mednarodnim običajnim pravom ali dvostranskimi naložbenimi pogodbami in zoper katere zadevna oseba ali država članica nima učinkovitega dostopa do pravnih sredstev v ustrezni jurisdikciji. V zvezi s finančnimi odgovornostmi glede morebitnih primerov reševanja sporov med vlagatelji in državo je naveden sklic na Uredbo (EU) št. 912/2014 30 , kjer je primerno.

(27)Unija je vzpostavila trden pravni okvir za stalno zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in usklajeno obravnavanje morebitnih kriz v oskrbi, vključno z obveznostmi držav članic, da zagotovijo učinkovito in operativno solidarnost s sosednjimi državami, ki potrebujejo plin. Komisija bi morala stalno spremljati gibanje tržnih tveganj za oskrbo s plinom, ki so posledica trgovine s plinom z Rusijo, na ravni Unije, regionalni ravni in ravni držav članic. V primeru nenadnega in pomembnega razvoja dogodkov, ki resno ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic, je primerno Komisijo pooblastiti, da sprejme potrebne nujne ukrepe in eni ali več državam članicam dovoli, da ne uporabljajo prepovedi uvoza zemeljskega plina ali UZP iz te uredbe. Tako dovoljenje bi moralo biti časovno omejeno, z izvedbenim sklepom Komisije pa se lahko določijo nekateri dodatni pogoji za zagotovitev, da je vsaka začasna prekinitev prepovedi strogo omejena na obravnavanje grožnje. Komisija bi morala pozorno spremljati uporabo vsakega takega začasnega dovoljenja.

(28)Predlagani ukrepi v celoti odražajo načelo energetske solidarnosti. Raven izpostavljenosti uvozu ruskega plina se med državami članicami dejansko razlikuje, številne države članice pa so že sprejele ukrepe za postopno opuščanje ruskega plina. Predlog te uredbe bo zagotovil usklajen pristop k postopnemu opuščanju ruskega plina na ravni EU, s čimer se bo ohranila solidarnost med državami članicami.

(29)Ker ciljev te uredbe v zvezi s spremljanjem morebitnih odvisnosti od plina države članice ne morejo zadovoljivo doseči na usklajen način in brez tveganja razdrobljenosti trga, temveč se lahko bolje in učinkoviteje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30)Glede na to, kako pomembno je, da Unija brez odlašanja postopno odpravi nadaljnjo gospodarsko odvisnost Unije od uvoza plina iz Ruske federacije, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba zagotavlja okvir za učinkovito odpravo izpostavljenosti Unije znatnim tveganjem za trgovino in varnost, ki so posledica trgovine s plinom z Rusko federacijo, in sicer z določitvijo:

(a) postopne prepovedi uvoza zemeljskega plina iz Ruske federacije in zagotavljanja storitev terminalov za UZP;

(b) pravil za učinkovito izvajanje in spremljanje te prepovedi ter postopno opuščanje uvoza nafte iz Rusije;

(c) določb za boljšo oceno zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„zemeljski plin“ pomeni zemeljski plin, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta 31 in kakor je navedeno v oznakah kombinirane nomenklature (KN) 2711 11 00 in 2711 21 00;

(2)„UZP“ pomeni utekočinjeni zemeljski plin iz oznake KN 2711 11 00;

(3)„zemeljski plin v plinastem stanju“ pomeni zemeljski plin iz oznake KN 2711 21 00;

(4)„dolgoročna pogodba o dobavi“ pomeni pogodbo za dobavo zemeljskega plina, razen izvedenega finančnega instrumenta za trgovanje z zemeljskim plinom, ki traja več kot eno leto;

(5)„kratkoročna pogodba o dobavi“ pomeni pogodbo za dobavo zemeljskega plina, razen izvedenega finančnega instrumenta za trgovanje z zemeljskim plinom, ki ne presega enega leta;

(6)„neobalna država“ pomeni državo, ki je v celoti obdana s kopnim in nima neposrednega dostopa do morja;

(7)„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je pooblaščena za odločitev in se je odločila, da se zemeljski plin iz tretje države vnese na carinsko območje Unije ali se kako drugače da na trg Unije;

(8)„carinski organ“ pomeni carinski organ, kakor je opredeljen v členu 5, točka 1, Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 ;

(9)„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 2, točka 7, Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta 33 ;

(10)„regulativni organ“ pomeni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 76(1) Direktive (EU) 2024/1788;

(11)„nadzor“ pomeni nadzor, kakor je opredeljen v členu 2, točka 55, Direktive (EU) 2024/1788; 

(12)„dolgoročne storitve terminalov za UZP“ pomenijo storitve, ki jih operaterji sistemov za UZP zagotavljajo odjemalcem, zlasti raztovarjanje, skladiščenje, pošiljanje, privez (natovarjanje in raztovarjanje), ponovno uplinjanje, utekočinjanje v zalednem omrežju, natovarjanje tovornjakov, oskrbovanje z UZP, vključno s sistemskimi storitvami in začasnim skladiščenjem, potrebnimi za postopek ponovnega uplinjanja in poznejšo dobavo v prenosni sistem na podlagi pogodb, ki trajajo več kot eno leto;

(13)„povezovalna točka“ pomeni povezovalno točko, kakor je opredeljena v členu 2, točka 63, Direktive (EU) 2024/1788;

(14)„vstopna točka“ pomeni vstopno točko, kakor je opredeljena v členu 2, točka 61, Direktive (EU) 2024/1788;

(15)„virtualna trgovalna točka“ pomeni virtualno trgovalno točko, kakor je opredeljena v členu 2, točka 59, Direktive (EU) 2024/1788;

(16)„pogodbene količine“ pomenijo količine zemeljskega plina, ki jih je kupec ali uvoznik dolžan kupiti in jih je prodajalec ali izvoznik dolžan zagotoviti, kot je določeno v pogodbi o dobavi, razen količin, ki izhajajo iz prilagoditev pogodbe, kot so nadomestne količine, povrnitve primanjkljaja ali druge prostorninske spremembe v skladu s pogoji pogodbe; pri dolgoročnih pogodbah o dobavi pomenijo letne pogodbene količine;

(17)„nadomestne količine“ pomeni količine zemeljskega plina, za katere ima kupec ali uvoznik pravico ali obveznost, da jih prevzame in plača v naslednjih obdobjih, v skladu z minimalnimi zahtevami glede „vzemi ali plačaj“ in kot nadomestilo za kakršen koli primanjkljaj v pogodbenih količinah, ki niso bile prevzete v prejšnjih obdobjih, kakor je določeno v dolgoročni pogodbi o dobavi;

(18)„časovni razpored dobave“ pomeni časovni razpored ali načrt, dogovorjen med strankami pogodbe o dobavi plina, ki določa količine plina, ki jih mora dobaviti prodajalec ali izvoznik in jih mora kupec ali uvoznik prejeti v določenih časovnih presledkih, vključno s časom, lokacijo in pogoji dobave, kakor je določeno v pogodbi o dobavi ali katerih koli s tem povezanih operativnih postopkih;

(19)„napoved“ pomeni napoved, kakor je opredeljena v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta 34 ;

(20)„nafta“ pomeni surovo nafto, kondenzate zemeljskega plina, rafinerijske surovine, aditive in kisikove spojine ter druge ogljikovodike in naftne derivate, ki se uvrščajo pod oznaki KN 2709 in 2710.

POGLAVJE II

POSTOPNA PREPOVED UVOZA ZEMELJSKEGA PLINA IZ RUSKE FEDERACIJE

Člen 3

Prepoved uvoza zemeljskega plina iz Ruske federacije

1.    Uvoz zemeljskega plina v plinastem stanju po plinovodih, ki izvira iz Ruske federacije ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, je prepovedan od 1. januarja 2026, razen če se uporablja ena od izjem iz člena 4.

2.    Uvoz UZP, ki izvira iz Ruske federacije ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, je prepovedan od 1. januarja 2026, razen če se uporablja ena od izjem iz člena 4.

Člen 4

Prehodno obdobje za obstoječe pogodbe o dobavi

1.    Kadar lahko uvoznik carinskim organom dokaže, da se uvoz zemeljskega plina iz člena 3 izvaja na podlagi kratkoročne pogodbe o dobavi, ki je bila sklenjena pred 17. junijem 2025 in pozneje ni bila spremenjena, se člen 3 uporablja od 17. junija 2026.

2.    Kadar lahko uvoznik carinskim organom dokaže, da se uvoz zemeljskega plina iz člena 3:

(a)    izvaja na podlagi kratkoročne pogodbe o dobavi z dobavo do povezovalne točke z neobalno državo in  

(b)    da obstaja dolgoročna pogodba o dobavi z dobavo na virtualni trgovalni točki te neobalne države za uvoz zemeljskega plina v plinastem stanju po plinovodih, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, pogodba pa je bila sklenjena pred 17. junijem 2025 in pozneje ni bila spremenjena,

se člen 3 uporablja od 1. januarja 2028. 

3.    Kadar lahko uvoznik carinskim organom dokaže, da se uvoz zemeljskega plina iz člena 3 izvaja na podlagi dolgoročne pogodbe o dobavi, ki je bila sklenjena pred 17. junijem 2025 in pozneje ni bila spremenjena, se člen 3 uporablja od 1. januarja 2028.

4.    Količine uvoza, opravljenega v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo pogodbenih količin.

Člen 5

Prepoved zagotavljanja dolgoročnih storitev terminalov za UZP ruskim odjemalcem

Zagotavljanje dolgoročnih storitev terminalov za UZP v EU subjektom s sedežem v Ruski federaciji ali subjektom, ki so pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb s sedežem v Ruski federaciji, je prepovedano od 1. januarja 2026.

Člen 6

Prehodno obdobje za storitve terminalov za UZP po obstoječih pogodbah

Kadar lahko ponudnik dolgoročnih storitev terminalov za UZP carinskim organom dokaže, da se te storitve opravljajo na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred 17. junijem 2025 in pozneje ni bila spremenjena, se člen 5 uporablja od 1. januarja 2028.

POGLAVJE III

PREDLOŽITEV IN IZMENJAVA USTREZNIH INFORMACIJ

Člen 7

Predložitev ustreznih informacij uvoznikov

1. Uvozniki zemeljskega plina carinskim organom predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za izvajanje člena 3 in člena 4, zlasti ustrezna dokazila za preverjanje, ali zemeljski plin izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije.

Za namene uporabe člena 4 uvozniki zemeljskega plina carinskim organom in drugim organom, vključenim v spremljanje v skladu s členom 9 in členom 10, predložijo ustrezna dokazila za oceno, ali so pogoji iz navedenega člena izpolnjeni.

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo vsaj vse naslednje:

(a)    datum sklenitve pogodbe o dobavi plina;

(b)    trajanje pogodbe o dobavi plina;

(c)    pogodbene količine plina, vključno z vsemi pravicami do prožnosti navzgor ali navzdol;

(d)    identiteto strank pogodbe o dobavi plina, vključno z registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (EORI) za stranke, registrirane v EU;

(e)    proizvajalca plina in državo proizvodnje ter po potrebi državo, v kateri je bil plin nadalje predelan;

(f)    za uvoz UZP pristanišče prvega natovarjanja;

(g)    prevzemna mesta, vključno z morebitnimi prožnostmi glede prevzemnega mesta;

(h)    vsako spremembo pogodbe o dobavi plina z navedbo vsebine in datuma spremembe, razen sprememb, ki se nanašajo izključno na ceno plina.

3.    Carinski organi ali drugi organi, vključeni v spremljanje v skladu s členom 9 in členom 10, lahko zahtevajo podrobnejše informacije, razen informacij o cenah, če so zahtevane informacije potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 3 in člena 4. Carinski organi lahko zlasti zahtevajo, da uvozniki predložijo besedilo nekaterih določb pogodbe o dobavi plina v celoti ali besedilo celotne pogodbe o dobavi plina, razen informacij o cenah, zlasti kadar so nekatere pogodbene določbe medsebojno povezane ali kadar je popolno poznavanje formulacije pogodbenih določb ključno za oceno. Če carinski organi menijo, da predložena dokazila niso prepričljiva, lahko zavrnejo sprostitev blaga v prosti promet.

4.    Za zemeljski plin, ki vstopa v Unijo prek naslednjih povezovalnih točk, se domneva, da je izvožen neposredno ali posredno iz Ruske federacije, razen če lahko uvoznik carinskim organom predloži nedvoumne dokaze, da uvoženi zemeljski plin izvira iz države, ki ni Ruska federacija, in je bil v tranzitu skozi Rusko federacijo:

(a)Imatra (FI/RU);

(b)Narva (EE/RU);

(c)Värska (EE/RU);

(d)Luhamaa (LV/RU);

(e)Šakiai (LT/RU);

(f)Kotlovka (LT/BY);

(g)Kondratki (PL/BY);

(h)Wysokoje (PL/BY);

(i)Tieterowka (PL/BY);

(j)Kobryń (PL/BY);

(k)Greifswald (DE/RU);

(l)Strandža 2 (BG)/Malkoclar (TR) – TurkStream;

(m)Kiskundorozsma-2 (HU)/Horgoš (RS);

(n)Kiskundorozsma (HU/RS);

(o)Kireevo (BG)/Zaječar (RS);

(p)Kalotina (BG)/Dimitrovgrad (RS).

Člen 8

Predložitev ustreznih informacij s strani ponudnikov storitev terminalov za UZP

Ponudniki storitev terminalov za UZP odjemalcem s sedežem v Ruski federaciji ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb s sedežem v Ruski federaciji carinskim organom zagotovijo ustrezne informacije za izvajanje člena 5 in člena 6.

Člen 9

Učinkovito spremljanje

Carinski organi ter po potrebi pristojni in regulativni organi ter Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) zagotovijo učinkovito spremljanje določb iz poglavja II, po potrebi tako, da v celoti izkoristijo svoja izvršilna pooblastila, in tesno sodelujejo z ustreznimi nacionalnimi organi, organi iz drugih držav članic, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev ali Komisijo.

Člen 10

Izmenjava informacij

Carinski organi si informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, izmenjujejo z regulativnimi organi, pristojnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev in Komisijo v obsegu, ki je potreben za zagotovitev učinkovite ocene, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 3 do 6 te uredbe. Carinski organi iz različnih držav članic si izmenjujejo informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, kolikor je to potrebno, in med seboj sodelujejo, da bi preprečili izogibanje. Uporabljajo obstoječa orodja in podatkovne zbirke, ki omogočajo učinkovito izmenjavo ustreznih informacij med nacionalnimi organi v njihovi državi članici in organi v drugih državah članicah, ali po potrebi vzpostavijo taka orodja.

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev do 31. avgusta 2026 in 31. avgusta 2027 na podlagi podatkov, ki jih prejme na podlagi te uredbe, in lastnih informacij objavi poročilo s pregledom pogodb o dobavi plina, ki izvira iz Rusije ali se neposredno ali posredno izvaža iz Rusije, in oceno učinka diverzifikacije na energetske trge.

Komisija in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev po potrebi izmenjata ustrezne informacije o pogodbah o uvozu ruskega plina, ki jih imata, s carinskimi organi, da se olajša izvrševanje te uredbe.

POGLAVJE IV

NACIONALNI NAČRTI ZA DIVERZIFIKACIJO

Člen 11

Nacionalni načrti za diverzifikacijo za zemeljski plin 

1.    Države članice pripravijo načrt za diverzifikacijo, v katerem opišejo ukrepe, mejnike in morebitne ovire za diverzifikacijo oskrbe s plinom, da bi ustavile ves uvoz zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, v roku za popolno prepoved ruskega uvoza 1. januarja 2028.

2.    Nacionalni načrt za diverzifikacijo za zemeljski plin vključuje vse naslednje:

(a) razpoložljive informacije o obsegu uvoza zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, v okviru obstoječih pogodb o dobavi ter po potrebi o storitvah terminalov za UZP, za katere so pogodbe sklenile fizične ali pravne osebe s sedežem v Ruski federaciji;

(b) jasen opis ukrepov, ki se izvajajo in načrtujejo na nacionalni ravni za nadomestitev zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, vključno s količinami, za katere se pričakuje, da bodo postopno opuščene, mejniki in časovnim razporedom izvajanja ter, če so na voljo, predvidenimi možnostmi za alternativne dobave in poti oskrbe. Taki ukrepi lahko vključujejo zlasti uporabo platforme EU za združevanje povpraševanja v skladu s členom 43 Direktive (EU) 2024/718, podporne ukrepe za prizadevanja energetskih podjetij za diverzifikacijo, sodelovanje v regionalnih skupinah, kot je skupina na visoki ravni CESEC, opredelitev alternativ uvozu zemeljskega plina z elektrifikacijo, ukrepe za energijsko učinkovitost, spodbujanje proizvodnje bioplina, biometana in čistega vodika, uvajanje energije iz obnovljivih virov ali prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja; 

(c) opredelitev morebitnih tehničnih, pogodbenih ali regulativnih ovir za nadomestitev zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, in možnosti za odpravo teh ovir.

3.    Države članice do 1. marca 2026 uradno obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih načrtih za diverzifikacijo z uporabo predloge iz Priloge I.

4.    Komisija po potrebi olajša pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za diverzifikacijo za zemeljski plin. Države članice koordinacijski skupini za plin, ustanovljeni s členom 4 Uredbe (EU) 2017/1938, redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi, sprejetju in izvajanju navedenih načrtov. Komisija na podlagi nacionalnih načrtov za diverzifikacijo oceni izvajanje postopnega opuščanja ruskega plina in o tem v skladu s členom 13 te uredbe poroča koordinacijski skupini za plin.

Člen 12

Nacionalni načrti za diverzifikacijo za nafto 

1.    Če države članice uvažajo nafto, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, pripravijo načrt za diverzifikacijo, v katerem opišejo ukrepe, mejnike in morebitne ovire za diverzifikacijo oskrbe z nafto, da bi do 1. januarja 2028 ustavile uvoz nafte, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije.

2.    Nacionalni načrt za diverzifikacijo za nafto vključuje vse naslednje:

(a) razpoložljive informacije o obsegu neposrednega ali posrednega uvoza nafte iz Rusije na podlagi obstoječih dobavnih pogodb;

(b) ukrepe, ki se načrtujejo na nacionalni ravni za nadomestitev nafte ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, vključno s količinami, za katere se pričakuje, da bodo postopno opuščene, mejniki in časovnim razporedom izvajanja ter možnostmi za alternativne dobave in poti oskrbe; 

(c) morebitne tehnične ali regulativne ovire za nadomestitev nafte, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, in možnosti za odpravo teh ovir.

3.    Države članice do 1. marca 2026 uradno obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih načrtih za diverzifikacijo v skladu s predlogo/z uporabo predloge iz Priloge II. 

4.    Komisija po potrebi olajša pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za diverzifikacije za nafto. Države članice koordinacijski skupini za nafto, ustanovljeni s členom 17 Direktive Sveta 2009/119/ES 35 , redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi, sprejetju in izvajanju navedenih nacionalnih načrtov za diverzifikacijo.

5.    Kadar je v nacionalnem načrtu za diverzifikacijo za nafto ugotovljeno tveganje, da cilj postopnega opuščanja ruske nafte do 1. januarja 2028 morda ne bo dosežen, lahko Komisija po oceni načrta zadevni državi članici izda priporočilo o tem, kako pravočasno doseči postopno opuščanje. Država članica v skladu s tem priporočilom v treh mesecih posodobi svoj načrt za diverzifikacijo, pri čemer upošteva priporočilo Komisije.  

POGLAVJE V

SPREMLJANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE S PLINOM

Člen 13

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1938

Uredba (EU) 2017/1938 se spremeni:

(1) v členu 2 se dodata naslednji točki (32) in (33):

„(33) ‚določba vzemi ali plačaj‘ pomeni pogodbeno določbo, ki kupca zavezuje, da prevzame dobavo ali plača določeno minimalno količino plina v določenem obdobju, ne glede na to, ali je plin dejansko prejet;

(34) ‚določba dobavi ali plačaj‘ pomeni pogodbeno določbo, ki prodajalca zavezuje k plačilu pogodbene globe v primeru nedobave plina.“;

(2) člen 14(6) se spremeni:

(a) v prvem pododstavku se doda naslednja točka (c):

„(c) Komisiji in zadevnemu pristojnemu organu priglasi naslednje informacije v zvezi s pogodbami o dobavi zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije:

(i)    informacije iz člena 7(2) Uredbe (EU) XX/2025 – te uredbe;

(ii)    informacije o količinah, ki jih je treba dobaviti in vzeti, vključno z možnimi prožnostmi v okviru določbe vzemi ali plačaj ali določbe dobavi ali plačaj;

(iii)    časovni razporedi dobave (UZP) ali napovedi (plin iz plinovoda);

(iv)    morebitne pogodbene prožnosti v zvezi z letnimi pogodbenimi količinami, vključno z nadomestnimi količinami;

(v)    pogoje za prekinitev ali prenehanje oskrbe s plinom, vključno z določbami o višji sili;

(vi)    informacije o tem, katero pravo ureja pogodbo in kateri arbitražni mehanizem je izbran;

(vii)    ključne elemente drugih poslovnih sporazumov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o dobavi plina, razen informacij o cenah.“;

(b) dodata se naslednji tretji in četrti pododstavek:

„Informacije iz točke (c) se za vsako pogodbo zagotovijo v razčlenjeni obliki, vključno s celotnimi ustreznimi deli besedila, razen informacij o cenah, zlasti kadar je popolno poznavanje formulacije pogodbenih določb ključno za oceno zanesljivosti oskrbe ali kadar so nekatere pogodbene določbe medsebojno povezane.

Ponudniki storitev terminalov za UZP Komisiji predložijo informacije v zvezi s storitvami, ki jih rezervirajo odjemalci iz Ruske federacije, odjemalci pod nadzorom podjetij iz Ruske federacije, vključno s pogodbenimi storitvami, zadevnimi količinami in trajanjem pogodbe.“;

(3) v členu 17 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija stalno spremlja izpostavljenost energetskega sistema Unije oskrbi z ruskim plinom, zlasti na podlagi informacij, priglašenih pristojnim organom v skladu s členom 14(6), točka (c).

Komisija oceni izvajanje postopnega opuščanja ruskega plina v skladu z Uredbo (EU) XX/2025 na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije na podlagi nacionalnih načrtov za diverzifikacijo v skladu s členom 11 navedene uredbe. Ta ocena se sporoči koordinacijski skupini za plin.

Komisija na podlagi ugotovitev ocene iz tretjega odstavka objavi letno poročilo, ki vsebuje celovit pregled napredka, ki so ga države članice dosegle pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov za diverzifikacijo.

Poročilu iz četrtega odstavka se lahko po potrebi priloži priporočilo Komisije, v katerem so opredeljeni možni ukrepi za zagotovitev varne diverzifikacije oskrbe in pravočasnega postopnega opuščanja ruskega plina.

Zadevne države članice v treh mesecih posodobijo svoj nacionalni načrt za diverzifikacijo, pri čemer upoštevajo priporočilo Komisije.“.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Poslovna skrivnost

1. Za vse zaupne informacije, prejete, izmenjane ali posredovane na podlagi te uredbe, veljajo pogoji poslovne skrivnosti iz tega člena.

2. Obveznost poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri organih, vključenih v izvajanje te uredbe, ali kateri koli fizični ali pravni osebi, na katero ustrezni organ prenese svoja pooblastila, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih pristojni organi pogodbeno zaposlijo.

3. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne razkrijejo nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

4. Vse informacije, ki si jih ustrezni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, veljajo za zaupne in zanje veljajo zahteve poslovne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času posredovanja teh informacij navede, da se lahko razkrijejo, ali kadar je takšno razkritje potrebno v sodnih postopkih.

Člen 15

Spremljanje in pregled

Komisija stalno spremlja razvoj energetskega trga Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi odvisnostmi od oskrbe s plinom ali drugimi tveganji za zanesljivost oskrbe v zvezi z uvozom energije iz Ruske federacije. V primeru nenadnih in pomembnih dogodkov, ki resno ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic, lahko Komisija dovoli eni ali več državam članicam, da v celoti ali delno začasno prekinejo uporabo poglavja 2 te uredbe. Sklep Komisije lahko vsebuje nekatere pogoje, zlasti za zagotovitev, da je vsaka začasna prekinitev strogo omejena na obravnavanje grožnje.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

(1)    Za več podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije Ocena učinka ukrepov za postopno opuščanje uvoza ruskega plina in izboljšanje spremljanja morebitnih energetskih odvisnosti z dne 17. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: ocena učinka) (SWD(2025) 830 final), priložen temu predlogu uredbe, strani 1 do 15. 

(2)    COM(2022) 230 final.

(3)    COM(2014) 330 final.

(4)    COM(2015) 80 final.

(5)    Za več podrobnosti glej oceno učinka, stran 36.

(6)    Glej na primer delovni dokument služb Komisije o izvajanju akcijskega načrta REPowerEU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in doseganje ciljev glede biometana, SWD(2022) 230 final, priložen Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final, 18. maj 2022, in simulacijo Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G), Security of Supply Simulation | ENTSO-G (Simulacija zanesljivosti oskrbe). .

(7)    V njej so upoštevani morebitna gospodarska in varnostna tveganja ter analiza pravnih vidikov.

(8)    COM(2022) 230 final.

(9)     Izjava iz Versaillesa , 10. in 11. marec 2022.

(10)    COM(2025) 440 final.

(11)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi carin, ki se uporabljajo za uvoz nekaterega blaga s poreklom iz Ruske federacije in Republike Belorusije ali neposredno ali posredno izvoženega iz teh dveh držav, COM(2025) 34 final, 2025/0021 (COD).

(12)    JOIN(2024) 20 final.

(13)    COM(2024) 23 final.

(14)    COM(2024) 25 final.

(15)    COM(2024) 24 final.

(16)    COM(2024) 27 final.

(17)    COM(2024) 26 final.

(18)    UL C, …

(19)    UL C, …

(20)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, COM(2022) 108 final, 8. marec 2022.

(21)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final, 18. maj 2022.

(22)    Glej Sklep Komisije C(2018) 3106 final z dne 24. maja 2018 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 54 Sporazuma EGP, zadeva AT.39816 – Dobava plina odjemalcem v Srednji in Vzhodni Evropi; https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/39816/39816_10148_3.pdf .

(23)    Za preiskave konkurence v zvezi z ozemeljskimi omejitvami v obdobju 2003–2005 glej: ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_05_710 , ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_03_1345 , ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_05_195 ,
za preiskavo v zadevi Gazprom II glej Sklep Komisije C(2018) 3106 final z dne 24. maja 2018 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 54 Sporazuma EGP, zadeva AT.39816 – Dobava plina odjemalcem v Srednji in Vzhodni Evropi.

(24)    ACER European gas market trends and price drivers 2023 - Market Monitoring Report (Trendi na evropskem trgu plina in dejavniki cen za leto 2023 – poročilo o spremljanju trga) (odstavek 28).

(25)    Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1938/oj).

(26)    Glej oceno učinka, stran 4.

(27)    Glej na primer delovni dokument služb Komisije o izvajanju akcijskega načrta REPowerEU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in doseganje ciljev glede biometana, SWD(2022) 230 final, priložen Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final, 18. maj 2022.

(28)    Glej oceno učinka, stran 35.

(29)    Glej oceno učinka, strani 15 do 36.

(30)    Uredba (EU) št. 912/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija (UL L 257, 28.8.2014, str. 121).

(31)    Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (UL L, 2024/1788, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1788/oj).

(32)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/oj).

(33)    Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1938/oj).

(34)    Uredba (EU) 2024/1789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi uredb (EU) št. 1227/2011, (EU) 2017/1938, (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 ter Sklepa (EU) 2017/684 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 715/2009 (UL L, 2024/1789, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1789/oj ); Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G), Security of Supply Simulation | ENTSOG (Simulacija zanesljivosti oskrbe).

(35)    Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 265, 9.10.2009, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/119/oj).

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.6.2025

COM(2025) 828 final

PRILOGE

k

PREDLOGU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o postopnem opuščanju uvoza ruskega zemeljskega plina, izboljšanju spremljanja morebitnih energetskih odvisnosti in spremembi Uredbe (EU) 2017/1938

{SWD(2025) 830 final}

PRILOGA I

1.Predloga za nacionalne načrte za diverzifikacijo za zemeljski plin

Ta predloga je namenjena nacionalnim organom, ki pripravljajo nacionalni načrt za diverzifikacijo, kot je določeno v členu 11. Vključuje naslednje:

Splošne informacije

Ime organa, ki je odgovoren za pripravo tega načrta
Opis plinskega sistema. Vključevati mora opis: (i) povpraševanja po plinu; (ii) strukture oskrbe ob upoštevanju odvisnosti od ruske dobave.

Glavne informacije o uvozu plina ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije v državo članico

Sklicevanje na posamezne pogodbe, ki so jih uvozniki sporočili pristojnim organom in Komisiji.
Storitve terminalov za UZP, ki so jih rezervirala podjetja iz Ruske federacije.
Skupne pogodbene količine ruskega plina za dobavo v državo članico. Vključiti pogodbene prožnosti in mesto dobave (povezovalna točka, uvozna točka, terminal za UZP itd.).

Opis ukrepov za nadomestitev zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije.

3.1 Opis vključuje naslednje elemente:

Možnosti diverzifikacije: (i) alternativne dobave; (ii) alternativne poti oskrbe; (iii) združevanje povpraševanja.
Opis ukrepa in njegovih ciljev, vključno s količinami, za katere se pričakuje postopno opuščanje, in vmesnimi koraki v primeru večstopenjskega ukrepa.
Časovni okvir izvajanja
Vpliv ukrepov na energetski sistem, vključno z vzorci pretoka, infrastrukturnimi zmogljivostmi, tarifami itd.
Vpliv na sosednje države članice.

Tehnične ali regulativne ovire za nadomestitev plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije.

Tehnične in regulativne ovire
Možnosti za odpravo ovir in časovni okvir

Kategorija	Nadomestitev količin za postopno opuščanje 1
Zahtevane informacije	Opis veljavnih in načrtovanih ukrepov na nacionalni ravni za nadomestitev preostalih količin zemeljskega plina, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije (i) količine, za katere se pričakuje, da bodo postopno opuščene z vsakim ukrepom, (ii) časovni okvir izvajanja (začetek–konec), (iii) možnosti za alternativne dobave in poti oskrbe.
Plin iz plinovoda
UZP

PRILOGA II

2.Predloga za nacionalne načrte za diverzifikacijo za nafto

Ta predloga je namenjena nacionalnim organom, ki pripravljajo podrobni nacionalni načrt za diverzifikacijo, kot je določeno v členu 12. Predloga vključuje:

Splošne informacije

Ime organa, ki je odgovoren za pripravo tega načrta
Opis naftnega sistema. Vključevati mora opis: (i) povpraševanja po nafti; (ii) strukture oskrbe ob upoštevanju odvisnosti od ruske dobave.

Glavne informacije o uvozu nafte, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije v državo članico

Skupne pogodbene količine ruske nafte za dobavo v državo članico. Vključiti datum izteka pogodbenih obveznosti.
Informacije o identiteti različnih deležnikov (prodajalec, uvoznik in kupec).

Opis ukrepov za nadomestitev nafte, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije.

Opis vključuje naslednje elemente:

Možnosti diverzifikacije: (i) alternativne dobave; (ii) alternativne poti oskrbe.
Opis ukrepa in njegovih ciljev, vključno s količinami, za katere se pričakuje postopno opuščanje, in vmesnimi koraki v primeru večstopenjskega ukrepa.
Časovni okvir izvajanja
Vpliv ukrepov na energetski sistem, vključno z vzorci pretoka, infrastrukturnimi zmogljivostmi, tarifami itd.
Vpliv na sosednje države članice.

Tehnične ali regulativne ovire za nadomestitev nafte, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije.

Tehnične in regulativne ovire
Možnosti za odpravo ovir in časovni okvir

PRILOGA III

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE    3

1.1    Naslov predloga/pobude    3

1.2    Zadevna področja    3

1.3    Cilji    3

1.3.1    Splošni cilji    3

1.3.2    Specifični cilji    3

1.3.3    Pričakovani rezultati in posledice    3

1.3.4    Kazalniki smotrnosti    3

1.4    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša    4

1.5    Utemeljitev predloga/pobude    4

1.5.1    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude    4

1.5.2    Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.    4

1.5.3    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti    4

1.5.4    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti    5

1.5.5    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev    5

1.6    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic    6

1.7    Načrtovani načini izvrševanja proračuna    6

2.    UKREPI UPRAVLJANJA    8

2.1    Pravila o spremljanju in poročanju    8

2.2    Upravljavski in kontrolni sistemi    8

2.2.1    Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol    8

2.2.2    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje    8

2.2.3    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)    8

2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti    9

3    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE    10

3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice    10

3.2    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve    12

3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje    12

3.2.1.1    Odobritve iz izglasovanega proračuna    12

3.2.1.2    Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov    17

3.2.2    Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje    22

3.2.3    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve    24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna    24

3.2.3.2    Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov    24

3.2.3.3    Odobritve skupaj    24

3.2.4    Ocenjene potrebe po človeških virih    25

3.2.4.1    Financirano iz izglasovanega proračuna    25

3.2.4.2    Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov    26

3.2.4.3    Potrebe po človeških virih skupaj    26

3.2.5    Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami    28

3.2.6    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom    28

3.2.7    Udeležba tretjih oseb pri financiranju    28

3.3    Ocenjene posledice za prihodke    29

4.    Digitalne razsežnosti    29

4.1    Zahteve digitalnega pomena    30

4.2    Podatki    30

4.3    Digitalne rešitve    31

4.4    Ocena interoperabilnosti    31

4.5    Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju    32

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1    Naslov predloga/pobude

1.2    Zadevna področja 

1.3    Cilji

1.3.1    Splošni cilji

1.3.2    Specifični cilji

1.3.3    Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4    Kazalniki smotrnosti

1.4    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 2  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5    Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2    Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

 Časovno omejeno:

    od leta 2025 do leta 2027,

    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7    Načrtovani načini izvrševanja proračuna

 Neposredno upravljanje – Komisija:

 z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu,

 organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

 organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu,

subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1    Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2    Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1    Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Številka 2 – Kohezija, odpornost in vrednote	dif./nedif. 3	držav Efte 4	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 5	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	06010102.01 6	dif.	NE	NE	NE	NE

3.2    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1    Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

2

GD: ENER			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025 7	2026	2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)					0,000
	plačila	(2a)					0,000
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)					0,000
	plačila	(2b)					0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 8
Proračunska vrstica 06010102.01		(3)		0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve za GD ENER SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
	plačila	= 2a + 2b + 3	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve iz RAZDELKA 2	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“ 9

GD: <…….>				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
 Človeški viri				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD <…….> SKUPAJ	odobritve			0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD: <…….>				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
 Človeški viri				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD <…….> SKUPAJ	odobritve			0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ	plačila	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve iz RAZDELKA 2	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve iz RAZDELKA 2	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6		0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“ 10

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD: <…….>				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
 Človeški viri				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD <…….> SKUPAJ	odobritve			0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD: <…….>				Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
				2024	2025	2026	2027
 Človeški viri				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki				0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
GD <…….> SKUPAJ	odobritve			0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)		0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ	plačila	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

   

3.2.3    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,303	0,303	0,303	0,909
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,015	0,015	0,015	0,015
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

3.2.3.3    Odobritve skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,303	0,303	0,303	0,909
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
SKUPAJ	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4    Ocenjene potrebe po človeških virih

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1    Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 11

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX.01.YY.YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (06 01 01 02 01) – zunaj razdelka 7		0	3	3	3
SKUPAJ		0	3	3	3

3.2.4.3    Potrebe po človeških virih skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX.01.YY.YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (06010102) – zunaj razdelka 7		0	3	3	3
SKUPAJ		0	3	3	3

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom			n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)			3 PU

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

/

Zunanji sodelavci

Ta zakonodajni predlog je oblikovan v več možnostih, ki zahtevajo temeljito poznavanje politike in znatno razporeditev časa. GD ENER se trenutno sooča z omejitvami človeških virov, ki lahko, če se ne okrepijo, vplivajo na naloge spremljanja in sledenja, ki izhajajo iz te zakonodaje. Kandidat mora temeljito poznati delovanje trgov s plinom in/ali nafto, poleg tega pa mora biti seznanjen z določbami o zanesljivosti oskrbe ter pravili trga s plinom in/ali nafto. Ker so preglednost, spremljanje in poročanje stebri zakonodajnega predloga, bo moral kandidat (i) zagotoviti nemoteno izmenjavo informacij med nacionalnimi carinskimi organi, nacionalnimi organi za energijo in Komisijo, (ii) sodelovati pri oceni nacionalnih načrtov za diverzifikacijo, ki jih države članice predložijo v navedenem časovnem okviru, v nasprotnem primeru pa mora biti kandidat sposoben podpreti državo članico pri oblikovanju ambicioznejšega cilja. Dodatna delovna mesta bi bilo treba zapolniti čim prej (najpozneje do 1. januarja 2026), in sicer vsaj do končnega roka za popolno opustitev uvoza plina, tj. do 31. decembra 2027. Glede na to, da se bo spremljanje pravilnih uvoznih praks zemeljskega plina verjetno nadaljevalo tudi po letu 2027, in glede na možnost, da bo morala Komisija obravnavati pravdne zadeve, ki izhajajo iz predlagane uredbe, lahko Komisija po sprejetju novega večletnega finančnega okvira razmisli o tem, da bi zaprosila za dodatne človeške vire.

3.2.5    Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Ta predlog ne vključuje naložb, povezanih z digitalno tehnologijo.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.7    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3    Ocenjene posledice za prihodke

    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    za lastna sredstva,

    za druge prihodke.

    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 12
		leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.    Digitalne razsežnosti

4.1    Zahteve digitalnega pomena

Ocenjuje se, da ima predlagana uredba omejene zahteve digitalnega pomena. Dejansko se nanaša na dva glavna vidika predlaganega zakonodajnega besedila. Prvič, Komisija od držav članic zahteva, da predložijo svoje nacionalne načrte za diverzifikacijo za postopno opuščanje ruskega zemeljskega plina in nafte z uporabo predložene predloge in uradnim obveščanjem po elektronski pošti, pri čemer se zgledujejo po mehanizmu, ki se uporablja v načrtih za izredne razmere in načrtih preventivnih ukrepov, predvidenih v okviru uredbe o zanesljivosti oskrbe. Komisija bo po prejetju o uradnem obvestilu teh načrtov ustno obvestila koordinacijsko skupino za plin in jih objavila na svoji spletni strani. Drugič, predlagana uredba bi morala zagotoviti učinkovit okvir za ugotavljanje dejanskega izvora in kraja izvoza zemeljskega plina, uvoženega v Unijo. Uvozniki zemeljskega plina bi morali biti zato dolžni carinskim organom zagotoviti vse informacije, potrebne za določitev izvora in kraja izvoza zemeljskega plina, uvoženega v Unijo, ter za odločitev, ali za uvoženi plin velja izvzetje, ki omogoča uvoz ruskega zemeljskega plina tudi po tem. Carinski organi bi morali sodelovati z regulativnimi organi in pristojnimi organi pri izvajanju določb te uredbe in izmenjavi ustreznih informacij. Glede na to, da bodo nacionalni načrti za diverzifikacijo priglašeni prek uradne izmenjave elektronske pošte ter da bi morali imeti carinski organi, regulativni organi in pristojni organi na razpolago potrebna orodja in podatkovne zbirke za zagotovitev izmenjave ustreznih informacij, GD ENER ne predvideva nobenega vpliva na informacijsko okolje Komisije niti novega naložbenega posojila za IT storitve Komisije.

4.2    Podatki

Obstoječe vrzeli glede podrobnosti ruske pogodbe o dobavi spodkopavajo zmožnost Unije za oceno zanesljivosti oskrbe s plinom. Zato predlagana uredba uvaja nov okvir za preglednost in spremljanje, ki od uvoznikov plina ruskega izvora zahteva, da Komisiji in drugim pristojnim organom predložijo podrobne pogodbene informacije. Informacije morajo vključevati vsaj vse naslednje: datum sklenitve pogodbe o dobavi plina; trajanje pogodbe o dobavi plina; pogodbene količine plina, vključno z vsemi pravicami do prožnosti navzgor ali navzdol; identiteto strank pogodbe o dobavi plina, vključno s številko EORI (registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta) gospodarskega subjekta v EU, ki kupuje plin; proizvajalca plina in po potrebi državo proizvodnje, v kateri je bil plin nadalje predelan; za uvoz UZP pristanišče prvega natovarjanja; prevzemna mesta, vključno z morebitnimi prožnostmi glede prevzemnega mesta; vsako spremembo pogodbe o dobavi plina z navedbo vsebine in datuma spremembe, razen sprememb, ki se nanašajo izključno na ceno plina. Podatke bodo dopolnili nacionalni načrti držav članic za diverzifikacijo. Skupaj z okrepljenim sodelovanjem s carinskimi organi in drugimi organi, ki so vključeni v spremljanje in lahko zahtevajo podrobnejše informacije, bo ta celovit nabor podatkov Komisiji omogočil, da oceni izpostavljenost Unije ruskemu plinu in učinkovitost strategij postopnega opuščanja.

4.3    Digitalne rešitve

Za ta zakonodajni akt ni določena posebna digitalna rešitev. Izmenjane informacije se nanašajo na informacije, vključene v nacionalne načrte za diverzifikacijo (količine, podrobnosti o pogodbah, partnerji, logistika dobave in pogoji, razen informacij o cenah), ki bodo Komisiji sporočene prek uradne izmenjave elektronske pošte in posledično koordinacijski skupini za plin, preden bodo objavljene na spletišču Komisije. Kar zadeva izmenjavo informacij med carinskimi organi, regulativnimi organi in pristojnimi organi, morajo imeti ti organi vzpostavljena ustrezna orodja in podatkovne zbirke za zagotavljanje, da se lahko ustrezne informacije po potrebi izmenjujejo med nacionalnimi organi in organi v različnih državah članicah. Carinski organi bi morali vsak mesec obvestiti regulatorje, pristojni nacionalni organ, ACER in Komisijo o ključnih elementih v zvezi z gibanjem uvoza ruskega plina (kot so količine, uvožene na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih pogodb, vstopne točke ali pogodbeni partnerji).

4.4    Ocena interoperabilnosti

Uvozniki zemeljskega plina bi morali biti zato dolžni carinskim organom zagotoviti vse informacije, potrebne za določitev izvora in kraja izvoza zemeljskega plina, uvoženega v Unijo. Glede na zapletenost zahtevanih informacij bi morali imeti carinski organi pravico, da od uvoznikov zahtevajo podrobne pogodbene informacije, vključno s celotnimi pogodbami o dobavi, razen informacij o cenah, kadar je to potrebno za razumevanje konteksta nekaterih klavzul ali sklicevanj na druge določbe. Carinski organi bi morali sodelovati z regulativnimi in pristojnimi organi pri izvajanju določb predlagane uredbe ter in izmenjavi ustreznih informacij, zlasti v zvezi z oceno izvzetij, ki omogočajo uvoz ruskega zemeljskega plina po [1. januarju 2026]. Carinski organi, regulativni organi in pristojni organi bi morali imeti vzpostavljena potrebna orodja in podatkovne zbirke za zagotavljanje, da se lahko ustrezne informacije po potrebi izmenjujejo med nacionalnimi organi in organi v različnih državah članicah. Carinski organi bi morali vsak mesec obvestiti regulatorje, pristojni nacionalni organ, ACER in Komisijo o ključnih elementih v zvezi z gibanjem uvoza ruskega plina (kot so količine, uvožene na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih pogodb, vstopne točke ali pogodbeni partnerji).

4.5 Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Sedanji zakonodajni predlog se opira na obstoječe mehanizme obveščanja, spremljanja in poročanja: v primeru načrtov za diverzifikacijo bodo države članice Komisijo obvestile po elektronski pošti, Komisija pa bo o tem poročala koordinacijski skupini za plin, preden bo načrt objavila na svojem spletišču; v primeru izmenjave s carinskimi organi se bo zakonodajni postopek opiral na obstoječe mehanizme in podatkovne zbirke, ki so carinskim organom že na voljo.

Opomba: Če se prvotni predlog Komisije med zakonodajnimi pogajanji znatno spremeni, bi bilo treba po potrebi informacije iz ocene finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga v zvezi s finančnimi in/ali digitalnimi vidiki posodobiti, da se podpre pogajalski proces in razjasnijo vprašanja za vse zadevne strani.

PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

1.ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.UPRAVNI STROŠKI SKUPAJ

4.METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

4.1.Človeški viri

4.2.Drugi upravni odhodki

1.Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

1.1 Financirano iz izglasovanega proračuna

1.1.1 GD ENER

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 13		2024		2025		2026		2027		2021–2027 SKUPAJ
večletnega finančnega okvira		EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva)	AD		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	AST		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
20 01 02 03 (delegacije Unije)	AD		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	AST		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Zunanji sodelavci
20 02 01 in 20 02 02 (zunanji sodelavci – sedež in predstavništva)	PU		0,000	0	0,000		0,000		0,000	0	0,000
	NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
20 02 03 (zunanji sodelavci – delegacije Unije)	PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	LU									0	0,000
	NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	MSD									0	0,000
Druge proračunske vrstice, povezane s človeškimi viri (navedite)	PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Seštevek za človeške vire iz RAZDELKA 7		0	0,000	0	0,000	0	0,000		0,000		0,000

Zunaj RAZDELKA 7			2024		2025		2026		2027		2021–2027 SKUPAJ
večletnega finančnega okvira			EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve	EPDČ	Odobritve
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
01 01 01 01 (posredne raziskave)		AD		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		AST		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		AD		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		AST		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Drugo (navedite)		AD		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		AST		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Zunanji sodelavci
Zunanji sodelavci iz odobritev za poslovanje	– na sedežu	PU		0,000	3	0,303	3	0,303	3	0,303	3	0,909
		NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
	– na delegacijah Unije	PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		LU									0	0,000
		NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		MSD									0	0,000
01 01 01 02 Posredne raziskave		PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
01 01 01 12 Neposredne raziskave		PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Druge proračunske vrstice, povezane s človeškimi viri (navedite)		PU		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
		NNS		0,000		0,000		0,000		0,000	0	0,000
Seštevek za človeške vire zunaj RAZDELKA 7			0	0,000	3	0,303	3	0,303	3	0,303	3	0,909
Človeški viri skupaj (vsi razdelki VFO)			0	0,000	3	0,303	3	0,303	3	0,303	3	0,909

   

2.Stroški drugih upravnih odhodkov

Za predlog/pobudo niso potrebne upravne odobritve.

    Za predlog/pobudo so potrebne upravne odobritve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

2.1 Financirano iz izglasovanega proračuna

2.1.1 GD ENER

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Na sedežu ali na ozemlju EU
20 02 06 01 (stroški službenih potovanj in reprezentančni stroški)					0,000
20 02 06 02 (stroški konferenc in sestankov)					0,000
20 02 06 03 (odbori)					0,000
20 02 06 04 (študije in posvetovanja)					0,000
20 04 (odhodki za IT na ravni organizacije) 14					0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)					0,000
Na delegacijah Unije
20 02 07 01 (stroški službenih potovanj in konferenc ter reprezentančni stroški)					0,000
20 02 07 02 (nadaljnje usposabljanje osebja)					0,000
20 03 05 (infrastruktura in logistika)					0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)					0,000
Seštevek za Drugo – RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA):
– na sedežu					0,000
– na delegacijah Unije					0,000
Drugi odhodki za upravljanje za raziskave					0,000
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik) 15					0,000
Odhodki za IT za operativne programe na ravni organizacije 16					0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (06010102)		0,015	0,015	0,015	0,045
Seštevek za Drugo – zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Drugi upravni odhodki skupaj (vsi razdelki VFO)	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045

2.2.3 Skupaj

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Na sedežu ali na ozemlju EU
20 02 06 01 (stroški službenih potovanj in reprezentančni stroški)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 02 06 02 (stroški konferenc in sestankov)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 02 06 03 (odbori)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 02 06 04 (študije in posvetovanja)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 04 (odhodki za IT na ravni organizacije) 17	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Na delegacijah Unije
20 02 07 01 (stroški službenih potovanj in konferenc ter reprezentančni stroški)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 02 07 02 (nadaljnje usposabljanje osebja)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
20 03 05 (infrastruktura in logistika)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za Drugo – RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

Zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA):	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
– na sedežu	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
– na delegacijah Unije	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki za upravljanje za raziskave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik) 18	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odhodki za IT za operativne programe na ravni organizacije 19	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (06010102)	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Seštevek za Drugo – zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Drugi upravni odhodki skupaj (vsi razdelki VFO)	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045

3.Upravni stroški skupaj (vsi razdelki VFO)

3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.1.1 GD ENER.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Povzetek	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Razdelek 7 – človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Razdelek 7 – drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za razdelek 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Zunaj razdelka 7 – človeški viri	0,000	0,303	0,303	0,303	0,909
Zunaj razdelka 7 – drugi upravni odhodki	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Seštevek za druge razdelke	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Iz RAZDELKA 7 in zunaj RAZDELKA 7 SKUPAJ	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

.1.3 SKUPAJ

Povzetek	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
Razdelek 7 – človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Razdelek 7 – drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za razdelek 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Zunaj razdelka 7 – človeški viri	0,000	0,303	0,303	0,303	0,909
Zunaj razdelka 7 – drugi upravni odhodki	0,000	0,015	0,015	0,015	0,045
Seštevek za druge razdelke	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954
Iz RAZDELKA 7 in zunaj RAZDELKA 7 SKUPAJ	0,000	0,318	0,318	0,318	0,954

4.Metode izračuna za oceno stroškov

4.1Človeški viri

V tem delu je določena metoda izračuna za oceno predvidenih potrebnih človeških virov (predpostavke o količini dela, vključno s specifičnimi delovnimi nalogami (delovni profili v skladu s Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa): 

	Notranje prerazporejeno osebje		Izredno dodatno osebje
	znotraj pristojnega generalnega direktorata*	izjemoma iz rezerve Komisije za prerazporeditve po navodilih iz CMB**	financirano iz razdelka 7*** ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom				n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)				3 PU FS IV Financira se prek proračunske vrstice 06010102

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Opomba: Povprečni stroški za vsako kategorijo osebja na sedežu so na voljo na BUDGpedii: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/financial-statement.aspx .

□ Uradniki in začasni uslužbenci

□ Zunanji sodelavci

Zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

□ Samo delovna mesta, ki se financirajo iz proračuna za raziskave

 Zunanji sodelavci Predlagana uredba je oblikovana v več možnostih, ki zahtevajo temeljito poznavanje politike in znatno razporeditev časa. GD ENER se trenutno sooča z omejitvami človeških virov, ki lahko, če se ne okrepijo, vplivajo na naloge spremljanja in sledenja, ki izhajajo iz te zakonodaje. Kandidat mora temeljito poznati delovanje trgov s plinom in/ali nafto, poleg tega pa mora biti seznanjen z določbami o zanesljivosti oskrbe ter pravili trga s plinom in/ali nafto. Ker so preglednost, spremljanje in poročanje stebri zakonodajnega predloga, bo moral kandidat (i) zagotoviti nemoteno izmenjavo informacij med nacionalnimi carinskimi organi, nacionalnimi organi za energijo in Komisijo, (ii) sodelovati pri oceni nacionalnih načrtov za diverzifikacijo, ki jih države članice predložijo v navedenem časovnem okviru, v nasprotnem primeru pa mora biti kandidat sposoben podpreti državo članico pri oblikovanju ambicioznejšega cilja. Dodatna delovna mesta bi bilo treba zapolniti čim prej (najpozneje do 1. januarja 2026), in sicer vsaj do končnega roka za popolno opustitev uvoza plina, tj. do 31. decembra 2027. Glede na to, da se bo spremljanje pravilnih uvoznih praks zemeljskega plina verjetno nadaljevalo tudi po letu 2027, in glede na možnost, da bo morala Komisija obravnavati pravdne zadeve, ki izhajajo iz predlagane uredbe, lahko Komisija po sprejetju novega večletnega finančnega okvira razmisli o tem, da bi zaprosila za dodatne človeške vire.

4.2Drugi upravni odhodki

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

Del zahtevanega proračuna bi moral pokrivati morebitne misije, ki se bodo izvajale kot izvedbeni ukrepi tega zakonodajnega predloga. Od uradnikov Komisije se lahko zahteva, da odidejo na misijo v tujino, kjer bodo spodbujali in pojasnjevali ukrepe, predlagane v uredbi, ter razpravljali z regulativnimi organi držav članic EU, da bi zagotovili nemoteno in hitro izvajanje zadevne uredbe. GD ENER prosi za proračunska sredstva v višini 15 000 EUR na leto, kar pomeni 5 000 EUR na EPDČ, kar predstavlja pet misij v države članice EU.

(1)    Taki ukrepi lahko vključujejo uporabo platforme EU za združevanje povpraševanja v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2024/1789, [Sklic se zdi nepravilen, prosimo, preverite in popravite] podporne ukrepe za prizadevanja energetskih podjetij za diverzifikacijo, sodelovanje v regionalnih skupinah, kot je skupina na visoki ravni za energetsko povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope (CESEC), opredelitev alternativ uvozu zemeljskega plina z elektrifikacijo, ukrepe za energijsko učinkovitost, spodbujanje proizvodnje bioplina, biometana in čistega vodika, uvajanje energije iz obnovljivih virov ali prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja.

(2)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(3)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(4)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(5)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(6)    Še v postopku potrjevanja pri GD ECFIN.

(7)    Človeški viri za leto 2025 bodo odvisni od tega, ali bo sedanji predlog pravočasno sprejet.

(8)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(9)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(10)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(11)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(12)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(13)    Komisija izračuna potrebo po dodatnem osebju po letu 2027.

(14)    Potrebno je mnenje ekipe za naložbe v IT na DG DIGIT (glej smernice za financiranje IT, C(2020 ) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(15)    Potrebno je mnenje ekipe za naložbe v IT na DG DIGIT (glej smernice za financiranje IT, C(2020 ) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(16)    Ta postavka vključuje lokalne upravne sisteme in prispevke k sofinanciranju sistemov IT na ravni organizacije (glej smernice za financiranje IT, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020).

(17)    Potrebno je mnenje ekipe za naložbe v IT na DG DIGIT (glej smernice za financiranje IT, C(2020 ) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(18)    Potrebno je mnenje ekipe za naložbe v IT na DG DIGIT (glej smernice za financiranje IT, C(2020 ) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(19)    Ta postavka vključuje lokalne upravne sisteme in prispevke k sofinanciranju sistemov IT na ravni organizacije (glej smernice za financiranje IT, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020).