EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2026

COM(2026) 570 final

2026/0164(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1727

{SEC(2026) 570 final} - {SWD(2026) 570 final} - {SWD(2026) 571 final} - {SWD(2026) 572 final} - {SWD(2026) 573 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 85 PDEU, ki določa, da se struktura, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta določijo z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku. V skladu z njo se zahteva tudi, da se s temi uredbami določijo ureditve za vključitev Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v ocenjevanje dejavnosti Eurojusta, s čimer se prispeva k demokratičnemu nadzoru nad njegovimi dejavnostmi na ravni EU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Komisija se je v postopku priprave te uredbe večkrat posvetovala s specializiranimi deležniki. Ta posvetovanja so vključevala javno posvetovanje, ki je bilo izvedeno v vseh 24 uradnih jezikih EU, poziv k predložitvi dokazov in spletno anketo. Poleg tega je zunanji izvajalec opravil razgovore s širokim krogom deležnikov, vključno z osebjem Eurojusta, nacionalnimi člani, nacionalnimi organi, delavci v pravni stroki ter predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij.

V javnem posvetovanju, ki je trajalo dvanajst tednov, in sicer od 3. decembra 2025 do 24. februarja 2026, je bilo prejetih 20 odgovorov, večina sodelujočih pa je poudarila pomen vloge Eurojusta pri obravnavanju hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala s čezmejno razsežnostjo. Deležniki so poudarili tudi, da bi bilo treba bolje upoštevati vidike žrtev in prič ter pojasniti, kako se zadeve dodeljujejo med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo (EJN). V okviru poziva k predložitvi dokazov, ki je bil na voljo na spletišču Povejte svoje mnenje, je bilo prejetih 42 odgovorov deležnikov iz 21 držav članic EU. V povratnih informacijah so bili poudarjeni dopolnjujoči se vlogi Eurojusta in EJN, potreba po okrepitvi mandata Eurojusta z več operativnimi vlogami ter pomen izboljšanja upravljanja in postopkov odločanja. Deležniki so poudarili tudi, da mora Eurojust dati prednost sodelovanju s tretjimi državami in vlagati v tehnološka orodja za odzivanje na spreminjajočo se naravo kaznivih dejanj. Spletna anketa, na katero je bilo mogoče odgovoriti do 4. marca 2026, je bila namenjena delavcem v pravni stroki, predstavnikom uprave Eurojusta in nacionalnim članom ter javnim uslužbencem iz držav EU in tretjih držav. Rezultati ankete so pokazali široko podporo reformi upravljanja, vključno z uvedbo upravnega odbora, da bi kolegij razbremenili upravnega bremena, in pojasnitvi delitve nalog. Deležniki so se tudi strinjali, da je treba harmonizirati status in pooblastila nacionalnih članov ter okrepiti sodelovanje z ustreznimi agencijami in organi EU, kot sta Europol in EJT. Izraženi so bili pomisleki glede različnih ravni sodelovanja tretjih držav z Eurojustom, pri čemer so nekateri respondenti predlagali uvedbo klavzul o pogojenosti za okrepitev sodelovanja, zlasti v državah kandidatkah za članstvo v EU in potencialnih kandidatkah. Poleg odprtih javnih posvetovanj so bili opravljeni razgovori s 115 deležniki, vključno s predstavniki uprave Eurojusta, nacionalnimi člani, tožilci za zvezo, agencijami EU, nacionalnimi organi in mednarodnimi organizacijami. Ti razgovori so omogočili globlji vpogled v operativne izzive, s katerimi se srečuje Eurojust, vključno z zastarelimi orodji, omejenim sodelovanjem z uradom OLAF in potrebo po jasnejših pristojnostih na področjih, kot so elektronski dokazi. Čeprav so deležniki iz tretjih držav in mednarodnih organizacij delo Eurojusta prepoznali kot dragoceno, so poudarili tudi možnosti za izboljšanje sodelovanja z ukrepi, kot sta vzpostavitev rezidenčnih kontaktnih točk in imenovanje pravosodnih funkcionarjev za zvezo.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagana uredba je sestavljena iz devetih poglavij, ki vsebujejo 87 členov.

Poglavje I – Splošne določbe, cilji in naloge

To poglavje določa temeljni okvir Eurojusta. Potrjuje pravni status Eurojusta kot agencije Unije s pravno osebnostjo in določa, da ima sedež v Haagu. Določa splošne cilje Eurojusta, in sicer podpiranje in krepitev usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo. Določa celoten seznam nalog, ki jih mora izvajati Eurojust za izpolnitev teh ciljev, vključno s pomočjo nacionalnim in mednarodnim organom pri usklajevanju preiskav, navzkrižnim preverjanjem informacij za ugotavljanje povezav med čezmejnimi zadevami, zbiranjem in hrambo dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih, podporo pri odvzemu premoženjske koristi ter sodelovanjem z agencijami in organi Unije, kot sta Europol in EJT. Opredeljuje tudi pristojnost Eurojusta, ki zajema huda kazniva dejanja iz Priloge I in povezana kazniva dejanja, ter določa geografske in situacijske pogoje, pod katerimi lahko Eurojust ukrepa, tudi v zvezi z EJT in tretjimi državami.

Poglavje II – Organizacija Eurojusta

To poglavje vsebuje opredelitev strukture upravljanja Eurojusta in je razdeljeno na štiri oddelke, pri čemer razlikuje med upravljavsko strukturo in operativno strukturo.

Oddelek I določa dvojno strukturo Eurojusta: upravljavsko strukturo sestavljajo upravni odbor, izvršni odbor in upravni direktor, operativno strukturo pa nacionalni člani in kolegij.

Oddelek II vsebuje določbe, ki urejajo upravni odbor, ki sprejema ključne upravljavske odločitve in strateško usmerja dejavnosti Eurojusta. Sestavljajo ga po en predstavnik vsake države članice in en predstavnik Komisije, pristojen pa je za sprejemanje enotnega programskega dokumenta, letnega proračuna, kadrovskih in varnostnih pravil ter drugih neoperativnih odločitev. Poglavje II določa pravila, ki izhajajo iz skupnega pristopa glede decentraliziranih agencij, o sestavi, izvolitvi predsednika, pogostosti in poteku sej, funkcijah in ureditvah glasovanja, vključno s posebno dvotretjinsko večino, potrebno za ključne odločitve, kot sta imenovanje upravnega direktorja in sprejetje proračuna. Določa tudi postopek letnega in večletnega programskega načrtovanja, v skladu s katerim mora upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejeti enotni programski dokument.

Oddelek III vzpostavlja izvršni odbor, ki mu predseduje predsednik Eurojusta in upravnemu odboru pomaga s pripravo njegovih odločitev, pregledom predlogov proračuna in delovnih programov, zagotavljanjem nadaljnjega ukrepanja na podlagi revizijskih ugotovitev in sprejemanjem določenega nabora upravnih odločitev.

Oddelek IV vsebuje določbe, ki veljajo za upravnega direktorja, ki neodvisno vodi agencijo in je odgovoren upravnemu odboru. Upravnega direktorja imenuje upravni odbor za petletni mandat na podlagi dosežkov, odgovoren pa je za tekoče upravljanje, izvrševanje proračuna, ukrepe za boj proti goljufijam in kadrovsko upravljanje.

Oddelek V se nanaša na nacionalne člane in njihove nacionalne urade. Vsaka država članica na sedež Eurojusta v Haagu napoti enega nacionalnega člana, ki mu pomagata vsaj en namestnik in en pomočnik. Nacionalni člani morajo imeti visoke tožilske ali pravosodne kvalifikacije in biti pooblaščeni za izvajanje določenih pravosodnih pooblastil. V členu 19 so zlasti navedena pooblastila nacionalnih članov, pri čemer se ločuje med pooblastili, ki se lahko izvajajo brez predhodnega dovoljenja, in pooblastili, za katera je potrebno soglasje pristojnega nacionalnega organa. V okviru prve kategorije lahko nacionalni člani neposredno vzpostavijo stik ter izmenjujejo operativne informacije in dokaze s pristojnimi nacionalnimi organi in organi tretjih držav ter ustreznimi organi Unije, odpirajo in vodijo zadeve v sistemu vodenja zadev, organizirajo usklajevalne sestanke in centre za usklajevanje, sodelujejo v skupnih preiskovalnih skupinah in lajšajo njihovo delo, tudi s podpisovanjem sporazumov o skupnih preiskovalnih skupinah, sodelujejo pri skupnih operativnih platformah in platformah za pravosodno usklajevanje, zaprosijo pristojne nacionalne organe, naj začnejo preiskave ali pregon, ter pomagajo pri ugotavljanju in reševanju sporov o pristojnosti. V okviru druge kategorije lahko nacionalni člani s soglasjem pristojnega nacionalnega organa ali v nujnih primerih brez njega izdajo ali izvršijo zaprosila za pravosodno sodelovanje ali instrumente vzajemnega priznavanja, vključno z izdajo osnovnega sklepa v skladu z nacionalnim pravom. Oddelek V uvaja tudi mehanizem nadomestil za državo članico, katere nacionalni član je predsednik Eurojusta, za kritje stroškov okrepitve nacionalnega urada med predsedniškim mandatom.

Oddelek VI ureja kolegij, ki ga sestavljajo vsi nacionalni člani in je odgovoren za operativne funkcije Eurojusta ter deluje popolnoma neodvisno. Kolegij obravnava zadeve in sprejema ustrezne operativne odločitve v zvezi z zadevami, ki jih predložijo države članice, ali po potrebi odpira zadeve na lastno pobudo. Predsednika in podpredsednika izvoli izmed nacionalnih članov z dvotretjinsko večino za štiriletni mandat.

Poglavje III – Operativne zadeve

To poglavje je osrednje operativno poglavje uredbe. Razdeljeno je na štiri oddelke, ki se nanašajo na različne načine in oblike operativnih dejavnosti Eurojusta.

Oddelek I obravnava glavno operativno funkcijo Eurojusta, in sicer lajšanje pravosodnega sodelovanja in usklajevanja. Določa način, na katerega Eurojust podpira čezmejne preiskave in pregon, vključno z organizacijo usklajevalnih sestankov in centrov za usklajevanje, omogočanjem uporabe instrumentov pravosodnega sodelovanja, pomočjo pri reševanju sporov o pristojnosti in navzkrižnim preverjanjem informacij v ustreznih podatkovnih zbirkah. V njem je podrobno opisana operativna, tehnična, analitična, pravna in finančna podpora, ki jo Eurojust zagotavlja skupnim preiskovalnim skupinam, vključno s pomočjo pri pripravi sporazumov o skupnih preiskovalnih skupinah in upravljanjem finančnega prispevka Eurojusta za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin. Vzpostavlja tudi platforme za pravosodno usklajevanje, ki jih lahko Eurojust ustanovi na zaprosilo dveh ali več držav članic ali na lastno pobudo za podporo posebno zapletenim čezmejnim preiskavam, pri čemer platformam in njihovim udeležencem zagotavlja operativno, tehnično, analitično, pravno in finančno podporo.

Oddelek II ureja operativne dejavnosti, ki jih Eurojust izvaja na lastno pobudo, kadar ni zaprosila nacionalnih organov ali EJT. Določa pogoje in postopke, v skladu s katerimi lahko nacionalni člani od pristojnih nacionalnih organov zahtevajo, naj začnejo ali razširijo preiskave, ustanovijo skupne preiskovalne skupine, prednostno obravnavajo zaprosila za pravosodno sodelovanje ali sprejmejo druge utemeljene ukrepe. Obravnava tudi zmogljivosti Eurojusta za zavarovanje, analizo in hrambo dokazov, povezanih z najhujšimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, ter jih daje na voljo državam članicam, tretjim državam in mednarodnim kazenskim sodiščem, da se olajša priprava zadev. Oddelek II nadalje določa ohranjanje operativnega znanja, pridobljenega pri obravnavi zadev v Eurojustu, pripravo smernic in dobre prakse ter ustanovitev strokovnih centrov Eurojusta za kazenske zadeve (SCE), da se zagotovi strateška, analitična in operativna podpora na področjih kriminala, ki se prednostno obravnavajo.

Oddelek III se nanaša na dodatne oblike operativne podpore, ki jo zagotavlja Eurojust, vključno z njegovo vlogo kontaktne točke za tretje države in mednarodne organizacije na podlagi Uredbe (EU) 2019/816 o sistemu ECRIS-TCN, njegovo podporo žrtvam kaznivih dejanj v čezmejnih kazenskih postopkih ter njegovim sodelovanjem skupaj z Europolom in v okviru njunih mandatov v ciklih EMPACT, s čimer prispeva k pripravi strateških analiz in operativnemu izvajanju prednostnih nalog Unije za boj proti hudim kaznivim dejanjem.

V Oddelku IV je vzpostavljen okvir za izmenjavo informacij med Eurojustom in nacionalnimi organi. V skladu z njim se od vsake države članice zahteva, da vzpostavi nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, da se zagotovi učinkovito usklajevanje med nacionalnim uradom in nacionalnimi organi, ki vključuje kontaktne točke ustreznih evropskih mrež in nacionalnega korespondenta za področje terorizma. Določa splošno obveznost pristojnih nacionalnih organov, da izmenjujejo vse informacije, potrebne za naloge Eurojusta, kar vključuje posebne zahteve glede obveščanja za primere, ki vključujejo vsaj tri države članice, in za vse primere terorizma, predložene pravosodnim organom.

Ta oddelek ureja tudi pretok operativnih informacij med osebjem Eurojusta in državami članicami prek nacionalnih članov, določa varno digitalno komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT, ki temelji na sistemu e-CODEX, ter vzpostavlja sistem vodenja zadev kot osrednje orodje za obdelavo operativnih osebnih podatkov, vodenje zadev, navzkrižno preverjanje informacij in zavarovanje dokazov. Nazadnje določa pravila o dostopu do sistema vodenja zadev na nacionalni ravni in o upravljanju informacij s strani nacionalnih članov in pooblaščenega osebja.

Poglavje IV – Obdelava informacij

To poglavje določa okvir varstva podatkov, ki ureja obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta. Določa, da se za dejavnosti obdelave podatkov s strani Eurojusta uporabljata ta uredba in Uredba (EU) 2018/1725, pri čemer imajo operativna pravila o varstvu podatkov iz te uredbe (kot lex specialis) prednost pred splošnimi pravili Uredbe (EU) 2018/1725. Ta pristop zagotavlja pravno jasnost, hkrati pa ohranja splošni okvir varstva podatkov, ki se uporablja za institucije, organe, urade in agencije Unije.

V poglavju IV so opredeljene kategorije operativnih osebnih podatkov, ki jih lahko obdeluje Eurojust. To vključuje podatke o osumljencih, obsojencih, žrtvah in drugih strankah v postopku ter, v izjemnih in časovno omejenih okoliščinah, dodatne podatke, ki so neposredno relevantni za usklajene preiskave v teku. Določa stroge roke za shranjevanje operativnih osebnih podatkov po zaključku postopka in uvaja zahteve v zvezi z avtomatiziranimi mehanizmi pregleda za zagotavljanje skladnosti.

To poglavje določa tudi pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z operativnimi osebnimi podatki, vključno s pravico do dostopa in omejitvami te pravice, pravico do omejitve obdelave ter pogoji, pod katerimi se lahko dostop zavrne, kadar bi ogrozil tekočo preiskavo ali varnost posameznika. V skladu s poglavjem 4 je dostop do operativnih osebnih podatkov v Eurojustu omejen na nacionalne člane, pooblaščene napotene nacionalne strokovnjake, imenovane nacionalne uporabnike sistema in pooblaščeno osebje Eurojusta. To poglavje določa imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov s strani izvršnega odbora in vzpostavlja pravila o obveščanju v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov. Zaključuje se z dodelitvijo odgovornosti za točnost podatkov in pravno skladnost Eurojustu ali državam članicam, odvisno od izvora podatkov in nadaljnjega ravnanja z njimi.

Poglavje V – Odnosi s partnerji

To poglavje ureja zunanje odnose Eurojusta. Vsebuje tri oddelke, ki se nanašajo na odnose z organi in agencijami Unije ter mednarodno sodelovanje.

Oddelek I določa skupne določbe, ki se uporabljajo za vsako sodelovanje Eurojusta. Določa, da lahko Eurojust po predhodnem posvetovanju s Komisijo sklepa delovne dogovore z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij. Taki dogovori ne morejo biti pravna podlaga za izmenjavo osebnih podatkov in ne ustvarjajo pravnih obveznosti za Unijo ali države članice. Oddelek I ureja tudi skupni sistem po načelu zadetek / ni zadetka, ki imenovanim agencijam in organom Unije – zlasti Europolu, EJT, OLAF, Organu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) in Carinskemu organu EU – omogoča posreden dostop do sistema Eurojusta za vodenje zadev prek avtomatiziranega seznama, Komisija pa je pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo tehnične in funkcionalne specifikacije sistema po načelu „zadetek/ni zadetka“.

Oddelek II ureja odnose Eurojusta s posameznimi organi, uradi in agencijami Unije. Vzpostavlja privilegiran odnos z Evropsko pravosodno mrežo, ki vključuje delovanje sekretariata mreže v okviru osebja Eurojusta in usklajevanje prek nacionalnega sistema za usklajevanje. V skladu z njim se od Eurojusta zahteva, da podpira vrsto drugih mrež in organov, dejavnih na področju pravosodnega sodelovanja, vključno z mrežo skupnih preiskovalnih skupin, Evropsko pravosodno mrežo za kibernetsko kriminaliteto in evropsko pravosodno mrežo za organizirani kriminal. Ureja sodelovanje Eurojusta z Europolom, pri katerem je predviden delovni dogovor, v katerem so določeni praktični načini sodelovanja, vzajemni dostop do izbranih informacij, shranjenih v zadevnih podatkovnih zbirkah, prek sistema po načelu zadetek / ni zadetka ter možnost vzpostavitve skupnih operativnih platform. Vzpostavlja okvir za sodelovanje z EJT, ki temelji na medsebojnem sodelovanju v okviru njunih mandatov, vključno z obveznostjo, da se brez nepotrebnega odlašanja prijavi vsako kaznivo ravnanje, ki spada v pristojnost EJT, in napotitvijo uradnika EJT za zvezo v Eurojust. Določa tudi sodelovanje Eurojusta z OLAF, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, AMLA ter carinskim organom EU.

Predlog se sklicuje na veljavni pravni okvir, ki ureja razmerje med Eurojustom in EJT, pri čemer se upošteva, da je bil EJT ustanovljen z okrepljenim sodelovanjem. To ne posega v morebitni prihodnji razvoj, ki bi lahko izhajal iz sprememb v sodelovanju držav članic v EJT, tudi v okviru predvidenega pristopa Madžarske.

Oddelek III ureja mednarodno sodelovanje med Eurojustom ter organi tretjih držav in mednarodnih organizacij. Določa sprejetje štiriletne strategije sodelovanja in napotitev pravosodnih funkcionarjev Eurojusta za zvezo v tretje države, da se olajša pravosodno sodelovanje. Določa pogoje za napotitev tožilcev za zvezo iz tretjih držav in mednarodnih organizacij v Eurojust na podlagi mednarodnih sporazumov, vključno z njihovim dostopom do sistema vodenja zadev. Omogoča gostovanje kontaktnih točk iz tretjih držav pri Eurojustu za pospešitev pravosodnega sodelovanja ter imenovanje kontaktnih točk v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, kadar je to določeno v delovnem dogovoru med Eurojustom in organi zadevne tretje države ali organi zadevne mednarodne organizacije, pri čemer določa, da take kontaktne točke nimajo neposrednega dostopa do sistema vodenja zadev ali do operativnih osebnih podatkov.

Poglavje VI – Priprava in struktura proračuna

V tem poglavju je opisan letni proračunski postopek, v skladu s katerim mora upravni direktor pripraviti osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov, ki ga pregleda izvršni odbor in odobri upravni odbor, preden se do 31. januarja vsako leto posreduje Komisiji. Proračun postane dokončen, ko proračunski organi dokončno sprejmejo splošni proračun Unije.

Določene so določbe o strukturi, izvrševanju in nadzoru proračuna Eurojusta. V njih je določeno, da mora biti proračun uravnotežen glede prihodkov in odhodkov, pri čemer viri prihodkov vključujejo prispevek Unije, prostovoljne prispevke držav članic, prispevke tretjih držav ter prihodke od objav in storitev. Upravni direktor deluje kot odredbodajalec ter je odgovoren za izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Poglavje določa podrobne roke in postopke za predložitev začasnega in končnega zaključnega računa, predložitev poročil Računskemu sodišču, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu ter podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta. Določa sprejetje finančnih pravil s strani upravnega odbora, ki brez predhodnega soglasja Komisije ne smejo odstopati od okvirne uredbe za decentralizirane agencije. V skladu z okvirom za boj proti goljufijam, v katerem se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 12 , se Računskemu sodišču podeljujejo revizijska pooblastila, uradu OLAF preiskovalna pooblastila, Evropskemu javnemu tožilstvu pa pristojnost za preiskovanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Poglavje VII – Osebje

To poglavje vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za osebje Eurojusta, pri čemer določa, da to osebje dela pod vodstvom upravnega direktorja ter da zanje veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. „Pooblaščeno osebje Eurojusta“ opredeljuje kot člane osebja, določene za izvajanje specifičnih operativnih, upravnih ali tehničnih nalog, ter določa njihove funkcije, ki vključujejo podporo nacionalnim uradom, vodenje zadev, operativno analizo in vrsto upravnih dejavnosti. Poglavje VII tudi določa, da lahko Eurojust uporablja napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki niso neposredno zaposleni pri njem, ter potrjuje, da se za Eurojust in njegovo osebje uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Poglavje VIII – Ocenjevanje in poročanje

S tem poglavjem se vzpostavlja okvir odgovornosti in poročanja Eurojusta. V skladu z njim se od Eurojusta zahteva, da vsako leto do 1. maja posreduje svoje konsolidirano letno poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom, od predsednika pa, da enkrat letno nastopi pred Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na medparlamentarni seji odborov. Od Eurojusta zahteva, da prispeva k letnemu poročilu o zaščiti finančnih interesov Unije v skladu s členom 325(5) PDEU, pri čemer uporabi kazalnike za poročanje, ki jih določi Komisija. Poglavje VIII določa tudi, da lahko Komisija in države članice zaprosijo Eurojust za mnenje o predlaganih zakonodajnih aktih, ki spadajo na področje uporabe člena 76 PDEU. Zahteva se neodvisno ocenjevanje uspešnosti Eurojusta vsakih pet let, vsakih deset let pa ocena, ali je nadaljnji obstoj agencije še upravičen.

Poglavje IX – Splošne in končne določbe

To poglavje določa splošni okvir za delovanje Eurojusta in prehodne ureditve, ki spremljajo začetek veljavnosti uredbe. Določa, da se za dokumente, ki jih hrani Eurojust, uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov in da mora Eurojust sprejeti varnostne predpise za varovanje tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov na podlagi sklepov Komisije (EU, Euratom) 2015/443 in 2015/444, ter potrjuje, da se uporablja Uredba Sveta št. 1 o jezikovni ureditvi. Vzpostavlja postopek petletnega ocenjevanja, določa ureditev odgovornosti, ki ureja pogodbeno in nepogodbeno odgovornost Eurojusta, ter določa sklenitev sporazuma o sedežu z Nizozemsko. Poglavje IX razveljavlja Uredbo (EU) 2018/1727, hkrati pa zagotavlja popolno kontinuiteto Eurojusta kot pravnega subjekta, njegovega osebja in imenovanih uradnikov, tekočih operativnih dejavnosti in zadev, sistema vodenja zadev in podatkov, ki se obdelujejo v njem, ter obstoječih mednarodnih sporazumov in delovnih dogovorov. Določa, da se sklicevanja v obstoječih pravnih instrumentih na Uredbo (EU) 2018/1727 štejejo za sklicevanja na to uredbo in da bo Uredba začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2026/0164 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1727

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 85 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) je bila ustanovljena s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ 13 kot organ Unije s pravno osebnostjo za spodbujanje in izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi pravosodnimi organi držav članic v zvezi s težjimi oblikami kriminala in organiziranim kriminalom s čezmejno razsežnostjo. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je bila 14. novembra 2018 sprejeta Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , ki razveljavlja in nadomešča Sklep Sveta 2002/187/PNZ. Pravni okvir Eurojusta je bil od takrat spremenjen z Uredbo (EU) 2022/838 15 , Uredbo (EU) 2023/2131 16 in Uredbo (EU) 2025/2082 17 .

(2)Člen 85 PDEU določa, da je naloga Eurojusta podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih pošljejo organi držav članic in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) 18 . Člen 85 PDEU nadalje določa, da Evropski parlament in nacionalni parlamenti sodelujejo pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta.

(3)Namen te uredbe je zagotoviti, da Eurojust glede na spreminjajoče se kriminalno okolje in strukturo notranje varnosti Unije še naprej ustreza svojemu namenu. Zato krepi operativni mandat Eurojusta, povečuje prožnost njegove strukture upravljanja in prilagaja njegov pravni okvir, da bi odražal razvoj narave in obsega posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami, tehnološki napredek, ki vpliva tako na kriminalne dejavnosti kot na pravosodno sodelovanje, ter širši razvoj območja svobode, varnosti in pravice Unije.

(4)Ker so za doseganje teh ciljev potrebne vsebinsko znatne in številne spremembe, bi bilo treba Uredbo (EU) 2018/1727 zaradi jasnosti in pravne varnosti za države članice, za katere je zavezujoča, v celoti razveljaviti in nadomestiti s to uredbo. Eurojust, kot je ustanovljen s to uredbo, je pravni naslednik Eurojusta, kot je bil ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1727. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto sporazumov, delovnih dogovorov in drugih instrumentov, ki urejajo sodelovanje Eurojusta s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in organi Unije, v skladu z njihovimi pogoji.

(5)Eurojust bi moral podpirati in krepiti usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi, pristojnimi za pregon, v primerih, ko huda kazniva dejanja prizadenejo dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon, vključno s tistimi, ki imajo posledice na ravni Unije. Pojem posledic na ravni Unije bi bilo treba razlagati ob upoštevanju vse bolj nadnacionalne narave hudih kaznivih dejanj in operativnih razmer, s katerimi se soočajo nacionalni pravosodni organi. Kriminalne dejavnosti, ki se načrtujejo, organizirajo ali usmerjajo iz držav zunaj Unije, lahko povzročijo znatne varnostne in pravosodne posledice v Uniji, zlasti kadar imajo taka kazniva dejanja hibridno razsežnost. To je zlasti očitno v primerih terorizma, ki je načrtovan ali financiran v tujini, vendar se izvaja znotraj Unije, trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov po poteh, ki se začnejo zunaj Unije, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, ki ga izvajajo organizacije s sedežem v tretjih državah in oskrbujejo potrošniške trge v Uniji, ter kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo ali javne organe držav članic, ki se izvajajo zunaj Unije. Dejavnosti kriminalne narave, kot sta pranje denarja ali organizirani kriminal, so lahko povezane tudi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter dezinformacijskimi kampanjami, kar pomeni dodatno tveganje za varnost v Uniji. Kadar tako kaznivo ravnanje ogroža varnost, državljane ali temeljne interese Unije, lahko Eurojust pomaga pri ustreznih preiskavah in kazenskem pregonu, če zadevna kazniva dejanja spadajo na področje uporabe Priloge I k tej uredbi in če se taka pomoč zagotavlja v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in pravili Unije o varstvu podatkov.

(6)Glede na spreminjajoče se področje hudih kaznivih dejanj in čezmejnih kaznivih dejanj je treba posodobiti pristojnosti Eurojusta, da se zagotovi, da bo pravni okvir še naprej ustrezal svojemu namenu in bo lahko obravnaval nove razmere na področju kaznivih dejanj. Unija se sooča z razvijajočimi se in vse bolj izpopolnjenimi kriminalnimi grožnjami, vključno s kibernetsko pogojenimi in kibernetsko omogočenimi kaznivimi dejanji ter teroristično uporabo digitalnih infrastruktur, ki spodkopavajo demokratične institucije, javno varnost, kritično infrastrukturo in družbeno odpornost. Druge oblike hudih kaznivih dejanj, kot je nasilje na podlagi spola, zlasti kadar jih omogočajo digitalne tehnologije ali vključujejo čezmejne elemente, prav tako močno in trajno vplivajo na žrtve, enakost in temeljne pravice. Za učinkovito preiskovanje in kazenski pregon takih kaznivih dejanj so potrebni usklajen pristop Unije, okrepljeno čezmejno pravosodno sodelovanje ter krepitev skupnih zmogljivosti za varnost in integriteto informacij ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države. Seznam oblik hudih kaznivih dejanj, za katere je pristojen Eurojust, bi bilo zato treba posodobiti, da bi odražal te spreminjajoče se kriminalne grožnje, vključno s kršitvami omejevalnih ukrepov Unije in nasiljem na podlagi spola, ter bi ga bilo treba redno pregledovati, da se zagotovi, da mandat Eurojusta ostane ustrezen in učinkovit.

(7)Naloge Eurojusta bi bilo treba razširiti in natančno opredeliti, da bi odražale njegovo vlogo strateškega, analitičnega in proaktivnega vozlišča za čezmejno pravosodno sodelovanje, ki z operativno in analitično pomočjo podpira pristojne nacionalne organe. Okrepiti bi bilo treba tudi njegovo sodelovanje pri oblikovanju politik Unije in ustreznih strateških ciklih, kar bi mu omogočilo, da prispeva svoje strokovno znanje, ki temelji na reševanju zadev, k opredelitvi prednostnih nalog Unije za boj proti hudim kaznivim dejanjem. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vlogi Eurojusta pri lajšanju in podpiranju izdajanja in izvrševanja instrumentov pravosodnega sodelovanja in vzajemnega priznavanja, reševanju sporov o pristojnosti med pristojnimi nacionalnimi organi, podpiranju čezmejnega odvzema premoženjske koristi, zbiranju, zavarovanju in hrambi dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih ter pomoči žrtvam hudih kaznivih dejanj v čezmejnih kazenskih postopkih.

(8)Eurojust bi moral prav tako razvijati in ohranjati specializirano strokovno znanje in izkušnje na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, tudi z ustanavljanjem strokovnih centrov Eurojusta za kazenske zadeve (SCE). SCE bi morali v okviru svojih mandatov in ob zagotavljanju dopolnjevanja tesno sodelovati z vsemi podobnimi specializiranimi strukturami, vzpostavljenimi na ravni Unije, vključno s centri specializiranega strokovnega znanja Unije in Centrom EU za zaščito otrok pred spolno zlorabo, da se čim bolj poveča operativna vrednost njihovega združenega strokovnega znanja v korist pristojnih nacionalnih organov držav članic.

(9)Bistveno je, da Eurojust prevzame vidnejšo vlogo pri podpiranju žrtev hudih kaznivih dejanj v čezmejnih primerih v skladu s strategijo Unije na tem področju in Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj 19 . To je zlasti pomembno v zadevah, ki vključujejo veliko število žrtev ali žrtve množičnih goljufij, zlasti na spletu, ki so povezane z različnimi državami članicami, v zadevah, ki bi lahko spadale v več jurisdikcij, ter v zadevah, ki vključujejo nasilje na podlagi spola s čezmejno razsežnostjo. Eurojust bi moral dejavno pomagati državam članicam pri uveljavljanju pravic žrtev v čezmejnih kazenskih postopkih, tudi z lajšanjem identifikacije žrtev, svetovanjem pristojnim nacionalnim organom o procesnih pravicah žrtev na podlagi nacionalnega prava in prava Unije ter pomočjo pri dostopu do odškodnine in nadomestitve pravic, vključno s premoženjem, za katerega veljajo ukrepi začasnega zavarovanja in odvzema.

(10)Pristojnost Eurojusta v zvezi z oblikami hudih kaznivih dejanj iz Priloge I bi morala biti jasno opredeljena in ne bi smela zajemati le neposredno navedenih kaznivih dejanj, temveč tudi kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za storitev, omogočanja ali storitve ali za zagotovitev nekaznovanosti storilcev navedenih oblik hudih kaznivih dejanj. Eurojust bi moral imeti možnost, da v mejah svojega mandata, določenega v tej uredbi, na zaprosilo pristojnega nacionalnega organa pomaga tudi v drugih zadevah poleg izrecno navedenih oblik kaznivih dejanj, kadar za to obstaja posebna operativna potreba.

(11)Ker je bilo Evropsko javno tožilstvo (EJT) ustanovljeno z okrepljenim sodelovanjem, je Uredba Sveta (EU) 2017/1939 20 zavezujoča v celoti in se uporablja neposredno le za države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju. Zato ostaja Eurojust v zadevah, ki ne spadajo v pristojnost EJT, v celoti pristojen za oblike hudih kaznivih dejanj, navedene v Prilogi I k tej uredbi. Eurojust bi moral imeti v skladu s svojim mandatom in mandatom EJT možnost, da na zaprosilo držav članic, ki ne sodelujejo v EJT, ali EJT ukrepa v zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost EJT, kadar te zadeve vključujejo države članice, ki sodelujejo v EJT, in tiste, ki ne, ali kadar EJT odloči, da ne bo ukrepalo. Eurojust bi moral v vsakem primeru ostati pristojen za podporo v zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, kadar EJT ni pristojno ali ne izvaja svoje pristojnosti. EJT in Eurojust bi morala v skladu s svojima mandatoma razviti tesno operativno sodelovanje, ki bi ga dodatno urejal delovni dogovor med njima.

(12)V skladu s členom 85 PDEU lahko naloge Eurojusta vključujejo uvedbo kazenskih preiskav. Vloga Eurojusta ne bi smela biti omejena na odzivanje na zaprosila držav članic za pomoč in operativno podporo, temveč bi jo bilo treba razširiti na proaktivno spodbujanje usklajenega in strateškega pravosodnega odziva na huda kazniva dejanja na ravni Unije. Eurojust bi moral imeti možnost, da na podlagi svojega položaja na stičišču nacionalnih preiskav in sodelovanja na ravni Unije uporabi svoje analitične zmogljivosti in strokovno znanje za lajšanje ukrepov, ki jih na lastno pobudo, v sodelovanju z državami članicami in na podlagi informacij, ki jih te zagotovijo, sprejmejo Europol, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom 21 , EJT ter drugi organi in agencije Unije. To bi moralo vključevati države članice, ki prvotno morda niso bile vključene v zadevo, ter države članice, ki zaprosijo za uvedbo preiskave ali sprejmejo določene preiskovalne ukrepe, zlasti kadar Eurojust na podlagi svoje analize ugotovi povezave med zadevami ali drugimi okoliščinami, ki zahtevajo pravosodno usklajevanje. V ta namen bi bilo treba nacionalne člane pooblastiti, da na lastno pobudo začnejo postopke v sistemu Eurojusta za vodenje zadev, s čimer bi okrepili zmogljivost Eurojusta za proaktivno spodbujanje usklajevanja, hkrati pa ohranili primarnost pristojnih nacionalnih organov pri izvajanju preiskav in kazenskega pregona.

(13)Skladnost statusa, profila in pooblastil nacionalnih članov v državah članicah je bistvena za učinkovito in enakomerno uporabo te uredbe. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da imenujejo nacionalne člane, ki so aktivni člani državnega tožilstva ali sodstva in imajo kvalifikacije, potrebne za imenovanje na visoke tožilske ali pravosodne položaje, skupaj z ustreznimi praktičnimi izkušnjami z nacionalnimi pravnimi sistemi in mednarodnim pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah. Nacionalnim članom bi bilo treba v skladu s pravom njihove države članice podeliti vsaj pooblastila, potrebna za polno izvajanje njihovih pristojnosti in učinkovito izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, da razlike v nacionalnih ureditvah ne bi ovirale delovanja Eurojusta, zlasti v nujnih primerih. Ta pooblastila bi morala vključevati vsaj: neposredno navezovanje stikov in izmenjavo operativnih informacij in dokazov s pristojnimi nacionalnimi organi in organi tretjih držav ter ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije; odpiranje, evidentiranje in upravljanje zadev v sistemu vodenja zadev; organiziranje usklajevalnih sestankov in centrov za usklajevanje; sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah ter po potrebi njihovo vzpostavljanje ali lajšanje vzpostavljanja in delovanja, vključno s podpisom sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine (v nadaljnjem besedilu: sporazum o skupni preiskovalni skupini); sodelovanje v skupnih operativnih platformah, SCE in platformah za pravosodno usklajevanje; vložitev zaprosil pri pristojnih nacionalnih organih za uvedbo preiskav ali kazenskega pregona ali sprejetje katerega koli drugega ukrepa, upravičenega za namene preiskave ali kazenskega pregona.

(14)Za zagotovitev pravočasnega ukrepanja v čezmejnih zadevah bi morali biti nacionalni člani s soglasjem pristojnega nacionalnega organa in v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni tudi za izdajanje ali izvrševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje ali vzajemno priznavanje, vključno s preiskovalnimi ukrepi na podlagi Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta 22 , sklepi o začasnem zavarovanju in sklepi o odvzemu na podlagi Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta 23 ter evropskim nalogom za posredovanje dokazov ali evropskim nalogom za zavarovanje na podlagi Uredbe (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta 24 . Kadar to zahteva nacionalno pravo in skladno s statusom nacionalnega člana kot aktivnega člana državnega tožilstva ali sodstva, bi moralo to pooblastilo zajemati tudi izdajo temeljnih nacionalnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev pravnega učinka navedenih instrumentov v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Poleg tega bi morali imeti nacionalni člani možnost, da svoje urade za odvzem premoženjske koristi zaprosijo, da zagotovijo informacije o sredstvih, uporabljenih za kazniva dejanja, premoženjski koristi ali premoženju, ki so ali bi lahko postali predmet sklepa o začasnem zavarovanju ali odvzemu, in da do izdaje sklepa o začasnem zavarovanju nemudoma ukrepajo, kot je določeno v Direktivi (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta 25 . V nujnih primerih, kadar ni mogoče pravočasno identificirati pristojnega nacionalnega organa ali stopiti v stik z njim, bi morali biti nacionalni člani pristojni, da sprejmejo te ukrepe v okviru svoje pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom in o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni nacionalni organ. Ukrepi, ki jih v takih okoliščinah sprejmejo nacionalni člani, ostanejo predmet pregleda ustreznih pristojnih nacionalnih organov in sodišč v skladu z veljavnim nacionalnim procesnim pravom. Države članice lahko nacionalnim članom poleg pooblastil, ki so določena v tej uredbi, podelijo dodatna pooblastila ter o tem obvestijo Komisijo in kolegij. Za zagotovitev, da lahko nacionalni člani, njihovi namestniki in po potrebi njihovi pomočniki učinkovito izvajajo pooblastila, ki so jim podeljena na podlagi te uredbe, in delujejo kot polno pooblaščeni organi za pravosodno sodelovanje v okviru strukture pravosodnega sodelovanja Unije, bi jih morale države članice imenovati kot pristojni organ za namene veljavnih aktov Unije o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, zlasti tistih iz te uredbe. Eurojust bi moral imeti pri ukrepanju na lastno pobudo možnost, da ukrepa prek svojih nacionalnih članov, ki lahko z navedbo razlogov pristojne organe svojih držav članic zaprosijo, da uvedejo preiskavo ali kazenski pregon v zvezi s specifičnimi dejanji ali kateri koli drug ukrep, ki je upravičen za namene preiskave ali kazenskega pregona. To bi lahko na primer zajemalo zaprosila za izdajo ustreznega instrumenta pravosodnega sodelovanja, izvedbo finančne preiskave, sprejetje začasnih ukrepov pred sojenjem, izvedbo zaslišanja prič ali izvedencev ali sprejetje ukrepov za zaščito žrtev in prič.

(15)Eurojustu je treba zagotoviti strukturo upravljanja, ki mu bo omogočala učinkovitejše in uspešnejše izvajanje njegovih nalog, pri čemer jo je treba uskladiti z načeli, ki se uporabljajo za agencije Unije, zlasti s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah iz leta 2012. Hkrati bi moral tak pristop ustrezno upoštevati specifično naravo Eurojusta kot agencije za pravosodno sodelovanje. V skladu s tem bi bilo treba zaščititi neodvisnost nacionalnih članov in kolegija pri izvajanju njihovih operativnih funkcij. Eurojust bi morala sestavljati vodstvena struktura, ki bi jo sestavljali upravni odbor, izvršni odbor in upravni direktor, ter operativna struktura, ki bi jo sestavljali nacionalni člani in kolegij, z jasno opredelitvijo nalog teh organov v tej uredbi.

(16)Da bi Eurojust izpolnil svoje poslanstvo in v celoti izkoristil svoj potencial v boju proti posebno hudim oblikam kriminala s čezmejnimi posledicami, bi bilo treba okrepiti njegovo operativno razsežnost z zmanjšanjem upravnega bremena za nacionalne člane, kar bi jim omogočilo, da se osredotočijo na obravnavo zadev. Kolegij bi moral biti pristojen za operativne zadeve v skladu z edinstvenim značajem agencije pri obravnavanju sodnih zadev in sodelovanju z nacionalnimi organi na podlagi medsebojnega zaupanja, upravne in proračunske odgovornosti pa bi morala prevzeti upravni in izvršni odbor. V istem duhu poenostavitve in zmanjšanja vključenosti kolegija v pomožne naloge bi bilo treba pripravo in usklajevanje strateških poročil, smernic in drugih analitičnih rezultatov, ki so pomembni za delavce v pravni stroki, v čedalje večji meri zaupati osebju Eurojusta, tudi v okviru SCE.

(17)Za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti postopkov odločanja bi bilo treba ustanoviti upravni odbor kot neodvisen nadzorni organ in mu zaupati sprejemanje odločitev na najvišji ravni v zvezi s proračunom, strateškimi prednostnimi nalogami in upravljavskimi zadevami, vključno z enotnim programskim dokumentom, letnim proračunom, kadrovskimi pravili in varnostnimi pravili. Države članice bodo v celoti vključene v upravljanje agencije, saj bodo zastopane v upravnem odboru. Za ohranitev ločitve upravnih in operativnih zadev bi bilo treba državam članicam preprečiti, da imenujejo nacionalne člane za svoje predstavnike v upravnem odboru, tako da se operativna obravnava primerov in upravni nadzor zaupata osebam z ustreznim strokovnim znanjem. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, bi si morale prizadevati za omejitev menjavanja svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost dela odbora, in za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov.

(18)Ustanoviti bi bilo treba izvršni odbor, ki bi pripravljal delo upravnega odbora in informacije zanj, mu pomagal pri delu ter pripravljal njegove seje. Poleg tega bi moral izvršni odbor v primerih, določenih v tej uredbi, samostojno sprejemati odločitve o zadevah v zvezi z vsakodnevnim upravljanjem Eurojusta.

(19)Kljub doslednemu spoštovanju ločitve upravnih in operativnih odgovornosti pa bi bilo treba upoštevati stališča kolegija, kadar bi lahko upravne odločitve pomembno vplivale na operativno delo Eurojusta, zlasti v zvezi z opredelitvijo prednostnih področij kaznivih dejanj. Zato bi se morala upravni in izvršni odbor v zadevah, navedenih v tej uredbi, v okviru svojih pristojnosti pred sprejetjem odločitve predhodno posvetovati s kolegijem. Za zagotovitev, da so stališča kolegija ustrezno zastopana, bi moral predsednik Eurojusta sodelovati v upravnem in izvršnem odboru kot predstavnik kolegija. Kadar je verjetno, da bodo poročila, mnenja, strateški dokumenti in smernice, ki jih lahko sprejme izvršilni odbor, neposredno operativno pomembni, zlasti kadar se lahko nanašajo na tekoče preiskave ali kazenske pregone ali na druge nejavne strateške informacije, bi se bilo treba predhodno posvetovati s kolegijem.

(20)Eurojust bi moral voditi upravni direktor, ki bi odgovarjal upravnemu odboru. Upravni direktor bi moral biti odgovoren za izvajanje nalog, dodeljenih Eurojustu s to uredbo, vključno z zagotavljanjem vsakodnevnega upravljanja agencije, izvajanjem sklepov, ki jih sprejmeta upravni in izvršni odbor, ter pripravo in izvrševanjem proračuna in enotnega programskega dokumenta. Upravni direktor bi moral biti imenovan na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj. Upravni direktor je pravni zastopnik Eurojusta.

(21)Kolegij bi moral izmed nacionalnih članov izvoliti predsednika in podpredsednika Eurojusta za štiriletni mandat, ki ga je mogoče enkrat podaljšati. Če je nacionalni član izvoljen za predsednika, bi morala biti zadevna država članica zmožna napotiti drugega ustrezno usposobljenega in izkušenega uradnika za okrepitev nacionalnega urada za čas mandata zadevne osebe za predsednika ter zagotoviti, da urad še naprej učinkovito deluje, hkrati pa zaprositi za nadomestilo iz proračuna Eurojusta. Pri tem ima lahko položaj namestnika ali pomočnika nacionalnega člana, ki je bil izvoljen za predsednika, ali pa bolj upravno ali tehnično funkcijo, vsaka država članica pa bi morala imeti možnost sama odločiti o svojih zahtevah glede tega. Ker ima mehanizem za nadomestila proračunske posledice, bi bilo treba izvedbena pooblastila za določitev tega mehanizma prenesti na Svet. Medtem ko je upravni direktor pravni zastopnik Eurojusta, predsednik kolegija zastopa Eurojust na političnih forumih, zlasti pri predstavljanju dejavnosti, operativnih prednostnih nalog in strateških vidikov Eurojusta institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam.

(22)Za zagotovitev, da lahko Eurojust v nujnih primerih brez odlašanja izpolni svoje naloge, bi moral biti vsak nacionalni urad vedno na voljo za prejemanje in obdelavo nujnih zaprosil. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti ureditve, da je kadar koli dosegljiv vsaj en član vsakega nacionalnega urada, da se lahko nemudoma obravnavajo nujna zaprosila v zvezi z njihovo državo članico.

(23)Vsaka država članica bi morala vzpostaviti nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, da bi podprla delo svojega nacionalnega člana in zagotovila usklajevanje med nacionalnim uradom in pristojnimi nacionalnimi organi te države članice. Ti sistemi bi morali vključevati kontaktne točke mrež, s katerimi Eurojust vzdržuje odnose, kot so mreža nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne skupine, evropska mreža kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, vzpostavljena s Sklepom Sveta 2002/494/PNZ 26 , evropska mreža kontaktnih točk za boj proti korupciji, vzpostavljena s Sklepom Sveta 2008/852/PNZ 27 , Evropska pravosodna mreža za kibernetsko kriminaliteto, Evropska pravosodna mreža za organizirani kriminal in kontaktne točke, imenovane na podlagi Sklepa Sveta 2007/845/PNZ 28 , ter nacionalne korespondente Eurojusta za zadeve v zvezi s terorizmom, za vprašanja, povezana s pristojnostjo EJT, in za Evropsko pravosodno mrežo, ustanovljeno s Sklepom Sveta 2008/976/PNZ 29 . Države članice se lahko odločijo, da eno ali več od teh nalog izvaja isti nacionalni korespondent.

(24)Za spodbujanje in krepitev usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon, je bistveno, da Eurojust od nacionalnih organov prejme informacije, ki so potrebne za izvajanje njegovih nalog. Pristojni nacionalni organi bi morali svoje nacionalne člane brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o ustanovitvi in rezultatih skupnih preiskovalnih skupin. Prav tako bi morali nacionalne člane brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi o zadevah v pristojnosti Eurojusta, ki neposredno zadevajo vsaj tri države članice in v zvezi s katerimi so bila zaprosila za pravosodno sodelovanje ali odločitve glede njega posredovana vsaj dvema državama članicama. V določenih okoliščinah bi morali nacionalne člane obvestiti tudi o sporih o pristojnosti, nadzorovanih pošiljkah in ponavljajočih se težavah, s katerimi se soočajo pri izvrševanju zaprosil za pravosodno sodelovanje. Kar zadeva teroristična kazniva dejanja, bi morali pristojni nacionalni organi svoje nacionalne člane obvestiti o vseh ustreznih kazenskih preiskavah takoj, ko so predložene pravosodnim organom, ne glede na to, ali obstaja znana povezava z drugo državo članico ali tretjo državo, ob upoštevanju pogojev iz te uredbe.

(25)Eden glavnih izzivov v boju proti posebno hudim oblikam kriminala s čezmejnimi posledicami je pravočasno prepoznavanje povezav in prekrivanj med tekočimi preiskavami in kazenskim pregonom kriminalnih mrež, zlasti mednarodnih mrež organiziranega kriminala, ki se ukvarjajo z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, ter preiskavami in kazenskim pregonom v zvezi s finančnimi ali drugimi oblikami hudih goljufij. V tem okviru je navzkrižno preverjanje ustreznih informacij namenjeno tudi spodbujanju učinkovitosti pravosodne uprave s preprečevanjem podvajanja vzporednih postopkov pred različnimi nacionalnimi sodišči, s čimer se zmanjša tveganje kršitve načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari. Eurojust bi moral sistematično navzkrižno preverjati informacije v ustreznih podatkovnih zbirkah, da bi prepoznal povezave med čezmejnimi preiskavami ter pristojnim nacionalnim organom zagotovil učinkovito usklajevanje in podporo. Razpoložljivost analiziranih naborov podatkov in navzkrižno preverjenih informacij je bistvena za učinkovito pripravo zadev in podpira pristojne nacionalne organe pri razvoju strateških pristopov na področju pregona.

(26)Ustanavljanje in podpiranje skupnih preiskovalnih skupin sta temelj operativnih dejavnosti Eurojusta. Eurojust bi moral skupnim preiskovalnim skupinam zagotavljati operativno, tehnično, analitično, pravno in finančno podporo, vključno s svetovanjem o priložnostih in pravnih zahtevah za ustanovitev skupne preiskovalne skupine, pomočjo pri pripravi sporazumov o skupnih preiskovalnih skupinah in pogajanjih o njih, svetovanjem o tožilskih strategijah in izvajanju operativnih ukrepov ter možnosti vključitve Europola. Finančno podporo bi bilo treba zagotavljati v skladu z veljavnimi finančnimi pravili in lahko vključuje poenostavljene oblike financiranja, kot so pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji. Eurojust bi moral mrežo za skupne preiskovalne skupine podpirati tudi s svojim osebjem, zlasti z organizacijo njenih sej in dejavnosti usposabljanja, zbiranjem in analizo ocen posameznih skupnih preiskovalnih enot ter upravljanjem finančne podpore Eurojusta tem skupinam. Kadar je to ustrezno za učinkovite čezmejne preiskave, bi moral Eurojust tudi olajšati in podpirati sodelovanje tretjih držav, vključno z državami kandidatkami za članstvo v EU in potencialnimi kandidatkami, v skupnih preiskovalnih skupinah.

(27)Da bi se podprle posebej zapletene čezmejne preiskave ali kazenski pregon ali okrepilo pravosodno sodelovanje pri obravnavanju specifičnih oblik hudih kaznivih dejanj, bi moral imeti Eurojust možnost, da na zaprosilo dveh ali več držav članic ali na lastno pobudo s soglasjem zadevnih držav članic vzpostavi platforme za pravosodno usklajevanje. Ti polstalni mehanizmi strukturiranega sodelovanja bi morali združevati predstavnike pristojnih nacionalnih organov, vključno s člani nacionalnih uradov, podpirati pa bi jih moralo pooblaščeno osebje Eurojusta. Olajšati bi morali časovno usklajevanje preiskav in kazenskega pregona v več jurisdikcijah, pomagati preprečevati morebitne spore o pristojnosti, omogočati pravočasno izmenjavo informacij in dokazov, pomembnih za pravosodne organe, podpirati razvoj in izvajanje skupnih strategij pregona ter zagotavljati specializirano pomoč pristojnim nacionalnim organom. Informacije, ki se obdelujejo v okviru platforme za pravosodno usklajevanje, bi bilo treba obravnavati v skladu s to uredbo in hraniti v sistemu vodenja zadev. Vzpostavitev platform za pravosodno usklajevanje temelji na uspešnih operativnih izkušnjah mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (ICPA), ki ga gosti Eurojust ter ki je dokazal vrednost strukturiranega in trajnega mehanizma pravosodnega sodelovanja več jurisdikcij pri obravnavanju najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.

(28)Na področju genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih zločinov, kaznivega dejanja agresije in povezanih kaznivih dejanj je izjemno pomembna zmogljivost Eurojusta za zbiranje, zavarovanje, analiziranje in shranjevanje informacij, ki bi se lahko uporabile kot dokazi v kazenskih postopkih. Zbirka podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih (CICED), ki jo je vzpostavil in jo upravlja Eurojust, je pokazala edinstveno vrednost centraliziranega in varnega mehanizma za zavarovanje in navzkrižno preverjanje dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih ter podpira nacionalne organe, pristojne za pregon, in lajša delo mednarodnih kazenskih sodišč. Za namene razlage te uredbe in brez vplivanja na nadaljnji razvoj mednarodnega prava bi bilo treba pojem najhujših mednarodnih kaznivih dejanj razumeti tako, da zajema kaznivo dejanje genocida, kaznivo dejanje zoper človečnost, vojne zločine in kaznivo dejanje agresije, kot so opredeljeni v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča.

(29)Ta uredba krepi mandat Eurojusta za zavarovanje, analizo in shranjevanje dokazov ter zagotavlja pravni okvir za nadaljnji razvoj CICED. Po potrebi bi bilo treba to zmogljivost razširiti na druge oblike hudih kaznivih dejanj, ki jih zajema mandat Eurojusta, zlasti organizirani kriminal, da se podprejo specifične preiskave in pregoni, za katere je bila ustanovljena skupna preiskovalna enota ali platforma za pravosodno usklajevanje. Zlasti v zvezi s tem bi morala Eurojust in Europol tesno sodelovati v skladu z njunima mandatoma, pri čemer bi se morala izogibati podvajanju prizadevanj v zvezi z obdelavo in analizo informacij v boju proti organiziranemu kriminalu.

(30)Preprečevanje in reševanje sporov o pristojnosti med državami članicami je ključna naloga Eurojusta, ki dopolnjuje okvir, vzpostavljen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ 30 . Navedeni okvirni sklep določa obveznosti pristojnih organov držav članic, da se neposredno posvetujejo, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da v različnih državah članicah potekajo vzporedni postopki, in predvideva sodelovanje Eurojusta, kadar ta posvetovanja ne privedejo do soglasja. Na podlagi tega okvira bi moral imeti Eurojust ključno vlogo pri pomoči pristojnim nacionalnim organom pri prepoznavanju, preprečevanju in reševanju sporov o pristojnosti, vključno z opredelitvijo vzporednih ali povezanih postopkov, zagotavljanjem pravnih nasvetov o uporabi načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari iz člena 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, izdajanjem nezavezujočih obrazloženih mnenj ali priporočil o reševanju takih sporov ter lajšanjem prenosa postopkov na jurisdikcijo, ki je najprimernejša za pregon. Ta funkcija je bistvena za preprečevanje nekaznovanosti in podvajanja postopkov ter zagotavljanje učinkovite uporabe pravosodnih virov v državah članicah.

(31)Sledenje, začasno zavarovanje, zaplemba in odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, so prednostno področje operativne podpore Eurojusta. Eurojust bi moral državam članicam pomagati v čezmejnih primerih odvzema premoženjske koristi, tudi v zvezi z zaplembo po obsodbi in brez nje, ter tesno sodelovati z uradi za odvzem premoženjske koristi, imenovanimi v skladu s Sklepom Sveta 2007/845/PNZ, in drugimi pristojnimi organi, da bi se čim bolj povečala učinkovitost finančnih preiskav in postopkov odvzema premoženjske koristi, tudi z uporabo instrumentov iz Direktive (EU) 2024/1260.

(32)Eurojust bi moral ob dopolnjevanju z Europolom in v sklopu njunih mandatov podpirati pristojne organe držav članic v okviru digitalnih preiskav in dostopa do elektronskih dokazov. Glede na čedalje večji pomen elektronskih dokazov v čezmejnih kazenskih preiskavah bi moral Eurojust delovati kot namensko operativno vozlišče in vozlišče znanja za pravosodne organe, ki delujejo v zapletenem pravnem okolju, ki ureja čezmejni dostop do podatkov, tudi v zvezi z neposrednimi zaprosili ponudnikom storitev na podlagi Uredbe (EU) 2023/1543 31 . V zvezi s tem bi morala Eurojust in Europol nadgraditi in nadalje razvijati svoje vzpostavljeno sodelovanje na področju elektronskih dokazov, tudi prek projekta SIRIUS, ki pravosodnim delavcem in delavcem na področju kazenskega pregona zagotavlja znanje, orodja in usposabljanje o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov.

(33)Komunikacija med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom bi morala potekati prek varnega decentraliziranega sistema IT, ki temelji na dostopovnih točkah e-CODEX ter omogoča zanesljivo in varno čezmejno izmenjavo informacij. Komisija bi morala biti odgovorna za brezplačno izdelavo, vzdrževanje in razvoj referenčne izvedbene programske opreme, za katero se države članice in Eurojust lahko odločijo, da jo bodo uporabljale kot zaledni sistem. Eurojust bi moral vzpostaviti sistem vodenja zadev za obdelavo operativnih osebnih podatkov, ki bi omogočal upravljanje in usklajevanje preiskav in pregona, varno izmenjavo informacij, navzkrižno preverjanje podatkov za ugotavljanje povezav med zadevami ter zavarovanje in analizo dokazov. Dostop do sistema vodenja zadev bi moral biti strogo omejen na pooblaščene osebe v okviru omejitev iz te uredbe. Decentralizirani sistem IT, vzpostavljen na podlagi te uredbe, je ista tehnična infrastruktura, kot je navedena v Uredbi (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Uredbi (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbi (EU) 2024/3011 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , ki temelji na isti mreži dostopovnih točk e-CODEX in referenčni izvedbeni programski opremi. Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo tega skupnega decentraliziranega sistema IT za komunikacijo, lajšanje in izmenjave v zvezi z instrumenti pravosodnega sodelovanja na podlagi navedenih uredb, s čimer bi se zagotovili skladnost in interoperabilnost v celotni strukturi Unije za digitalno pravosodno sodelovanje ter preprečilo podvajanje tehnične infrastrukture v različnih pravnih instrumentih.

(34)Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 34 zagotavlja harmonizirana pravila o varstvu in prostem pretoku osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Da bi zagotovili enako raven varstva posameznikov prek pravno izvršljivih pravic v vsej Uniji in preprečili, da bi razlike ovirale izmenjavo osebnih podatkov med Eurojustom in pristojnimi organi v državah članicah, bi morala biti pravila o varstvu in prostem pretoku operativnih osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, skladna z Direktivo (EU) 2016/680. Za obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta bi se morali uporabljati ta uredba in Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , pri čemer bi morala imeti specifična pravila o varstvu podatkov iz te uredbe prednost kot lex specialis pred splošnimi pravili Uredbe (EU) 2018/1725. Ta specifična pravila so skladna z načeli, na katerih temelji Uredba (EU) 2018/1725, in določbami navedene uredbe v zvezi z neodvisnim nadzorom, pravnimi sredstvi, odgovornostjo in kaznimi.

(35)Vsakršno obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta v okviru njegovih pristojnosti in za izpolnitev njegovih nalog bi bilo treba obravnavati kot obdelavo operativnih osebnih podatkov. Obdelava operativnih osebnih podatkov s strani Eurojusta bi morala biti strogo omejena na kategorije podatkov iz Priloge II, zanjo pa bi morali veljati strogi roki hrambe, povezani z zaključkom postopkov, oprostitvami in pravnomočnimi sodnimi odločbami, z avtomatiziranimi mehanizmi pregleda za zagotovitev skladnosti. Da bi se podprle razširjene analitične in strateške funkcije Eurojusta, ta uredba določa možnost hrambe operativnih osebnih podatkov za daljše obdobje, kadar je to nujno potrebno za analitične in strateške namene, ob upoštevanju jasnih pogojev in strogih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov ter v jasnem in pravno varnem okviru, ki je skladen z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov. Ker Eurojust obdeluje tudi upravne osebne podatke, ki niso povezani s kazenskimi preiskavami, bi morala za obdelavo takih podatkov veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) 2018/1725. Določbe o varstvu podatkov iz te uredbe ne vplivajo na veljavna pravila o dopustnosti osebnih podatkov kot dokaza v predkazenskih in kazenskih postopkih. Podatke, ki jih obdeluje Eurojust, bi bilo treba hraniti v evropski infrastrukturi v oblaku, da se postopoma zagotovijo suverene digitalne infrastrukture in zmogljivosti v oblaku.

(36)Varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zahteva jasno razdelitev odgovornosti za varstvo podatkov na podlagi te uredbe. Države članice bi morale biti odgovorne za točnost podatkov, ki so jih posredovale Eurojustu in ki jih je Eurojust nespremenjene obdelal, za posodabljanje teh podatkov in za zakonitost posredovanja teh podatkov. Eurojust bi moral biti odgovoren za točnost podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov ali ki izhajajo iz njegovih lastnih analiz ali zbiranja podatkov. Eurojust bi moral zagotoviti, da se osebni podatki obdelujejo pošteno in zakonito, da se zbirajo in obdelujejo za specifične namene, da so ustrezni, relevantni in ne čezmerni glede na te namene, da se ne shranjujejo dlje, kot je potrebno, ter da se obdelujejo na način, ki zagotavlja ustrezno varnost in zaupnost.

(37)V poslovnik Eurojusta bi bilo treba vključiti ustrezne zaščitne ukrepe za hrambo operativnih osebnih podatkov za namene arhiviranja v javnem interesu ali za statistične namene. Če operativne osebne podatke Eurojustu posreduje ali predloži država članica, bi imeti moral pristojni organ, nacionalni član ali nacionalni korespondent za Eurojust pravico zahtevati popravek ali izbris teh podatkov v skladu z veljavnimi določbami te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725.

(38)Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti možnost uveljavljati pravico dostopa do operativnih osebnih podatkov v zvezi z njim, ki jih obdeluje Eurojust, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Taka zahteva se lahko v razumnih časovnih presledkih brezplačno vloži pri Eurojustu ali nacionalnem nadzornem organu v državi članici po izbiri posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pravica do dostopa se lahko omeji v skladu s pogoji iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725, kadar bi razkritje ogrozilo preiskavo v teku ali varnost posameznika. Dostop do operativnih osebnih podatkov v Eurojustu bi moral biti strogo omejen na nacionalne člane, njihove namestnike, pooblaščene napotene nacionalne strokovnjake, imenovane uporabnike nacionalnih sistemov in pooblaščeno osebje Eurojusta v okviru omejitev iz te uredbe.

(39)Oseba, imenovana za pooblaščeno osebo Eurojusta za varstvo podatkov, bi morala imeti potrebno strokovno znanje na področju zakonodaje o varstvu podatkov in njenega izvajanja, sorazmerno s postopki obdelave podatkov, ki jih izvaja Eurojust, in ravnjo varstva, ki se zahteva za osebne podatke, ki se obdelujejo.

(40)Da bi se olajšalo sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP) in nacionalnimi nadzornimi organi, bi se morali ENVP in nacionalni nadzorni organi redno sestajati v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov v skladu s pravili o usklajenem nadzoru iz Uredbe (EU) 2018/1725, ne da bi to vplivalo na neodvisnost ENVP ali njegovo odgovornost za nadzor Eurojusta v zvezi z varstvom podatkov.

(41)Eurojust bi moral biti kot prvi prejemnik osebnih podatkov, ki so jih zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali so bili iz njih pridobljeni, na ozemlju Unije odgovoren za točnost takih podatkov in bi moral sprejeti vse razumne ukrepe za preverjanje njihove točnosti ob prejemu ali ko jih da na voljo drugim organom. V izjemnih primerih bi moral imeti Eurojust možnost, da podaljša roke hrambe operativnih osebnih podatkov, da bi dosegel svoje cilje, ob upoštevanju načela omejitve namena in po skrbni preučitvi vseh zadevnih interesov, vključno z interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter pod nadzorom ENVP. V skladu z veljavnim pravnim okvirom o varstvu podatkov veljajo za Eurojust splošna pravila o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, ki se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije.

(42)Eurojust bi moral vzdrževati privilegirane odnose z Evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju, zlasti prek članov vsakega nacionalnega urada, ki je določen kot kontaktna točka za Evropsko pravosodno mrežo. Dopolnjevanje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom bi bilo treba izvajati v skladu z njunima mandatoma, pri čemer bi moral biti Eurojust pristojen za zapletene zadeve, ki vključujejo posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, ki zahtevajo dejavno usklajevanje in po možnosti skupno strategijo pregona v več jurisdikcijah. Sistem za dodeljevanje zadev Eurojustu in Evropski pravosodni mreži (EJN) bi moral zagotoviti, da Eurojust osredotoči svoje vire na najbolj zapletene čezmejne preiskave hudih kaznivih dejanj, za katere so značilne zlasti vzporedne preiskave ali pregon v različnih državah članicah, spori o pristojnosti, sodelovanje več kot dveh pravnih okvirov ali pravosodnih organov, povezave z organiziranim kriminalom ali izjemna operativna nujnost ali strateški pomen na ravni Unije.

(43)Upravni odbor bi moral v okviru odločitev, ki jih sprejme o vzpostavitvi notranjih struktur Eurojusta, določiti tudi institucionalne in upravne odnose med Eurojustom in mrežami, ki jih gosti, zlasti mrežami, vzpostavljenimi s sklepi Sveta 2002/494/PNZ, 2007/845/PNZ in 2008/852/PNZ ter sklepi Sveta o ustanovitvi evropske pravosodne mreže za organizirani kriminal z dne 14. junija 2024.

(44)Eurojust bi moral vzpostaviti in vzdrževati tesno sodelovanje z Europolom, da se zagotovi skladno in usklajeno izvajanje njunih mandatov in prepreči podvajanje prizadevanj ter vzpostavi kontinuiteta med obveščevalnimi podatki organov kazenskega pregona in pravosodnim usklajevanjem, ki omogoča hitro prenašanje obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih v pravočasne in dobro usklajene sodne preiskave in pregon. Kombinacija Europolovih obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in analitičnih zmogljivosti ter Eurojustovih funkcij pravosodnega usklajevanja pristojnim organom omogoča hitrejše odkrivanje vzorcev čezmejnega kriminala in učinkovito odzivanje na njegove porajajoče se grožnje. Delovni dogovor, ki bi se na zaprosilo Komisije in v posvetovanju z njo redno pregledoval in posodabljal, bi moral določati praktične podrobnosti tega sodelovanja in utrditi uveljavljene prakse sodelovanja, vključno s praktičnimi ureditvami za vzajemni posredni dostop do informacij, ki jih hranita Eurojust oziroma Europol, prek optimiziranega avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka. Ta sistem bi bilo treba optimizirati s tehničnimi ukrepi za izboljšanje zmogljivosti navzkrižnega preverjanja. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost vzpostavitve skupnih operativnih platform s soglasjem pristojnih nacionalnih organov ter udeležbo predstavnikov Europola na sejah kolegija, na katerih se razpravlja o zadevah skupnega interesa, da bi se okrepile operativne razprave z vključitvijo dodatnega strokovnega znanja in informacij v razprave v zvezi z zadevami. Vsakršen dostop Europola do podatkov, ki jih ima Eurojust, bi bilo treba tehnično omejiti na informacije, povezane z mandatoma teh agencij Unije. Eurojust in Europol bi se morala vzajemno obveščati o vseh dejavnostih, ki vključuje financiranje skupnih preiskovalnih skupin.

(45)Eurojust bi moral vzpostaviti in ohranjati tesne stike z EJT na podlagi medsebojnega sodelovanja v okviru njunih mandatov in pristojnosti. Eurojustu bi bilo treba podeliti izrecen mandat, da na zaprosilo EJT zagotovi okrepljeno podporo v zadevah, ki spadajo v pristojnost EJT, zlasti v zadevah, ki zahtevajo preiskovalne ukrepe ali druge oblike sodelovanja v državah članicah, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT, ali v zadevah, ki vključujejo tretje države ali zahtevajo usklajevanje med preiskavami, ki jih izvaja EJT, in preiskavami, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi držav članic, ki ne sodelujejo v EJT. Tesnejše usklajevanje med obema organoma bi moralo prispevati k preprečevanju podvajanja prizadevanj, olajšati sodelovanje z nesodelujočimi državami članicami in tretjimi državami ter podpreti celovito obravnavo zadev v preiskavah s čezmejno razsežnostjo. Zagotoviti bi bilo treba udeležbo predstavnikov EJT na sejah kolegija, na katerih se razpravlja o zadevah skupnega interesa, da se okrepita operativno usklajevanje in vzajemna ozaveščenost. Avtomatizirani sistem po načelu zadetek / ni zadetka, ki ga uporabljata Eurojust in EJT, bi bilo treba optimizirati tudi s tehničnimi ukrepi za izboljšanje izmenjave informacij. Eurojust bi moral brez nepotrebnega odlašanja poročati EJT o vsakem kaznivem ravnanju, v zvezi s katerim bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost, in uradno obvestiti države članice, razen če EJT meni, da bi tako uradno obvestilo vplivalo na učinkovitost ali zaupnost njegovih preiskav. Praktične ureditve sodelovanja med Eurojustom in EJT bi bilo treba določiti v delovnem dogovoru, ki bi ga bilo treba redno pregledovati.

(46)Da bi Eurojust prispeval k učinkoviti zaščiti finančnih interesov Unije, bi moral sodelovati z drugimi akterji na področju boja proti goljufijam, ki so vključeni v zaščito finančnih interesov Unije, kot so EJT, Europol, OLAF, AMLA in carinski organ EU, pri obravnavanju zadev, pomembnih za usklajevanje dejavnosti na področju boja proti goljufijam, kot so lajšanje izmenjave informacij, izvajanje usklajenih ali skupnih ukrepov, izmenjava informacij o nastajajočih trendih kaznivih dejanj pri dejavnostih, ki škodijo finančnim interesom Unije, izmenjava dobrih praks, vključno z zadevami, povezanimi z varnostjo in razvojem informacijske tehnologije, določitev meril za skupno poročanje ali usklajevanje dejavnosti usposabljanja ali splošnega razvoja v zvezi s strukturo Unije za boj proti goljufijam. Eurojust bi moral kot pomemben akter pri zaščiti finančnih interesov Unije dejavno sodelovati pri takih skupnih dejavnostih sodelovanja.

(47)Za zagotovitev, da poročilo, ki ga mora vsako leto predložiti Komisija v skladu s členom 325(5) PDEU, vključuje celovit pregled ukrepov, sprejetih za boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, bi moral Eurojust prispevati k pripravi tega poročila. Ta prispevek bi moral zajemati dosežene rezultate in dejavnosti, ki jih v ta namen izvaja Eurojust.

(48)Eurojustu bi bilo treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog, ob popolnem spoštovanju varstva zasebnosti ter drugih temeljnih pravic in svoboščin. Eurojust bi moral okrepiti svoje sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav in organi mednarodnih organizacij na podlagi strategije sodelovanja, ki se pripravi vsaka štiri leta v posvetovanju s Komisijo. Delovni dogovori med Eurojustom in pristojnimi organi tretje države so lahko v obliki strateških delovnih dogovorov, ki so neodvisni od mednarodnega sporazuma, ki ga sklene Unija v skladu s členom 218 PDEU, vendar pogosto sprejeti pred njim, ali dogovorov o izvajanju takega mednarodnega sporazuma. Po potrebi bi bilo treba v mednarodne sporazume, ki jih Unija sklene s tretjimi državami, vključiti zaveze o sodelovanju s finančnimi posledicami, da se zagotovijo ustrezna sredstva za operativno sodelovanje. Da bi se olajšalo sodelovanje in vzpostavilo medsebojno zaupanje z mednarodnimi partnerji, bi bilo treba pojasniti pravni okvir, ki ureja napotitev sodnikov za zvezo v tretje države, tudi v zvezi z njihovimi nalogami, obveznostmi glede varstva podatkov in pogoji, pod katerimi si lahko izmenjujejo operativne osebne podatke s pristojnimi organi tretje države. Če Eurojust opredeli operativno potrebo za sodelovanje s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, bi moral imeti možnost opozoriti Komisijo na potrebo po sklepu o ustreznosti ali priporočilu za začetek pogajanj o mednarodnem sporazumu na podlagi člena 218 PDEU.

(49)Tudi če ni mednarodnega sporazuma, bi moral Eurojust vzpostaviti in vzdrževati operativne odnose s tretjimi državami, ki veljajo za strateško pomembne za pravosodno sodelovanje, zlasti z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU, kjer je cilj projektov, ki jih financira EU, zagotoviti operativno podporo in pomoč, ter v teh partnericah uvesti pravosodno sodelovanje in delovne metode EU. V ta namen bi moral Eurojust na podlagi delovnega dogovora in po imenovanju s strani upravnega odbora gostiti rezidenčne kontaktne točke iz prednostnih tretjih držav, kar bi zagotovilo zanesljive in stabilne kanale za pravosodne izmenjave ter zmanjšalo zamude pri obravnavi zaprosil za sodelovanje. Vloga teh kontaktnih točk je pospeševati, usklajevati ali olajšati izvrševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje, podpirati komunikacijo in usklajevanje med Eurojustom, državami članicami in pristojnimi organi zadevne tretje države ter olajšati sodelovanje teh organov na usklajevalnih sejah in v skupnih preiskovalnih skupinah, ki jih podpira Eurojust. Dostop teh kontaktnih točk do sistema Eurojusta za vodenje zadev bi moral biti strogo omejen na podatke, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog, vsaka izmenjava operativnih osebnih podatkov pa bi morala potekati le na podlagi odstopanj za specifične primere iz te uredbe. Sprejeti bi bilo treba specifične organizacijske ureditve za zagotovitev, da vključitev takih akterjev v Eurojust spremljajo ustrezni zaščitni ukrepi za varnost informacij in varstvo podatkov.

(50)Na sejah kolegija, na katerih se razpravlja o zadevah skupnega interesa, bi bilo treba zagotoviti sodelovanje tožilcev za zvezo, napotenih v Eurojust iz tretjih držav ali mednarodnih organizacij, da se okrepijo operativni odnosi in olajšajo neposredne izmenjave med delavci v pravni stroki.

(51)Da bi se zagotovila popolna avtonomija in neodvisnost Eurojusta, bi mu bilo treba zagotoviti avtonomni proračun s prihodki, ki izvirajo zlasti iz prispevkov iz splošnega proračuna Unije, razen kar zadeva plače in druge prejemke nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov, ki bremenijo njihove države članice. Za prispevek Unije in druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi bilo treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče, nato pa bi jo moral potrditi Odbor za proračunski nadzor Evropskega parlamenta. Za Eurojust bi bilo treba uporabljati Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 36 .

(52)Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali hudim zadevam v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije in bi lahko imele za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, bi se morala za Eurojust brez omejitev uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 37 , kakor je bila spremenjena, OLAF pa bi moral imeti možnost izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem. Evropsko javno tožilstvo je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pristojno za preiskovanje in pregon goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(53)Kolegiju bi bilo treba zagotoviti podrobno in celovito strokovno svetovanje o temeljnih pravicah, na katere lahko vplivajo dejavnosti agencije. V ta namen bi moral biti med osebjem Eurojusta vsaj en strokovnjak, odgovoren za podporo Eurojustu pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic pri vseh njegovih dejavnostih in nalogah, zlasti operativnih dejavnostih, vključno z izmenjavo osebnih podatkov s tretjimi državami. Moralo bi biti mogoče imenovati člana osebja Eurojusta, ki se je udeležil specialističnega usposabljanja o pravu in praksi na področju temeljnih pravic. Ta imenovani strokovnjak bi moral tesno sodelovati s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov v okviru njunih pristojnosti. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov bi morala biti v celoti odgovorna za zadeve v zvezi z varstvom podatkov.

(54)Da bi se povečala preglednost in demokratični nadzor nad Eurojustom, je treba zagotoviti mehanizem na podlagi člena 85(1) PDEU, da bodo lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj ocenili dejavnosti Eurojusta. To ocenjevanje bi moralo potekati v okviru medparlamentarne seje odborov, na kateri bi sodelovali člani pristojnih odborov Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ter bi moralo v celoti spoštovati neodvisnost Eurojusta v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v specifičnih operativnih zadevah, ter v zvezi z obveznostjo nerazkrivanja in zaupnosti. Primerno je, da se uporaba te uredbe redno ocenjuje. Komisija bi morala najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let oceniti uspešnost Eurojusta v zvezi z njegovimi cilji, mandatom, nalogami, upravljanjem in lokacijami, vključno z oceno vsakih 10 let o tem, ali je njegov obstoj še vedno upravičen.

(55)Delovanje Eurojusta bi moralo biti pregledno v skladu s členom 15(3) PDEU. Upravni odbor bi moral sprejeti posebne določbe o tem, kako se zagotovi pravica javnosti do dostopa do dokumentov. Obveznost glede preglednosti bi se morala za Eurojust uporabljati tako, da v okviru njegovih operativnih dejavnosti ne bi bila ogrožena obveznost glede zaupnosti. To obveznost bi bilo treba spoštovati tudi pri upravnih poizvedbah, ki jih izvaja Evropski varuh človekovih pravic. Eurojust bi moral za večjo preglednost pri svojih odnosih z državljani Unije in okrepitev svoje odgovornosti na svojem spletnem mestu ob upoštevanju zahtev glede varstva podatkov objaviti seznam članov upravnega in izvršnega odbora ter, kadar je to primerno, povzetke izidov sej upravnega odbora.

(56)Potrebne določbe glede namestitve Eurojusta na Nizozemskem, kjer ima sedež, in posebna pravila, ki se uporabljajo za osebje Eurojusta in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu med Eurojustom in Kraljevino Nizozemsko. Ker se s to uredbo ustanavlja upravni odbor, ki ni bil določen v Uredbi (EU) 2018/1727, bi bilo treba sporazum o sedežu spremeniti ali nadomestiti, da se zagotovi, da njegovo osebno področje uporabe zajema člane upravnega odbora in njihove družine. Enako bi moralo po potrebi veljati za rezidenčne kontaktne točke, napotene iz tretjih držav, in njihove družine. Država članica gostiteljica bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za zagotovitev učinkovitega delovanja Eurojusta, vključno z večjezičnim, evropsko naravnanim šolanjem in ustreznimi prometnimi povezavami, da bi lahko pridobila visokokakovostne človeške vire s čim širšega geografskega območja.

(57)Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve subjekta, pristojnega za podporo in krepitev usklajevanja in sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali terjajo skupni pregon, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(58)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] ALI [V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska s pismom z dne [datum] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(59)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(60)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [datum].

(61)Ta uredba v celoti spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, kot sta zaščiteni s členoma 8 in 7 Listine oziroma s členom 16 PDEU, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča v skladu s členom 47 Listine, domnevo nedolžnosti v skladu s členom 48 Listine ter pravice žrtev kaznivih dejanj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE, CILJI IN NALOGE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).

2.Eurojust, kakor je ustanovljen s to uredbo, nadomesti in nasledi Eurojust, kakor je bil ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1727.

3.Ta uredba določa pravila o strukturi, načinih in področjih delovanja ter nalogah Eurojusta.

4.Eurojust podpira in krepi usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi, pristojnimi za pregon, v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji, za katerih obravnavo je Eurojust pristojen v skladu s členom 5 in ki prizadenejo dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon, vključno s tistimi, ki imajo posledice na ravni Unije.

Člen 2

Pravni status

1.Eurojust je agencija Unije in ima pravno osebnost.

2.Eurojust ima v državah članicah najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana po nacionalnem pravu. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.Eurojust zastopa upravni direktor.

Člen 3

Sedež

Sedež Eurojusta je v Haagu na Nizozemskem.

Člen 4

Naloge

Eurojust izvaja naslednje naloge:

(a)pomaga pristojnim nacionalnim organom in pristojnim organom mednarodnih organizacij pri zagotavljanju najboljšega možnega usklajevanja preiskav in pregona, tudi z lajšanjem in podpiranjem izdajanja in izvrševanja zaprosil za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in odločitev v zvezi z njim, zlasti tistih, ki temeljijo na instrumentih, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(b)prejema, zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno z operativnimi osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za izvajanje njegovih nalog, s pristojnimi nacionalnimi organi držav članic, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in ustreznimi zasebnimi stranmi v skladu s to uredbo in veljavnimi pravili o varstvu podatkov;

(c)navzkrižno preverja informacije, shranjene v ustreznih podatkovnih zbirkah, da ugotovi povezave med čezmejnimi preiskavami in o tem obvesti zadevne države članice ali po potrebi Evropsko javno tožilstvo (EJT);

(d)zbira, zavaruje, analizira in hrani dokaze o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih in povezanih kaznivih dejanjih ter omogoča izmenjavo takih dokazov s pristojnimi nacionalnimi organi držav članic in tretjih držav ter pristojnimi organi mednarodnih kazenskih sodišč ali njihovo neposredno razpoložljivost za te organe;

(e)podpira pristojne nacionalne organe pri dejavnostih, namenjenih sledenju, začasnemu zavarovanju, zaplembi in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v čezmejnih zadevah, vključno z zaplembo po kazenski obsodbi in zaplembo brez kazenske obsodbe v postopkih v kazenskih zadevah;

(f)podpira pristojne nacionalne organe držav članic pri vzpostavljanju in vzdrževanju sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, da se olajša pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

(g)tesno sodeluje z organi, uradi in agencijami Unije, zlasti z:

i.Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), tudi z vzajemnim sodelovanjem in usklajevanjem operativnih dejavnosti;

ii.EJT, in sicer s podpiranjem njegovih preiskav, za katere so potrebni preiskovalni ukrepi ali kakršno koli drugo sodelovanje v državah članicah, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT 39 , ali tretjih državah, in zadev, v katerih je potrebno usklajevanje med preiskavami, ki jih izvaja EJT, in preiskavami, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic, ki ne sodelujejo v EJT, vključno s podpiranjem ustanavljanja skupnih preiskovalnih skupin;

iii.drugimi organi, uradi in agencijami Unije, ki v okviru svojih pristojnosti zbirajo informacije, pomembne za izvajanje nalog Eurojusta;

(h)sodeluje z mrežami in organi, dejavnimi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, jih usklajuje in podpira, po potrebi tudi tako, da jih gosti;

(i)pomaga pristojnim nacionalnim organom pri spoštovanju pravic žrtev v okviru čezmejnih kazenskih postopkov;

(j)zbira in analizira specializirano znanje, zlasti s preučevanjem informacij, shranjenih v sistemu Eurojusta za vodenje zadev in ustrezni nacionalni in mednarodni sodni praksi ter sodni praksi Unije, ter z razvojem dobrih praks in svetovanjem v okviru svojega mandata, po potrebi v okviru strokovnih centrov Eurojusta za kazenske zadeve (SCE);

(k)institucijam, organom, uradom in agencijam Unije na zaprosilo zagotavlja analitične ugotovitve in tehnične nasvete na podlagi svojega strokovnega znanja, pridobljenega pri obravnavanju zadev;

(l)po potrebi zagotavlja tehnično, operativno, analitično, pravno, finančno in strateško pomoč pri zadevah v okviru svojega mandata;

(m)strukturirano in redno sodeluje z akterji na področju boja proti goljufijam, ki sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije, kot so EJT, Europol, OLAF, AMLA in carinski organ EU, tudi s sklepanjem dvostranskih ali večstranskih delovnih dogovorov, ki urejajo načine takega sodelovanja.

Člen 5

Pristojnosti Eurojusta

1.Eurojust je pristojen za naslednja kazniva dejanja, tudi kadar so storjena v povezavi z dejavnostmi s hibridno razsežnostjo ali so del teh dejavnosti:

(a)oblike hudih kaznivih dejanj s seznama iz Priloge I;

(b)kazniva dejanja, za katera je pristojno EJT;

(c)kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za storitev, omogočanja ali storitve kaznivega dejanja ali zagotovitve nekaznovanosti storilcev hudih kaznivih dejanj, navedenih v Prilogi I.

2.Eurojust ukrepa na zaprosilo pristojnega nacionalnega organa, pristojnega organa mednarodne organizacije ali EJT v okviru svojih pristojnosti ali na lastno pobudo.

3.V zvezi z oblikami kaznivih dejanj, ki niso navedene v Prilogi I, lahko Eurojust pomaga pri preiskavah in pregonu na zaprosilo pristojnih nacionalnih organov držav članic.

4.V zvezi s kaznivimi dejanji, za katera je pristojno EJT, Eurojust izvaja svojo pristojnost:

(a)v zadevah, ki vključujejo države članice, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT, na zaprosilo teh držav članic ali EJT;

(b)v zadevah, ki vključujejo države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT, kadar se je EJT odločilo, da ne bo izvrševalo svoje pristojnosti.

5.Eurojust je pristojen za pomoč EJT tudi v zadevah, ki vključujejo tretje države, ali kadar je potrebno usklajevanje med preiskavami, ki jih izvaja EJT, in preiskavami, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT.

6.Eurojust lahko pomaga pri preiskavah in pregonu, ki vplivajo na:

(a)vsaj dve državi članici;

(b)eno državo članico, če ima zadeva posledice na ravni Unije;

(c)vsaj eno državo članico in tretjo državo ali mednarodno organizacijo, če velja kateri koli od naslednjih pogojev:

i.sprejet je bil sklep o ustreznosti v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680 ali je s to tretjo državo ali mednarodno organizacijo sklenjen mednarodni sporazum, sporazum o sodelovanju ali delovni dogovor;

ii.v navedeni tretji državi ali mednarodni organizaciji je določena kontaktna točka ali

iii.obstaja bistven interes za zagotavljanje takšne pomoči;

(d)dve ali več tretjih držav ali mednarodnih organizacij, kadar ima lahko zadeva posledice na ravni Unije, pod pogojem, da je bil sprejet sklep o ustreznosti v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680, da je z vsako od njih sklenjen mednarodni sporazum, sporazum o sodelovanju ali delovni dogovor in da pomoč predhodno odobri kolegij.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA EUROJUSTA

ODDELEK I

Struktura

Člen 6

Struktura Eurojusta

1.Eurojust sestavljata vodstvena in operativna struktura.

2.Vodstveno strukturo sestavljajo:

(a)upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 10;

(b)izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 13;

(c)upravni direktor, ki izvaja odgovornosti iz člena 15.

3.Operativno strukturo sestavljajo:

(a)nacionalni člani, ki izvajajo pooblastila iz člena 18;

(b)kolegij, ki izvaja pooblastila iz člena 20.

ODDELEK II

Upravni odbor

Člen 7

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice in predstavnik Komisije.

2.Upravni odbor vključuje tudi:

(a)predsednika Eurojusta brez glasovalne pravice;

(b)upravnega direktorja brez glasovalne pravice.

3.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa zadevnega člana v primeru odsotnosti. Niti član upravnega odbora niti njegov namestnik, ki zastopata državo članico, nista nacionalna člana ali katera koli druga člana nacionalnega urada te države članice, napotena v Eurojust.

4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani na podlagi njihovega strokovnega znanja na področju kazenskega pravosodja, pri čemer se upoštevajo njihova ustrezna delovna doba in izkušnje, tudi na področju vodstvenih, upravnih in proračunskih zadev.

5.Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo za čim manjše menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost dela odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

6.Mandat članov in njihovih namestnikov je štiri leta in se lahko enkrat podaljša.

Člen 8

Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino glasov teh članov. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. Kadar njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

Člen 9

Seje upravnega odbora

1.Seje upravnega odbora sklicuje predsednik.

2.Predsednik in upravni direktor Eurojusta sodelujeta v razpravah, vendar nimata glasovalne pravice.

3.Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo svojega predsednika, na zaprosilo Komisije ali na zaprosilo vsaj tretjine svojih članov.

4.Upravni odbor lahko na svojo sejo kot opazovalca povabi katero koli osebo, katere mnenje bi bilo lahko zanj koristno.

5.Upravni odbor lahko po potrebi organizira skupne seje z upravnim odborom Europola.

6.Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika upravnega odbora na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

7.Kadar je na dnevnem redu vprašanje zaupnosti ali nasprotja interesov, upravni odbor o navedeni zadevi razpravlja in odloča brez navzočnosti zadevnega člana. Podrobna pravila za izvajanje te določbe se lahko določijo v poslovniku.

Člen 10

Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor določa strateške usmeritve za dejavnosti Eurojusta in zlasti:

(a)sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 12 ter ga predloži Komisiji, ki o njem poda mnenje;

(b)ob upoštevanju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico sprejme enotni programski dokument Eurojusta;

(c)sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih ter letni in večletni delovni program;

(d)sprejme svoj poslovnik in poslovnik izvršnega odbora;

(e)sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, nacionalnimi člani in člani nacionalnih uradov;

(f)sprejme varnostna pravila;

(g)v zvezi z osebjem Eurojusta izvaja pooblastila organa, ki jih imata organ za imenovanja na podlagi kadrovskih predpisov in organ, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 40 , v skladu z odstavkom 2;

(h)v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

(i)imenuje upravnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 14;

(j)imenuje uradnike za zvezo, napotene v tretje države, iz člena 61;

(k)imenuje in razreši računovodjo in uradno osebo za varstvo podatkov, ki sta pri opravljanju svojih dolžnosti funkcionalno neodvisna;

(l)sprejme varnostni načrt, načrt neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih;

(m)sprejme sklep o določitvi pravil o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Eurojust iz člena 72;

(n)z dvotretjinsko večino glasov svojih članov z glasovalno pravico sprejme letni proračun Eurojusta in izvaja druge proračunske naloge, povezane z njegovim proračunom, v skladu s poglavjem VI;

(o)sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Eurojust, v skladu s členom 69;

(p)po posvetovanju s kolegijem sprejme strategijo sodelovanja iz člena 60;

(q)odobri sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členom 54(3);

(r)sprejme odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur Eurojusta in po potrebi njihovih sprememb, pri čemer upošteva potrebe Eurojusta pri dejavnostih in dobro proračunsko upravljanje;

(s)sprejme vse druge neoperativne odločitve, ki niso izrecno dodeljene izvršnemu odboru ali upravnemu direktorju v skladu s to uredbo.

2.Upravni odbor v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na upravnega direktorja in opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Upravni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

3.Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo, sprejeto z dvotretjinsko večino glasov njegovih članov z glasovalno pravico, začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na upravnega direktorja in nadaljnji prenos pooblastil s strani upravnega direktorja ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni upravni direktor.

Člen 11

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.Če v tej uredbi ni določeno drugače, upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov svojih članov z glasovalno pravico.

2.Če Komisija izrazi resne pomisleke glede predloga sklepa, predloženega upravnemu odboru, o zadevah, povezanih z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/715 41 ter kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, upravni odbor odloži sprejetje sklepa. Upravni odbor ga v 15 dneh ponovno preuči in po možnosti spremenjenega sprejme v drugi obravnavi z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico, vključno s predstavnikom Komisije, ali štiripetinsko večino glasov svojih članov predstavnikov držav članic z glasovalno pravico.

3.Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Ob odsotnosti člana z glasovalno pravico ima glasovalno pravico njegov nadomestni član.

4.Predsednik upravnega odbora sodeluje pri glasovanju.

5.Predsednik Eurojusta in njegov upravni direktor ne sodelujeta pri glasovanju.

6.Kadar predsednik Eurojusta izrazi resne pomisleke v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 10(1), točke (a), (c), (p) in (r), upravni odbor na podlagi soglasno sprejete odločitve kolegija te pomisleke v celoti obravnava in po potrebi pred sprejetjem ponovno preuči osnutek odločitve.

7.Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Člen 12

Letni in večletni program

1.Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi upravni direktor in pregleda upravni odbor, in ob upoštevanju mnenja Komisije do 30. novembra vsako leto sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje letni in večletni program. Upravni odbor programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

3.Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja proračuna in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem se jasno navede, katere naloge so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

4.Kadar se Eurojustu dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program. Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na upravnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

5.Večletni delovni program določa pripravo splošnega strateškega programa, vključno s cilji, strategijo sodelovanja z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij iz člena 60, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi načrt virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateški program se po potrebi posodablja, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 74.

ODDELEK III

Izvršni odbor

Člen 13

Izvršni odbor

1.Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.Izvršnemu odboru predseduje predsednik Eurojusta.

3.Izvršni odbor:

(a)pripravi odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, in spremlja izvajanje sprejetih odločitev;

(b)pregleda predlog letnega proračuna, osnutek letnega delovnega programa in osnutek konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih, ki jih pripravi upravni direktor;

(c)skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ugotovitev preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 42 ter rezultatov preiskav EJT, vključno s sodnimi odločbami, v skladu z veljavnim pravom Unije;

(d)upravnemu direktorju brez poseganja v njegove odgovornosti pomaga in svetuje pri izvajanju odločitev upravnega odbora, da se okrepi nadzor nad upravnim poslovodenjem in izvrševanjem proračuna;

(e)sprejema poročila, strateške dokumente, smernice za pristojne nacionalne organe in mnenja v zvezi z delom Eurojusta, in sicer po predhodnem posvetovanju s kolegijem v izjemnih primerih, ko je zadeva bistvenega operativnega pomena;

(f)opravlja vse druge naloge, ki jih nanj prenese upravni odbor.

4.Izvršni odbor sprejema upravne odločitve, ki zajemajo:

(a)strategijo boja proti goljufijam, ki je sorazmerna z nevarnostjo goljufij, in sicer ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi ukrepov, ki jih je treba izvesti, ter na podlagi osnutka, ki ga pripravi upravni direktor;

(b)nadaljnje ukrepanje na podlagi revizijskih poročil, vključno s poročili Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) 43 ;

(c)strategije v zvezi z odnosi z institucijami Unije, proračunskim načrtovanjem in pogajanji, tudi v okviru večletnega finančnega okvira;

(d)potrditev tožilcev za zvezo in kontaktnih točk, napotenih v Eurojust;

(e)začetek pogajanj za sklenitev delovnih dogovorov.

5.Izvršni odbor lahko po potrebi in v nujnih primerih sprejme začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti v zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem in izvrševanjem proračuna, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja. Take odločitve se predložijo v potrditev upravnemu odboru na njegovem naslednjem sestanku.

6.Izvršni odbor sestavljajo naslednji člani z glasovalno pravico:

(a)predsednik Eurojusta;

(b)podpredsednik;

(c)dva člana, ki ju izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor;

(d)predstavnik Komisije.

7.Upravni direktor se udeležuje sej izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice in lahko po potrebi delegira svojo udeležbo.

8.Izvršni odbor lahko za določene točke dnevnega reda kot opazovalce brez glasovalne pravice povabi tudi druge udeležence.

9.Mandat članov upravnega odbora, ki so v izvršnem odboru, traja dve leti. Ta mandat se predčasno konča, če zadevni član preneha biti član upravnega odbora.

10.Izvršni odbor se sestane vsaj enkrat mesečno. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zaprosilo svojih članov.

11.Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.

ODDELEK IV

Upravni direktor

Člen 14

Imenovanje, razrešitev in podaljšanje mandata

1.Upravni direktor deluje kot začasni uslužbenec Eurojusta v skladu s členom 2, točka (a), pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Upravnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov ter dokumentiranih znanj s seznama kandidatov, ki ga predlaga izvršni odbor po odprtem in preglednem izbirnem postopku, katerega cilj je zagotoviti najširšo možno udeležbo kandidatov in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov.

3.Za namen sklenitve pogodbe z upravnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

4.Mandat upravnega direktorja traja pet let. Upravni odbor pred koncem tega obdobja opravi oceno, pri kateri upošteva oceno uspešnosti dela upravnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Eurojusta.

5.Upravni odbor lahko na predlog izvršnega odbora, ki upošteva oceno iz odstavka 4, upravnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

6.Upravni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, na koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v novem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.Upravni direktor je lahko razrešen samo na podlagi sklepa, ki ga upravni odbor sprejme na predlog izvršnega odbora.

8.Upravni odbor sprejme sklepe o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico.

Člen 15

Naloge in odgovornosti upravnega direktorja

1.Upravni direktor vodi Eurojust in odgovarja upravnemu odboru. Upravnemu direktorju pri opravljanju njegovih nalog pomaga osebje Eurojusta v skladu s členom 71.

2.Upravni direktor je pri izvajanju svojih nalog neodvisen in ne zahteva ali sprejema nobenih navodil od vlad ali drugih organov.

3.Upravni direktor je pravni zastopnik Eurojusta.

4.Upravni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Eurojustu podeljene s to uredbo. Upravni direktor je odgovoren zlasti za:

(a)tekoče upravljanje Eurojusta;

(b)izvajanje sklepov upravnega in izvršnega odbora;

(c)zagotavljanje skladnosti s finančnimi pravili Eurojusta;

(d)pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev v pregled izvršnemu odboru in v sprejetje upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(e)izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njegovem izvajanju;

(f)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Eurojusta in njegovo predložitev upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(g)podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora in podporo predsedniku Eurojusta pri pripravi sej izvršnega odbora in sej kolegija;

(h)pripravo akcijskega načrta za obravnavo ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ugotovitev preiskav, ki jih izvaja OLAF, ter rezultatov preiskav, ki jih izvaja EJT, vključno s sodnimi odločbami, v skladu z veljavnim pravom Unije, ter poročanje o napredku Komisiji dvakrat letno, upravnemu in izvršnemu odboru pa redno;

(i)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti, ki jih imata OLAF in EJT, in izterjavo nepravilno plačanih zneskov, če se odkrijejo nepravilnosti;

(j)pripravo strategije za boj proti goljufijam, strategije za povečanje učinkovitosti in sinergij, strategije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter strategijo za sisteme organizacijskega upravljanja in notranje kontrole ter njihovo predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(k)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Eurojust, za sprejetje v upravnem odboru;

(l)pripravo osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Eurojusta ter izvrševanje njegovega proračuna za sprejetje v upravnem odboru;

(m)spodbujanje raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri zaposlovanju osebja Eurojusta.

ODDELEK V

Nacionalni člani

Člen 16

Položaj nacionalnih članov

1.Vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom v Eurojust začasno napoti po enega nacionalnega člana. Običajni kraj dela nacionalnega člana je na sedežu Eurojusta.

2.Nacionalni člani:

(a)so aktivni člani državnega tožilstva ali sodstva v zadevni državi članici;

(b)imajo potrebne kvalifikacije za imenovanje na visoko tožilsko ali sodniško funkcijo v svojih državah članicah ter ustrezne praktične izkušnje z nacionalnimi pravnimi sistemi ali v ustreznih mednarodnih organih ali organih Unije in z mednarodnim pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah ter

(c)imajo vsaj pooblastila iz člena 18, da lahko izpolnjujejo svoje naloge.

3.Mandat nacionalnih članov traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V primerih, ko namestnik nacionalnega člana ne more delovati v imenu nacionalnega člana ali ga nadomeščati, ostane nacionalni član po izteku mandata in s soglasjem zadevne države članice na položaju do podaljšanja mandata ali zamenjave.

4.Vsakemu nacionalnemu članu pomaga nacionalni urad iz člena 17.

Člen 17

Nacionalni uradi

1.Vsak nacionalni urad sestavljajo nacionalni član, vsaj en namestnik nacionalnega člana in en pomočnik. Običajni kraj dela namestnika je na sedežu Eurojusta. Če se država članica tako odloči, je lahko običajni kraj dela pomočnika v zadevni državi članici.

2.Namestnik ima v skladu z veljavnim nacionalnim pravom enak status, pooblastila in pravice dostopa kot nacionalni član. Namestnik lahko deluje v imenu nacionalnega člana ali ga nadomešča. Mandat namestnikov traja pet let in se lahko enkrat podaljša.

3.Nacionalnega člana lahko nadomešča ali deluje v njegovem imenu tudi pomočnik, če ima položaj iz člena 16, odstavek 2.

4.Nacionalnemu članu lahko pomagajo dodatni namestniki ali pomočniki. Po potrebi in s soglasjem kolegija je lahko njihov običajni kraj dela na sedežu Eurojusta. Država članica uradno obvesti predsednika Eurojusta in Komisijo o imenovanju nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov.

5.Plače in druge prejemke nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov krije njihova država članica brez poseganja v člen 24.

6.Vsakemu nacionalnemu uradu pomaga vsaj en napoteni nacionalni strokovnjak. Napoteni nacionalni strokovnjaki imajo položaj tožilca, sodnika ali predstavnika sodnega organa z enakovrednimi pristojnostmi, kot jih ima tožilec ali sodnik v skladu z nacionalnim pravom.

7.Države članice lahko nacionalnemu uradu dodelijo dodatno osebje za kratkoročne operativne naloge, vključno s pripravniki iz Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju.

8.Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo dodatno osebje so pri opravljanju nalog, povezanih z operativnimi funkcijami Eurojusta, podrejeni nacionalnemu članu.

9.Nacionalnim uradom pomaga pooblaščeno osebje Eurojusta. Število pooblaščenih članov osebja Eurojusta, dodeljenih vsakemu nacionalnemu uradu, in njihove delovne naloge določi upravni direktor po posvetovanju z nacionalnim članom.

10.Vsaj en član vsakega nacionalnega urada se imenuje za kontaktno točko Evropske pravosodne mreže 44 , da pomaga pri odločanju, ali naj se zaprosilo obravnava s pomočjo Eurojusta ali Evropske pravosodne mreže.

11.Nacionalni član, namestnik, pomočnik, pooblaščen za nadomeščanje nacionalnega člana, ali napoteni nacionalni strokovnjak je vedno na voljo za sprejem in obdelavo nujnih zaprosil, torej 24 ur na dan in sedem dni v tednu, da lahko Eurojust v nujnih primerih nemudoma izpolni svoje naloge.

12.Kadar člani nacionalnih uradov delujejo v okviru operativnih funkcij Eurojusta, se zadevni stroški, povezani s temi dejavnostmi, obravnavajo kot odhodki iz poslovanja.

Člen 18

Pooblastila nacionalnih članov

1.Nacionalni član je pooblaščen za:

(a)odpiranje, evidentiranje in upravljanje zadev v sistemu Eurojusta za vodenje zadev;

(b)neposredno navezovanje stikov, posvetovanje in izmenjavo operativnih informacij in dokazov z vsakim pristojnim nacionalnim organom njegove države članice in vsakim ustreznim organom, uradom ali agencijo Unije, vključno z EJT in Europolom;

(c)neposredno navezovanje stikov, posvetovanje in izmenjavo operativnih informacij in dokazov s pristojnimi nacionalnimi organi tretjih držav in pristojnimi organi mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi zavezami njegove države članice in pravili o varstvu podatkov;

(d)lajšanje ali drugo podpiranje izdaje ali izvrševanja kakršnih koli zaprosil za pravosodno sodelovanje ali vzajemno priznavanje;

(e)odobritev prenosa operativnih osebnih podatkov, potrebnih za namene določene preiskave, v katero je vključena njihova država članica, v skladu s členi 94b, 94c in 94d Uredbe (EU) 2018/1725, in sicer na podlagi vseh ustreznih razpoložljivih informacij, vključno s prispevkom pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kjer je ustrezno; če je operativne osebne podatke, ki bodo preneseni, v okviru te preiskave zagotovila več kot ena država članica, odobritev izdajo vsi nacionalni člani vseh držav članic, ki so zagotovile te podatke;

(f)organiziranje usklajevalnih sestankov ali centrov za usklajevanje;

(g)sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah ter po potrebi začetek ali olajšanje njihove ustanovitve in delovanja, tudi s podpisom sporazumov o skupnih preiskovalnih skupinah;

(h)sodelovanje v skupnih operativnih platformah, strokovnih centrih Eurojusta za kazenske zadeve in platformah za pravosodno usklajevanje;

(i)po potrebi sodelovanje v operativnih projektnih skupinah in na operativnih sestankih Europola;

(j)poziv pristojnim nacionalnim organom njihovih držav članic, naj soglašajo z vzpostavitvijo usklajevalnih mehanizmov, vključno s skupnimi operativnimi platformami, z Europolom, kot je navedeno v členu 57(5);

(k)to, da zaprosi za uvedbo preiskave ali pregona specifičnih dejanj ali uvedbo specifičnega dela kazenskega postopka ali katerega koli drugega ukrepa, upravičenega za namene preiskave ali pregon, pri pristojnih nacionalnih organih svoje države članice;

(l)pomoč pri prepoznavanju, preprečevanju in reševanju sporov o pristojnosti, vključno z izdajo obrazloženih mnenj, pozivi pristojnim nacionalnim organom, naj sprejmejo, da je eden od njih najprimernejši za pregon, in olajšanjem prenosa postopkov.

2.S soglasjem pristojnega nacionalnega organa in v skladu z nacionalnim pravom lahko nacionalni člani:

(a)izdajo ali izvršijo vsako zaprosilo za pravosodno sodelovanje ali vzajemno priznavanje, vključno z:

i.odreditvijo, zahtevanjem ali izvršitvijo preiskovalnih ukrepov, kakor so določeni v Direktivi 2014/41/EU;

ii.izdajanjem, zahtevanjem ali izvršitvijo sklepov o začasnem zavarovanju, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1805;

iii.izdajo evropskega naloga za posredovanje dokazov ali evropskega naloga za zavarovanje dokazov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta 45 ;

(b)svoje nacionalne urad za odvzem premoženjske koristi zaprosijo, da zagotovijo informacije o sredstvih, uporabljenih za kazniva dejanja, premoženjski koristi ali premoženju, ki so ali bi lahko postali predmet sklepa o začasnem zavarovanju ali odvzemu, in do izdaje sklepa o začasnem zavarovanju nemudoma ukrepajo, kot je določeno v Direktivi (EU) 2024/1260 46 .

3.V nujnih primerih in kadar ni mogoče pravočasno stopiti v stik s pristojnim nacionalnim organom, so nacionalni člani pooblaščeni za sprejemanje ukrepov iz odstavka 2 v skladu z njihovim nacionalnim pravom. O vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi tega odstavka, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni nacionalni organ.

4.Kadar so v skladu z nacionalnim pravom pooblastila iz odstavkov 2 in 3 podeljena drugemu pristojnemu nacionalnemu organu, lahko nacionalni član ta organ zaprosi, da izda ali izvrši zadevni ukrep.

5.Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko države članice nacionalnim članom podelijo dodatna pooblastila za namene opravljanja njihovih nalog v skladu s to uredbo. Te države članice o teh pooblastilih uradno obvestijo Komisijo in kolegij.

6.Nacionalni člani imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom dostop do informacij ali možnost njihove pridobitve brez nepotrebnega odlašanja iz naslednjih registrov svoje države članice:

(a)kazenske evidence;

(b)evidence prijetih oseb;

(c)evidence preiskav;

(d)registra DNK, registra prstnih odtisov in registra vozil, kadar je to pomembno za kazenske preiskave;

(e)sistema ECRIS-TCN v skladu s členom 14(1) in (4) Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta 47 ;

(f)centraliziranih registrov bančnih računov in sistemov za pridobivanje podatkov, vzpostavljenih na podlagi Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta 48 ;

(g)drugih registrov javnih organov, kadar so take informacije potrebne za izvajanje njihovih nalog v skladu s to uredbo.

ODDELEK VI

Kolegij

Člen 19

Sestava kolegija

1.Kolegij sestavljajo vsi nacionalni člani.

2.Članom kolegija lahko pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

Člen 20

Pooblastila in funkcije kolegija

1.Kolegij je odgovoren za operativne funkcije Eurojusta in deluje popolnoma neodvisno.

2.Kolegij zlasti:

(a)lajša prepoznavanje povezanih postopkov, tudi tako, da nacionalne člane zaprosi, da preverijo, ali v njihovih državah članicah potekajo vzporedne preiskave ali ukrepi pregona v zvezi s podobnimi dejstvi ali kaznivimi dejanji;

(b)opredeli medsektorska vprašanja in dobre prakse v operativnih zadevah, po potrebi tako, da nacionalne člane zaprosi, da se povežejo z ustreznimi nacionalnimi kontaktnimi točkami pravosodnih mrež ali drugimi pristojnimi nacionalnimi organi;

(c)upravnega direktorja zaprosi, da pripravi analize o vplivu mednarodne sodne prakse, sodne prakse Unije in nacionalne sodne prakse na operativne zadeve;

(d)zagotavlja operativni prispevek izvršnemu odboru za opredelitev prednostnih nalog v sodelovanju s tretjimi državami in za operativne dokumente, za katere Europol zaprosi Eurojust za prispevek;

(e)izvršni odbor zaprosi, da ustanovi SCE v skladu s členom 31 in platforme za pravosodno usklajevanje v skladu s členom 27;

(f)na zaprosilo izvršnega odbora ali upravnega odbora svetuje o vprašanjih, ki so neposredno povezana z operativnimi zadevami;

(g)sprejme izvedbena pravila, potrebna za opravljanje svojih nalog.

3.Kolegij sprejema operativne odločitve, med drugim tudi o:

(a)odpiranju, evidentiranju in vodenju zadev na lastno pobudo v sistemu Eurojusta za vodenje zadev na podlagi informacij, ki jih zagotovi ena ali več držav članic, ali informacij, prejetih od tretje države, mednarodne organizacije ali katerega koli organa, urada ali agencije Unije, zlasti Europola in EJT, ali informacij, ki jih pripravi osebje Eurojusta;

(b)posredovanju informacij, ki so pomembne za uvedbo, razširitev ali izvajanje preiskav in pregona ter bi lahko spadale v njihovo pristojnost, pristojnim nacionalnim organom zadevnih držav članic v okviru zadev na lastno pobudo, odprtih v skladu s točko (a);

(c)organizaciji usklajevalnega sestanka, kadar kolegij meni, da je za zagotovitev učinkovitega usklajevanja preiskav pristojnih nacionalnih organov zadevnih držav članic in pregona potrebno neposredno sodelovanje med njimi, v okviru zadev na lastno pobudo, odprtih v skladu s točko (a);

(d)oceni, ali ima zadeva, ki vključuje eno državo članico, posledice na ravni Unije v smislu člena 5(6), točka (b);

(e)ugotavljanju, ali obstaja bistven interes za zagotavljanje pomoči v primerih, ki vključujejo vsaj eno državo članico in tretjo državo ali mednarodno organizacijo, v skladu s členom 5(5), točka (c)(iii);

(f)odobritvi zaprosil za sodelovanje, ki jih predložijo tretje države ali mednarodne organizacije in spadajo na področje uporabe člena 5(6), točka (d).

Člen 21

Seje kolegija

1.Seje kolegija sklicuje predsednik.

2.Kolegij se sestane vsaj enkrat mesečno. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zaprosilo vsaj tretjine svojih članov.

3.Na sestanke kolegija sta po potrebi vabljena upravni direktor in pooblaščeno osebje Eurojusta, vendar nimata glasovalne pravice.

4.Kadar se razpravlja o zadevah skupnega interesa, kolegij na seje povabi predstavnike EJT in Europola, vendar nimajo glasovalne pravice. Po potrebi lahko povabi tudi predstavnike organov Unije, tožilce za zvezo, napotene v Eurojust, kontaktne točke, napotene v Eurojust, in druge pristojne nacionalne ali mednarodne organe, vendar nimajo glasovalne pravice.

5.Kolegij lahko na sejo kot opazovalca povabi vsako drugo osebo, katere mnenje bi lahko bilo koristno.

Člen 22

Pravila glasovanja v kolegiju

1.Kolegij si prizadeva soglasno sprejemati svoje odločitve. Kadar soglasja ni mogoče doseči, kolegij brez nepotrebnega odlašanja sprejme odločitve z večino svojih članov.

2.Vsak nacionalni član ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima v skladu s pogoji iz člena 17(2) glasovalno pravico njegov namestnik. V primeru odsotnosti namestnika ima v skladu s pogoji iz člena 17(3) glasovalno pravico tudi pomočnik člana.

Člen 23

Predsednik in podpredsednik Eurojusta

1.Kolegij izmed nacionalnih članov izvoli predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino glasov svojih članov. Če po drugem krogu volitev ni mogoče doseči dvotretjinske večine, se podpredsednik izvoli z navadno večino članov kolegija, za izvolitev predsednika pa je še vedno potrebna dvotretjinska večina.

2.Predsednik opravlja svoje funkcije v imenu kolegija. Predsednik:

(a)zastopa Eurojust v zunanjih institucionalnih odnosih;

(b)sklicuje seje kolegija in izvršnega odbora in jim predseduje ter kolegij obvešča o vseh zadevah, ki so v njegovem interesu;

(c)vodi delo kolegija;

(d)sodeluje na sejah upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice;

(e)opravlja vse druge funkcije, določene v poslovniku kolegija.

3.Podpredsednik opravlja funkcije iz odstavka 2, ki mu jih dodeli predsednik, in nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih nalog. Predsedniku in podpredsedniku pri izvajanju njunih specifičnih nalog pomaga osebje Eurojusta.

4.Mandat predsednika in podpredsednika je štiri leta in se lahko enkrat podaljša.

5.Če je nacionalni član izvoljen za predsednika ali podpredsednika Eurojusta, se njegov mandat podaljša, s čimer se zagotovi, da lahko izpolnjuje svojo funkcijo predsednika ali podpredsednika.

6.Če predsednik ali podpredsednik ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje svojih nalog, ga lahko kolegij na predlog tretjine svojih članov razreši. Odločitev se sprejme z dvotretjinsko večino članov kolegija, brez zadevnega predsednika ali podpredsednika.

7.Če je nacionalni član izvoljen za predsednika Eurojusta, lahko zadevna država članica za čas mandata zadevne osebe za predsednika napoti drugo ustrezno usposobljeno osebo za okrepitev nacionalnega urada. Država članica, ki se odloči za napotitev takšne osebe, je upravičena zaprositi za nadomestilo v skladu s členom 24.

Člen 24

Mehanizem nadomestil za izvolitev na mesto predsednika

1.Država članica, katere nacionalni član je izvoljen za predsednika, je upravičena do nadomestila za namene člena 23(7) v skladu z mehanizmom, ki ga določi Svet z izvedbenimi akti.

2.Nadomestilo je na voljo vsaki državi članici, če:

(a)je bil njen nacionalni član izvoljen za predsednika ter

(b)kolegij zaprosi za nadomestilo in predloži utemeljitev potrebe, da se zaradi povečanega obsega dela okrepi njen nacionalni urad.

3.Predvideno nadomestilo je enako 50 % nacionalne plače napotene osebe. Nadomestilo za življenjske stroške in druge povezane izdatke se določi primerjalno s tistim, ki je predvideno za uradnike ali druge uslužbence Unije, napotene v tujino.

4.Stroški mehanizma nadomestil se krijejo iz proračuna Eurojusta.

POGLAVJE III

OPERATIVNE ZADEVE

ODDELEK I

Lajšanje pravosodnega sodelovanja in usklajevanja

Člen 25

Podpora čezmejnim preiskavam in pregonu

1.Eurojust podpira in krepi sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in tretjih držav ter pristojnimi organi mednarodnih organizacij ter zagotavlja najboljše možno usklajevanje preiskav in pregona, zlasti z zagotavljanjem operativne, analitične in strateške podpore.

2.Eurojust lahko za namene odstavka 1 zlasti:

(a)organizira in omogoča usklajevalne sestanke in centre za usklajevanje ter zagotavlja potrebno logistično podporo, vključno s prevajanjem in tolmačenjem;

(b)lajša in podpira izdajanje, pošiljanje in izvrševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje in instrumentov vzajemnega priznavanja, zlasti s:

i.svetovanjem o ustreznih instrumentih in veljavnih pravnih zahtevah;

ii.zagotavljanjem podpore pri pripravi, prenosu in nadaljnjem ukrepanju po zaprosilih;

iii.lajšanjem stikov s pristojnimi nacionalnimi organi držav članic in pristojnimi organi tretjih držav ter pristojnimi organi mednarodnih organizacij in po potrebi zasebnimi stranmi;

iv.iskanjem alternativnih rešitev v primeru zavrnitve izvršitve zaprosil;

v.zagotavljanjem pomoči v primerih hkratnih ali nasprotujočih si zaprosil za pravosodno sodelovanje, vključno z evropskimi nalogi za prijetje, izdanimi v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ 49 , na primer z izdajo obrazloženih mnenj;

(c)pomaga pri preprečevanju, prepoznavanju in reševanju sporov o pristojnosti med pristojnimi nacionalnimi organi, vključno z:

i.opredelitvijo vzporednih ali povezanih postopkov;

ii.zagotavljanjem pravnega svetovanja, tudi v zvezi z uporabo načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari;

iii.izdajanjem nezavezujočih obrazloženih mnenj ali priporočil za reševanje takih sporov;

iv.pozivanjem pristojnih organov, naj sprejmejo, da je eden od njih najprimernejša jurisdikcija za pregon;

v.lajšanjem prenosa postopkov;

(d)lajša in podpira izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in pristojnimi organi mednarodnih organizacij;

(e)v skladu s to uredbo navzkrižno preverja informacije iz ustreznih podatkovnih zbirk, da se odkrijejo povezave med čezmejnimi preiskavami in da nudi podporo takim preiskavam;

(f)lajša sledenje, začasno zavarovanje, zaplembo in odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v čezmejnih zadevah, vključno z zaplembo po kazenski obsodbi in zaplembo brez kazenske obsodbe v postopkih v kazenskih zadevah;

(g)zaprosi Europol, naj zagotovi podporo, tudi z operativno analizo v tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja, na podlagi preiskovalnih podatkov, ki jih zagotovijo Eurojust ali države članice.

3.Pristojni nacionalni organi na zaprosilo obvestijo Eurojust o izidu postopkov, v zvezi s katerimi so prejeli pomoč na podlagi tega člena, vključno z ustreznimi sodnimi odločbami in morebitnimi sprejetimi nadaljnjimi ukrepi, če so na voljo.

4.Eurojust podpira izvajanje tega člena s svojim pooblaščenim osebjem, ki deluje pod vodstvom nacionalnih članov v skladu s to uredbo.

Člen 26

Podpora skupnim preiskovalnim skupinam

1.Eurojust zagotavlja operativno, tehnično, analitično, pravno in finančno podporo skupnim preiskovalnim skupinam, vključno s:

(a)svetovanjem glede možnosti in pravnih zahtev za ustanovitev skupne preiskovalne enote, vključno z morebitnim sodelovanjem Europola;

(b)pomočjo pri pripravi sporazumov o ustanovitvi skupnih preiskovalnih skupin in pogajanjih o njih;

(c)svetovanjem o strategijah pregona in izvajanju operativnih ukrepov.

2.Vloge in status nacionalnih članov in drugih članov nacionalnih uradov v okviru skupne preiskovalne enote se določijo s sporazumom o ustanovitvi skupne preiskovalne enote.

3.Osebje Eurojusta lahko, kadar tako določa sporazum o ustanovitvi skupne preiskovalne enote, sodeluje pri dejavnostih te enote pod pogoji, določenimi v njem, tudi v zvezi z veljavno ureditvijo odgovornosti.

4.Osebje Eurojusta lahko v okviru zakonskih omejitev v državah članicah, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, pomaga pri njenih dejavnostih in izmenjavah informacij med njenimi člani.

5.Informacije, ki jih pridobi pooblaščeno osebje Eurojusta med sodelovanjem v skupni preiskovalni enoti, Eurojust s soglasjem in na odgovornost države članice, ki je informacije zagotovila, obdeluje pod pogoji iz te uredbe.

6.Eurojust s svojim osebjem podpira mrežo nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne skupine, zlasti tako, da:

(a)organizira sestanke in dejavnosti usposabljanja;

(b)zbira in analizira ocene posameznih skupnih preiskovalnih skupin;

(c)upravlja finančno podporo Eurojusta skupnim preiskovalnim skupinam;

(d)izvaja naloge, dodeljene sekretariatu mreže nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne skupine na podlagi Uredbe (EU) 2023/969 50 Evropskega parlamenta in Sveta.

7.Finančna podpora Eurojusta se zagotovi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in lahko vključuje uporabo poenostavljenih oblik financiranja, vključno s pavšalnimi zneski, stroški na enoto in financiranjem po pavšalni stopnji. Eurojust lahko neposredno krije ali povrne odhodke, potrebne za ustanovitev in delovanje skupnih preiskovalnih skupin, vključno s potnimi stroški ter stroški nastanitve, tolmačenja, prevajanja, usklajevalnih dejavnosti, opreme in operativne podpore.

Člen 27

Platforme za pravosodno usklajevanje

1.Eurojust lahko na zaprosilo dveh ali več držav članic ali na lastno pobudo s soglasjem zadevnih držav članic vzpostavi platforme za pravosodno usklajevanje za podporo še posebej zapletenim čezmejnim preiskavam ali pregonom ali za okrepitev sodelovanja pri obravnavanju specifičnih oblik hudih kaznivih dejanj.

2.Platforme za pravosodno usklajevanje sestavljajo predstavniki pristojnih nacionalnih organov zadevnih držav članic, vključno s člani nacionalnih uradov, podpira pa jih pooblaščeno osebje Eurojusta.

3.K sodelovanju so lahko povabljeni predstavniki agencij, organov in uradov Unije ter drugi ustrezni mednarodni akterji na področju pravosodja, pa tudi predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, če se s tem strinjajo zadevni pristojni nacionalni organi.

4.Eurojust zagotavlja operativno, tehnično, analitično, pravno in finančno podporo platformam za pravosodno usklajevanje. Zagotavlja tudi potrebno logistično podporo, vključno s prostori in varnimi komunikacijskimi orodji.

5.Platforme za pravosodno usklajevanje zlasti:

(a)lajšajo izmenjavo informacij in dokazov, pomembnih za pravosodne organe, tudi v podporo razvoju in izvajanju skupne strategije pregona;

(b)Eurojustu zagotavljajo informacije za namene operativne analize v skladu s to uredbo;

(c)zagotavljajo specializirano pomoč pristojnim nacionalnim organom, po potrebi tudi s podporo SCE iz člena 31.

6.Informacije, ki se obdelujejo v okviru platforme za pravosodno usklajevanje, se obravnavajo v skladu s to uredbo ter se hranijo in obdelujejo v sistemu vodenja zadev iz člena 41.

ODDELEK II

Operativne dejavnosti na lastno pobudo

Člen 28

Lastna pobuda

1.Če pristojni nacionalni organi ali EJT ne predložijo zaprosila, lahko Eurojust v skladu s to uredbo izvaja operativne dejavnosti na lastno pobudo na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, tretje države, mednarodne organizacije, institucije, organi, uradi in agencije Unije ali zasebne strani, ali informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov, v zvezi s tekočimi ali morebitnimi preiskavami ali pregoni, ki se nanašajo na huda kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost Eurojusta v skladu s to uredbo.

2.Kadar Eurojust ukrepa na lastno pobudo, lahko nacionalni člani z navedbo razlogov pristojne organe svojih držav članic zaprosijo, da:

(a)uvedejo preiskavo ali pregon v zvezi z določenimi dejanji;

(b)se strinjajo, da je eden izmed njih v boljšem položaju za uvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(c)razširijo obseg preiskav na druge države članice ali tretje države, ki prvotno niso sodelovale;

(d)dajo prednost enemu od zaprosil za pravosodno sodelovanje pri zadevah s hkratnimi ali nasprotujočimi si zaprosili;

(e)po potrebi dovolijo navzkrižno preverjanje ustreznih podatkovnih zbirk, da se ugotovijo povezave med zadevami;

(f)usklajujejo dejavnosti med pristojnimi organi zadevnih držav članic;

(g)zaprosijo Europol za operativno ali analitično podporo v skladu s členom 57;

(h)ustanovijo skupno preiskovalno skupino;

(i)izvedejo posebne preiskovalne ukrepe;

(j)Eurojustu posredujejo informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog;

(k)sprejmejo katere koli druge ukrepe, ki so potrebni za namene preiskave ali pregona.

3.Nacionalni člani lahko poleg tega:

(a)pristojne nacionalne organe obvestijo o preiskavah ali pregonu, ki ima lahko posledice na ravni Unije ali lahko vpliva na države članice, ki niso neposredno udeležene;

(b)pristojnim nacionalnim organom posredujejo informacije, ki so pomembne za uvedbo, podaljšanje ali izvajanje preiskav in pregona, ki spadajo v pristojnost Eurojusta;

(c)izdajajo obrazložena mnenja v zvezi s specifičnimi zadevami in jih posredujejo zadevnim državam članicam;

(d)izdajajo ali izvršujejo zaprosila za pravosodno sodelovanje v nujnih primerih v skladu s to uredbo.

4.Kadar se med dvema ali več državami članicami pojavijo ovire v zvezi z zaprosili za pravosodno sodelovanje ali odločitvami o njih, vključno s tistimi, ki temeljijo na instrumentih, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, in kadar takih ovir ni mogoče odpraviti s posvetovanjem med zadevnimi pristojnimi organi, lahko nacionalni člani na lastno pobudo ali na zaprosilo zadevnih pristojnih nacionalnih organov izdajo obrazloženo mnenje o zadevi.

5.Pristojni organi zadevnih držav članic se brez nepotrebnega odlašanja odzovejo na zaprosila nacionalnih članov iz odstavka 2 in obrazložena mnenja iz odstavkov 3 in 4. Izpolnitev takih zaprosil lahko zavrnejo ali takih mnenj ne upoštevajo, kadar bi izpolnitev oziroma upoštevanje negativno vplivalo na bistvene interese nacionalne varnosti, ogrozilo uspeh tekoče preiskave ali pregona ali ogrozilo varnost posameznika.

6.Pooblaščeno osebje Eurojusta lahko na podlagi informacij iz odstavka 1 in za namene odstavka 2 zbira, analizira in posreduje ustrezne operativne informacije nacionalnim članom ali kolegiju za ustrezno nadaljnje ukrepanje. V ta namen lahko pooblaščeno osebje Eurojusta začasno shranjuje in analizira osebne podatke v sistemu vodenja zadev izključno zato, da lahko nacionalni član ali kolegij ugotovi, ali so taki podatki pomembni za naloge Eurojusta in ali bi bilo treba zadevo odpreti v sistemu vodenja zadev. Ti podatki se lahko hranijo največ šest mesecev v varnem in nadzorovanem okolju, ki ga v ta namen zagotovi Eurojust, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, ki so vsebinsko enakovredni ukrepom, opredeljenim za sistem vodenja zadev. Kadar nacionalni član ali kolegij take odločitve izjemoma ne more sprejeti v tem roku, se lahko rok enkrat podaljša za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

7.Osebje Eurojusta lahko za namene odstavkov 3 in 4 pripravi tudi obrazložena mnenja ter jih posreduje nacionalnim članom ali kolegiju za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

8.Pristojni nacionalni organi zadevnih držav članic so še naprej odgovorni za odločanje o vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti zaradi dejavnosti Eurojusta, ki se izvajajo na podlagi tega člena, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije.

Člen 29

Zavarovanje, analiziranje in shranjevanje dokazov

1.Eurojust v podporo ukrepom držav članic v boju proti najtežjim hudodelstvom, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, in povezanim kaznivim dejanjem v skladu s to uredbo razvije in vzdržuje zmogljivosti za zbiranje, zavarovanje, analiziranje in shranjevanje dokazov in informacij, ki bi se lahko uporabili kot dokazi v zvezi s temi kaznivimi dejanji.

2.Eurojust lahko na zaprosilo kolegija ali Komisije v ustrezno utemeljenih primerih razširi zmogljivosti iz odstavka 1 na druge oblike hudih kaznivih dejanj, ki so v njegovi pristojnosti v skladu s to uredbo, če je to bistveno za podporo posameznim preiskavam in pregonom, v zvezi s katerimi je bila ustanovljena skupna preiskovalna skupina ali platforma za pravosodno usklajevanje.

3.Eurojust lahko za namene odstavka 1 v skladu s to uredbo prejme dokaze od pristojnih nacionalnih organov držav članic in tretjih držav ter pristojnih organov mednarodnih kazenskih sodišč. Eurojust lahko ustrezne informacije, ki se lahko uporabijo kot dokaz, zbira tudi od agencij, organov in uradov Unije, mednarodnih organizacij, zasebnih strani in iz javno dostopnih virov.

4.Eurojust lajša varno in pravočasno izmenjavo informacij in dokazov iz odstavka 1 med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic in tretjih držav ter pristojnimi organi mednarodnih kazenskih sodišč ali jim po potrebi in v skladu s to uredbo omogoči neposreden dostop do takih informacij in dokazov.

5.Za namene tega člena Eurojust prek pooblaščenega osebja:

(a)podpira pristojne nacionalne in mednarodne organe pri posredovanju dokazov Eurojustu in zbira informacije iz javno dostopnih virov;

(b)podpira pristojne nacionalne in mednarodne organe pri njihovih preiskavah in pregonu, tudi z odkrivanjem vrzeli v dokazih in vzporednih preiskav, ter svetuje o strategijah pregona ter

(c)tesno sodeluje z Europolom v okviru njunih mandatov, da se opredelijo povezave med informacijami, ki jih obdelujeta agenciji, po potrebi tudi s pripravo skupnih analitičnih poročil.

Člen 30

Ohranjanje znanja

1.Pooblaščeno osebje Eurojusta ohranja, analizira in po potrebi izmenjuje operativno znanje v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, vključno z znanjem, pridobljenim pri Eurojustovi obravnavi zadev in Evropski pravosodni mreži ter z izkušnjami kontaktnih točk drugih ustreznih mrež in organov, dejavnih na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

2.Eurojust opredeli medsektorska vprašanja in dobre prakse na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter razvije orodja, vključno s smernicami, dokumenti politike in analizami obravnave zadev, za pomoč delavcem v pravni stroki pri njihovih čezmejnih preiskavah in pregonu.

3.Eurojust lahko zbere in analizira, tudi z uporabo avtomatiziranih orodij, nacionalno sodno prakso in sodno prakso Unije, pomembno za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, tudi o dopustnosti dokazov.

Člen 31

Strokovni centri Eurojusta za kazenske zadeve (SCE)

1.Eurojust lahko ustanovi SCE kot specializirane notranje strukture za zagotavljanje strateške, analitične in operativne podpore nacionalnim uradom, pristojnim nacionalnim organom in drugim ustreznim deležnikom v boju proti oblikam kriminala, ki imajo prednost, na ravni Unije in pri obravnavanju medsektorskih vprašanj na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

2.SCE usklajuje osebje Eurojusta, ki po posvetovanju s člani nacionalnih uradov, povezanih z zadevnim SCE, odloči o prednostni razvrstitvi dejavnosti in rezultatov. Ti člani lahko tudi zaprosijo za podporo SCE pri analitičnih in operativnih dejavnostih. K delu teh centrov lahko prispevajo tudi pravosodne mreže in drugi organi nacionalnih delavcev v pravni stroki.

3.K sodelovanju pri delu SCE so lahko povabljeni predstavniki drugih agencij, organov in uradov Unije ter drugi ustrezni deležniki, kadar je to primerno za izpolnjevanje njihovih nalog.

4.Za ustanovitev SCE lahko zaprosi kolegij, upravni direktor ali Komisija. Izvršni odbor oceni operativno dodano vrednost in finančne posledice takega zaprosila ter oceno predloži upravnemu odboru, ki sprejme odločitev v skladu s členom 10(1), točka (r).

ODDELEK III

Dodatne oblike operativne podpore

Člen 32

Kontaktna točka za tretje države in mednarodne organizacije za namene Uredbe (EU) 2019/816

1.Eurojust pri opravljanju svoje vloge kontaktne točke za tretje države in mednarodne organizacije za namene določitve držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2019/816, zagotovi učinkovito in varno obravnavo zaprosil in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi, kot je navedeno v navedenem členu, v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. V ta namen določi ustrezne organizacijske in tehnične ukrepe za obdelavo, prednostno razvrščanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi s takimi zaprosili.

2.Po vzpostavitvi ukrepov iz odstavka 1 se postopek iz člena 17 Uredbe (EU) 2019/816 izvede elektronsko.

Člen 33

Pomoč žrtvam kaznivih dejanj v čezmejnih kazenskih postopkih

Eurojust pomaga preiskovalnim organom in organom pregona pri uveljavljanju pravic žrtev v čezmejnih kazenskih preiskavah. Eurojust lahko na zaprosilo pristojnih nacionalnih preiskovalnih organov in organov pregona držav članic zlasti:

(a)pomaga pri lažjem prepoznavanju žrtev v primerih, ki vključujejo veliko število žrtev;

(b)svetuje pristojnim nacionalnim organom o pravicah žrtev do sodelovanja v kazenskem postopku v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije v čezmejnih primerih;

(c)pomaga pristojnim nacionalnim organom pri dostopu žrtev do odškodnine in povrnitve premoženja, vključno s premoženjem, za katero veljajo ukrepi začasnega zavarovanja ali odvzema;

(d)zagotavlja kakršno koli dodatno pomoč v zvezi s pravicami žrtev v čezmejnih kazenskih postopkih v okviru svojih pristojnosti v skladu s to uredbo.

Člen 34

Sodelovanje v Evropski večdisciplinarni platformi proti grožnjam kriminala (EMPACT)

1.Eurojust podpira Europol pri pripravi analitičnih dokumentov o notranji varnosti, vključno s strateško analizo, oceno ogroženosti, poročilom o trendih in poročanjem o razmerah, zlasti z namenom, da pomaga Svetu in Komisiji pri določanju strateških, političnih in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti hudim kaznivim dejanjem.

2.Eurojust pomaga Europolu pri operativnem izvajanju prednostnih nalog Unije v boju proti hudim kaznivim dejanjem, zlasti s podpiranjem sodelovanja pravosodnih organov v EMPACT.

3.Eurojust lahko usklajeno z Europolom zagotavlja operativno, analitično, pravno, upravno in logistično podporo dejavnostim, ki jih vodijo države članice v okviru EMPACT. Taka podpora lahko vključuje lajšanje izmenjave informacij med zadevnimi pristojnimi organi.

4.Taka podpora je omejena na dejavnosti, ki jih vodijo ali pri katerih sodelujejo pravosodni organi. Praktična ureditev usklajevanja med Europolom in Eurojustom v tem okviru se določi v delovnem dogovoru, ki ga skleneta agenciji, iz člena 57.

ODDELEK IV

Izmenjava informacij s pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah

Člen 35

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta 

1.Vsaka država članica vzpostavi nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, da podpre delo svojega nacionalnega člana in zagotovi usklajevanje med nacionalnim uradom in svojimi pristojnimi nacionalnimi organi.

2.Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta vključuje kontaktne točke mrež, s katerimi ima Eurojust odnose v skladu s členom 56, nacionalne korespondente za področje terorizma in vse druge ustrezne pravosodne organe.

3.Vsaka država članica lahko imenuje nacionalnega korespondenta Eurojusta, ki deluje kot koordinator članov nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta na nacionalni ravni.

4.Vsaka država članica imenuje enega od pristojnih nacionalnih organov za nacionalnega korespondenta Eurojusta za področje terorizma. Ta nacionalni korespondent za področje terorizma je pravosodni ali drug pristojni organ. Kadar tako zahteva nacionalni pravni sistem, lahko država članica za nacionalnega korespondenta Eurojusta za področje terorizma imenuje več kot en pristojni nacionalni organ. Nacionalni korespondent za področje terorizma ima dostop do vseh ustreznih informacij v skladu s členom 37. Ta nacionalni korespondent je pristojen za zbiranje takih informacij in njihovo posredovanje Eurojustu v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, zlasti nacionalnim kazenskim procesnim pravom in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

5.Člani nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta zlasti:

(e)zagotavljajo, da se informacije v zvezi z zadevno državo članico v skladu s členom 37 učinkovito in zanesljivo posredujejo v sistem vodenja zadev iz člena 41;

(a)pomagajo nacionalnemu članu določiti pristojne organe za izvršitev zaprosil za pravosodno sodelovanje in odločanje o njih, tudi tistih na podlagi instrumentov, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(b)obveščajo nacionalnega člana o sestankih, na katerih se razpravlja o operativnih zadevah, ki so pomembne za Eurojust, in nacionalnega člana povabijo k udeležbi na takih sestankih;

(c)vzdržujejo tesne stike z nacionalno enoto Europola;

(d)ozaveščajo preiskovalne organe in organe pregona v svoji državi članici o podpori, ki jo lahko Eurojust zagotovi v čezmejnih primerih;

(e)Eurojustu posredujejo nacionalno sodno prakso v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, vključno z dopustnostjo dokazov;

(f)opozarjajo Eurojust na medsektorska vprašanja in dobre prakse na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da se prispeva k ohranjanju znanja v Eurojustu v skladu s členom 30, in sodelujejo pri delu SCE v skladu s členom 31.

6.Nacionalni član se redno sestaja s člani nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta svoje države članice. Nacionalni član zlasti organizira namenske redne sestanke s kontaktnimi točkami vsake mreže iz odstavka 2, da se obravnavajo zadeve, ki spadajo v pooblastila te mreže, in zagotovi učinkovito usklajevanje med nacionalnim uradom in ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi.

7.Za doseganje ciljev iz odstavka 5 so osebe iz odstavka 2, če delujejo kot pristojni nacionalni organi, povezane z decentraliziranim sistemom IT iz člena 40.

8.Pri izvajanju tega člena lahko pomaga pooblaščeno osebje Eurojusta.

Člen 36

Izmenjava informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani

1.Pristojni organi držav članic si z Eurojustom izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog Eurojusta iz členov 4 in 25, v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. To vključuje vsaj informacije iz odstavkov 4, 5 in 6 tega člena.

2.Pošiljanje informacij Eurojustu se v zadevnem primeru razlaga kot zaprosilo za pomoč Eurojusta le, če to izrecno navede pristojni organ države članice.

3.Nacionalni člani si med seboj in s svojimi pristojnimi nacionalnimi organi brez predhodnega dovoljenja izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog Eurojusta. Pristojni nacionalni organi zlasti nemudoma obvestijo svoje nacionalne člane o zadevi, ki se nanaša nanje.

4.Pristojni nacionalni organi obvestijo svoje nacionalne člane o ustanovitvi skupnih preiskovalnih skupin in rezultatih dela takih skupin.

5.Pristojni nacionalni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo svoje nacionalne člane o vsaki zadevi, ki se nanaša na vsaj tri države članice in za katero so bila zaprosila ali odločitve glede pravosodnega sodelovanja, vključno z zaprosili in odločitvami na podlagi instrumentov, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, posredovana vsaj dvema državama članicama, kadar velja eno ali več od naslednjega:

(a)za zadevno kaznivo dejanje v državi članici prosilki ali izdajateljici je najvišja predpisana zaporna kazen ali ukrep odvzema prostosti najmanj pet ali šest let, o čemer odloča zadevna država članica, in je zajeto v naslednjem seznamu:

i.trgovina z ljudmi;

ii.spolna zloraba ali spolno izkoriščanje, vključno z otroško pornografijo in pridobivanjem otrok za spolne namene;

iii.nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami;

iv.nedovoljen promet s strelnim orožjem ali njegovimi sestavnimi deli ali strelivom ali razstrelivom;

v.korupcija;

vi.kaznivo dejanje v škodo finančnih interesov Unije;

vii.ponarejanje denarja ali plačilnih sredstev;

viii.dejavnosti pranja denarja;

ix.računalniški kriminal;

(b)obstajajo stvarni indici, da je vpletena kriminalna organizacija;

(c)obstajajo indici, da ima zadeva morda resne čezmejne razsežnosti ali posledice na ravni Unije oziroma da lahko vpliva na države članice, ki niso neposredno udeležene.

6.Pristojni nacionalni organi obvestijo svoje nacionalne člane o:

(a)zadevah, v katerih je nastal spor o pristojnosti ali pa obstaja verjetnost, da bo nastal;

(b)vseh nadzorovanih pošiljkah, ki vplivajo na vsaj tri države, od katerih sta vsaj dve državi članici;

(c)ponavljajočih se težavah ali zavrnitvah v zvezi z izvršitvijo zaprosil ali odločitvami glede pravosodnega sodelovanja, tudi v zvezi z zaprosili in odločitvami na podlagi instrumentov, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja.

7.Pristojni nacionalni organi v posamezni zadevi niso dolžni zagotoviti informacij, če bi to škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali ogrozilo varnost posameznikov.

8.Ta člen ne vpliva na pogoje, določene v dvostranskih ali večstranskih sporazumih ali dogovorih med državami članicami in tretjimi državami, vključno z vsemi pogoji, ki jih tretje države postavijo v zvezi z uporabo poslanih informacij.

9.Ta člen ne vpliva na druge obveznosti glede pošiljanja informacij Eurojustu.

10.Pristojni nacionalni organi niso dolžni zagotoviti informacij iz tega člena, kadar so bile take informacije že posredovane Eurojustu v skladu z drugimi določbami te uredbe.

Člen 37

Izmenjava informacij o primerih terorizma

1.Kar zadeva teroristična kazniva dejanja, pristojni nacionalni organi nacionalnega člana svoje države članice obvestijo o vseh kazenskih preiskavah pod nadzorom pravosodnih organov, ki so v teku ali zaključene, in sicer takoj, ko je zadeva predložena pravosodnim organom v skladu z nacionalnim pravom, zlasti nacionalnim kazenskim procesnim pravom, o vseh tekočih ali zaključenih pregonih in sodnih postopkih ter vseh sodnih odločbah o terorističnih kaznivih dejanjih. Ta obveznost velja za vse kazenske preiskave, povezane s terorističnimi kaznivimi dejanji, ne glede na to, ali obstaja znana povezava z drugo državo članico ali tretjo državo, razen če kazenska preiskava zaradi posebnih okoliščin jasno zadeva samo eno državo članico.

2.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

(a)bi izmenjava informacij ogrozila preiskavo, ki je v teku, ali varnost posameznika ali

(b)bi bila izmenjava informacij v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi zadevne države članice.

3.Teroristična kazniva dejanja za namen tega člena so kazniva dejanja iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta 51 .

4.Informacije, posredovane v skladu z odstavkom 1, vključujejo operativne osebne podatke in neosebne podatke iz Priloge III. Take informacije lahko vključujejo osebne podatke v skladu s Prilogo III, odstavek 4, vendar le, če take osebne podatke hranijo pristojni nacionalni organi ali če se ti osebni podatki lahko sporočijo pristojnim nacionalnim organom v skladu z nacionalnim pravom in če je te osebne podatke treba poslati za zanesljivo identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi člena 44(5).

5.Če gre za okoliščine iz odstavka 2, pristojni nacionalni organi svoje nacionalne člane obvestijo o vseh spremembah informacij, posredovanih na podlagi odstavka 1, in sicer brez nepotrebnega odlašanja in, kadar je mogoče, najpozneje v 10 delovnih dneh po takih spremembah.

6.Pristojni nacionalni organ takih informacij ni dolžan zagotoviti, kadar so že bile posredovane Eurojustu.

7.Pristojni nacionalni organ lahko kadar koli zaprosi Eurojust za podporo pri nadaljnjem ukrepanju v zvezi s povezavami, ugotovljenimi na podlagi informacij, zagotovljenih na podlagi tega člena.

Člen 38

Informacije, ki jih Eurojust zagotavlja pristojnim nacionalnim organom

1.Eurojust pristojnim nacionalnim organom brez nepotrebnega odlašanja zagotovi informacije o rezultatih obdelave informacij, vključno z obstojem povezav z zadevami, ki so že shranjene v sistemu vodenja zadev. Te informacije lahko vsebujejo osebne podatke.

2.Če pristojni nacionalni organ zaprosi, da mu Eurojust zagotovi informacije v določenem roku, jih ta posreduje v tem roku.

Člen 39

Izmenjava operativnih informacij med pooblaščenim osebjem Eurojusta in državami članicami

1.Razen če je v tej uredbi določeno drugače, izmenjava operativnih informacij med Eurojustom in pristojnimi organi držav članic poteka prek nacionalnih članov v skladu s pravili o upravljanju informacij v sistemu vodenja zadev iz člena 42.

2.Kadar poteka izmenjava operativnih informacij med Eurojustom in pristojnimi organi držav članic prek nacionalnih članov v skladu z odstavkom 1, lahko nacionalni član za vsako zadevo posebej pooblasti enega ali več članov pooblaščenega osebja Eurojusta pod njegovim nadzorom in odgovornostjo za izmenjavo operativnih informacij neposredno s pristojnimi organi njegove države članice, kadar je to potrebno za izvajanje nalog Eurojusta na podlagi te uredbe.

3.Kadar pooblaščeno osebje Eurojusta deluje v skladu z odstavkom 2, take izmenjave potekajo prek decentraliziranega sistema IT iz člena 40, razen če se uporablja odstavek 2 člena 40. Zadevni nacionalni član ostane odgovoren za vsebino izmenjanih informacij in njihovo nadaljnjo obdelavo v sistemu vodenja zadev v skladu s členom 42(1).

Člen 40

Varna digitalna komunikacija in izmenjava podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom

1.Komunikacija med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom na podlagi te uredbe poteka prek omrežja sistemov IT in interoperabilnih dostopovnih točk sistema e-CODEX, za katerih delovanje sta odgovorna in ki jih upravljata posamezna država članica in Eurojust, kar omogoča varno in zanesljivo čezmejno izmenjavo informacij (v nadaljnjem besedilu: decentralizirani sistem IT). Sistem vodenja zadev iz člena 41 je povezan z decentraliziranim sistemom IT.

2.Kadar izmenjava informacij v skladu z odstavkom 1 ni mogoča, na primer zaradi nedostopnosti decentraliziranega sistema IT, narave posredovanega gradiva, tehničnih omejitev, kot je velikost podatkov, pravnih omejitev v zvezi z dopustnostjo zahtevanih podatkov kot dokazov, forenzičnih zahtev, ki se uporabljajo za zahtevane podatke, ali izjemnih okoliščin, se informacije pošljejo na najprimernejši alternativni način, pri čemer se upošteva potreba po hitri, varni in zanesljivi izmenjavi informacij, ki prejemniku omogoča, da preveri pristnost.

3.Pristojni nacionalni organi informacije iz členov 36 in 37 te uredbe Eurojustu posredujejo iz nacionalnih registrov polavtomatizirano in strukturirano v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/2447 52 .

4.Komisija je odgovorna za izdelavo, vzdrževanje in razvoj referenčne izvedbene programske opreme, za katero se države članice in Eurojust lahko odločijo, da jo bodo uporabljali kot zaledni sistem. Ta referenčna izvedbena programska oprema temelji na modularni namestitvi, kar pomeni, da je pakirana in dobavljena ločeno od komponent sistema e-CODEX, potrebnih za njeno povezavo z decentraliziranim sistemom IT. Taka namestitev državam članicam omogoča, da ponovno uporabijo ali izboljšajo svojo obstoječo nacionalno pravosodno komunikacijsko infrastrukturo za čezmejno uporabo, Eurojustu pa, da svoj sistem vodenja zadev poveže z decentraliziranim sistemom IT.

5.Komisija referenčno izvedbeno programsko opremo brezplačno dobavi, jo vzdržuje in zanjo zagotavlja podporo. Izdelava, vzdrževanje in razvoj referenčne izvedbene programske opreme se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

6.Države članice in Eurojust krijejo svoje stroške vzpostavitve in delovanja odobrenih dostopovnih točk sistema e-CODEX, kot so opredeljene v členu 3, točka 3, Uredbe (EU) 2022/850, ter vzpostavitve in prilagoditve svojih zadevnih sistemov IT, da postanejo interoperabilni z dostopovnimi točkami.

7.Kadar Eurojust za namene te uredbe vzpostavi ali naroči storitve računalništva v oblaku, zagotovi, da so take storitve skladne z veljavnim pravom Unije, vključno z zahtevami glede okvira EU za suvereno računalništvo v oblaku, varnosti podatkov, varstva podatkov, kibernetske varnosti in digitalne suverenosti, s čimer zagotovi varno gostovanje in obdelavo podatkov, izmenjanih na podlagi te uredbe, s strogim nadzorom dostopa in delitvijo podatkov.

Člen 41

Sistem vodenja zadev

1.Eurojust vzpostavi sistem vodenja zadev za obdelavo operativnih osebnih podatkov iz Priloge II, podatkov iz Priloge III in neosebnih podatkov.

2.Sistem vodenja zadev ima naslednje namene:

(a)podpiranje upravljanja in usklajevanja preiskav in pregona, pri katerih Eurojust zagotavlja pomoč;

(b)podpiranje Eurojusta pri izvajanju njegovih nalog na lastno pobudo v skladu s členom 28;

(c)zagotavljanje varnega dostopa do informacij o preiskavah in pregonu v teku ter varne izmenjave teh informacij;

(d)lajšanje varne izmenjave informacij in dokazov s pristojnimi nacionalnimi organi držav članic, organi, uradi in agencijami Unije, pristojnimi organi tretjih držav, pristojnimi organi mednarodnih organizacij in zasebnimi stranmi, tudi prek komunikacijskih kanalov iz odstavka 3 in ob upoštevanju omejitev pri obdelavi iz člena 42(3);

(e)omogočanje analize in sistematičnega navzkrižnega preverjanja informacij in dokazov, da se ugotovijo povezave med čezmejnimi preiskavami in pregonom ter podpre priprava zadev s strani pristojnih nacionalnih organov;

(f)zavarovanje, analiziranje in shranjevanje dokazov v skladu s členom 29;

(g)omogočanje pridobivanja podatkov za operativne in statistične namene;

(h)lajšanje spremljanja, da se zagotovi zakonita obdelava operativnih osebnih podatkov, ki je skladna s to uredbo in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

3.Sistem vodenja zadev je povezan z decentraliziranim sistemom IT iz člena 40. Povezan je lahko tudi z varno telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ in drugimi varnimi komunikacijskimi kanali v skladu z veljavnim pravom Unije.

4.Kadar ima Eurojust odobren dostop do podatkov, ki so shranjeni v drugih informacijskih sistemih Unije, vzpostavljenih na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ali pridobljeni iz teh sistemov, lahko uporabi sistem vodenja zadev za dostop do podatkov, shranjenih v takih informacijskih sistemih, ali za povezavo s temi informacijskimi sistemi za namene pridobivanja in obdelave informacij, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za izvajanje njegovih nalog in je v skladu s pravnimi akti Unije o vzpostavitvi takih informacijskih sistemov.

5.Odstavka 3 in 4 pravic dostopa, ki so podeljene Eurojustu, ne razširjata na druge informacijske sisteme Unije iz pravnih aktov Unije o vzpostavitvi teh sistemov.

6.Eurojust pri obdelavi operativnih osebnih podatkov ne izvaja avtomatizirane obdelave zunaj integriranega okolja sistema vodenja zadev za obdelavo podatkov, razen v primerih, ki so izrecno določeni v tej uredbi. Nacionalni člani lahko začasno hranijo in analizirajo osebne podatke, da ugotovijo, ali so taki podatki pomembni za naloge Eurojusta in ali bi bilo treba odpreti zadevo v sistemu vodenja zadev. Ti podatki se lahko hranijo največ šest mesecev v varnem in nadzorovanem okolju, ki ga v ta namen zagotovi Eurojust, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, ki so vsebinsko enakovredni ukrepom, opredeljenim za sistem vodenja zadev. Kadar nacionalni član take ugotovitve izjemoma ne more sprejeti v tem roku, se lahko rok enkrat podaljša za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

7.Kadar je Eurojust pooblaščen za obdelavo operativnih ali neoperativnih osebnih podatkov, vendar ne deluje kot upravljavec v zvezi s takimi podatki, zagotovi njihovo varno obdelavo. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko Eurojust po potrebi vzpostavi ločen sistem za obdelavo teh podatkov. Ti podatki se ne uporabljajo za nobeno drugo nalogo ali namen Eurojusta, vključno z navzkrižnim preverjanjem.

8.Nacionalni člani lahko pri izvajanju svojih nalog obdelujejo osebne podatke o posameznih zadevah, ki jih obravnavajo, v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti. Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov omogočijo dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo v sistemu vodenja zadev.

Člen 42

Upravljanje informacij v sistemu vodenja zadev

1.Nacionalni član ali kateri koli drug član nacionalnega urada, ki deluje pod njegovo odgovornostjo, v sistem vodenja zadev shrani informacije, ki so temu nacionalnemu članu posredovane v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti. Nacionalni član je odgovoren za obdelavo podatkov, ki jih obdeluje.

2.Nacionalni član se pri vsaki zadevi posebej odloči, ali bo dostop do informacij omejen ali pa bo dostop do njih ali do njihovih delov odobril enemu ali več od naslednjih:

(a)nacionalnim članom;

(b)tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust v skladu s členom 63;

(c)uradniku EJT za zvezo, napotenemu v Eurojust na podlagi člena 58;

(d)kontaktnim točkam, nameščenim v Eurojustu v skladu s členom 63;

(e)pooblaščenemu osebju Eurojusta na podlagi odstavka 5 tega člena ali

(f)kateri koli drugi osebi, ki dela v imenu Eurojusta in je prejela potrebno dovoljenje upravnega direktorja v skladu s členom 71(5).

3.Kadar je bila ugotovljena povezava iz člena 41(2), točka (e), nacionalni član v posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi, ki so zagotovili ustrezne splošne ali specifične informacije, navede vse omejitve glede nadaljnje obdelave teh informacij, dostopa do njih in njihovega prenosa. Take omejitve so zavezujoče za vse osebe, ki jim je odobren dostop do informacij v skladu z odstavkom 2 tega člena in se evidentirajo v sistemu vodenja zadev.

4.Pooblaščeno osebje Eurojusta lahko v skladu s to uredbo shranjuje informacije v sistemu vodenja zadev pod nadzorom nacionalnega člana ali kolegija.

5.Pooblaščenemu osebju Eurojusta se odobri dostop do sistema vodenja zadev v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje specifičnih nalog, ki so jim dodeljene na podlagi te uredbe, in zlasti za naslednje namene:

(a)ohranjanje in upravljanje operativnega znanja v skladu s členom 31;

(b)izvajanje nalog, povezanih z zadevami na lastno pobudo, v skladu s členom 28;

(c)obdelava zaprosil v okviru avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka v skladu s členom 55, ob upoštevanju omejitev pri obdelavi, navedenih v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.Kolegij določi podrobnosti praktičnega izvajanja odstavka 5.

POGLAVJE IV

OBDELAVA INFORMACIJ

Člen 43

Obdelava osebnih podatkov s strani Eurojusta

1.V tej uredbi se sklicevanja na „veljavna pravila o varstvu podatkov“ štejejo kot sklicevanja na določbe o varstvu podatkov iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725.

2.Eurojust določi roke za hrambo upravnih osebnih podatkov v določbah svojega poslovnika o varstvu podatkov.

Člen 44

Obdelava operativnih osebnih podatkov

1.Eurojust lahko, kadar je to potrebno za izvajanje njegovih nalog, v okviru svojih pristojnosti in zaradi izvajanja svojih operativnih funkcij avtomatizirano ali v strukturiranih ročno vodenih datotekah v skladu s to uredbo obdeluje samo operativne osebne podatke, ki so navedeni v točki 1 Priloge II in se nanašajo na osebe, v zvezi s katerimi po nacionalnem pravu zadevnih držav članic obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so storile ali nameravajo storiti kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojen Eurojust, ali ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja obsojene.

2.Eurojust lahko obdeluje samo operativne osebne podatke, ki so navedeni v točki 2 Priloge II in se nanašajo na osebe, ki se po nacionalnem pravu zadevnih držav članic štejejo za žrtve ali druge osebe, povezane s kaznivim dejanjem, kot so osebe, od katerih bi se lahko zahtevalo pričanje v postopku kazenske preiskave ali pregona v zvezi z eno ali več vrstami kaznivih dejanj in kaznivimi dejanji iz člena 6, osebe, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ali stiki ali sodelavci ene od oseb iz odstavka 1 tega člena. Eurojust lahko obdeluje take operativne osebne podatke le, če je to potrebno za izpolnitev njegovih nalog, in sicer v okviru svojih pristojnosti in zaradi opravljanja svojih operativnih funkcij.

3.V izjemnih primerih lahko Eurojust za določen čas, ki ni daljši od časa, ki je potreben za zaključek zadeve, v zvezi s katero se podatki obdelujejo, poleg osebnih podatkov iz Priloge II obdeluje tudi operativne osebne podatke, ki se nanašajo na okoliščine kaznivega dejanja, kadar so taki podatki relevantni takoj in so vključeni v preiskave v teku, ki jih usklajuje ali pomaga usklajevati Eurojust, in kadar je njihova obdelava potrebna za namene iz odstavka 1. Ko se obdelujejo taki operativni osebni podatki se o tem in o specifičnih okoliščinah, ki upravičujejo potrebo po obdelavi takih operativnih osebnih podatkov, nemudoma obvesti pooblaščena oseba za varstvo podatkov iz člena 50. Če se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve v smislu odstavka 2, odločitev o njihovi obdelavi skupaj sprejmejo zadevni nacionalni člani.

4.Kadar se posebne kategorije operativnih osebnih podatkov nanašajo na priče ali žrtve v smislu odstavka 2 tega člena, odločitev o njihovi obdelavi sprejmejo zadevni nacionalni člani.

5.Kadar se v skladu s členom 37 posredujejo operativni osebni podatki iz Priloge III, jih Eurojust lahko obdeluje, če zadevajo:

(a)osebe, za katere v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so storile ali nameravajo storiti kaznivo dejanje, za katerega obravnavo je pristojen Eurojust;

(b)osebe, ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja obsojene.

6.Če pristojni nacionalni organ ne odloči drugače za vsako zadevo posebej, lahko Eurojust operativne osebne podatke iz odstavka 5, točka (a), še naprej obdeluje tudi po koncu postopkov na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice, tudi v primeru oprostitve ali dokončne odločitve o neizvedbi kazenskega pregona. Kadar v postopkih ni bila izrečena obsodba, se operativni osebni podatki obdelujejo le za prepoznavanje povezav med preiskavami in kazenskimi pregoni iz člena 41(2), točka (c), ki so v teku, ki bodo šele uvedeni ali ki so že končani.

Člen 45

Roki hrambe operativnih osebnih podatkov

1.Eurojust hrani operativne osebne podatke, ki jih obdeluje, le toliko časa, kolikor je potrebno za izvajanje njegovih nalog. Brez poseganja v odstavek 4 tega člena se zlasti operativni osebni podatki iz člena 44 ne smejo hraniti dlje od datuma, ki od navedenih nastopi prvi:

(a)datum zastaranja pregona v vseh državah članicah, ki jih zadevata preiskava in pregon;

(b)datum, ko je Eurojust obveščen, da je bila oseba oproščena in sodna odločba postane pravnomočna; v takem primeru zadevna država članica o tem brez odlašanja obvesti Eurojust;

(c)tri leta od datuma pravnomočnosti sodne odločbe zadnje države članice, ki jo zadeva preiskava ali pregon;

(d)datum, ko Eurojust in zadevne države članice vzajemno ugotovijo ali se dogovorijo, da Eurojustu ni več treba usklajevati preiskave in pregona, razen če morajo Eurojustu te informacije zagotoviti v skladu s členom 36(5) ali (6);

(e)tri leta po datumu posredovanja operativnih osebnih podatkov v skladu s členom 36(5) ali (6), razen če se ti podatki nanašajo na zadevo, v zvezi s katero ob izteku tega roka kazenski postopek, vključno z morebitnimi pritožbenimi postopki, še poteka; v tem primeru se lahko podatki hranijo do izreka pravnomočne sodbe.

2.Eurojust operativnih osebnih podatkov, posredovanih v skladu s členom 38, ne hrani dlje od datuma, ki od naslednjih navedenih nastopi prvi:

(a)datum zastaranja pregona v vseh državah članicah, ki jih zadeva preiskava ali pregon;

(b)pet let od datuma pravnomočnosti sodne odločbe zadnje države članice, ki jo zadeva preiskava ali pregon, ali dve leti v primeru oprostitve ali dokončne odločitve o neizvedbi kazenskega pregona;

(c)datum, ko je Eurojust obveščen o odločitvi pristojnega nacionalnega organa na podlagi člena 46(5).

3.Upoštevanje rokov hrambe iz odstavkov 1 in 2 se stalno preverja z ustrezno avtomatizirano obdelavo, ki jo opravlja Eurojust, predvsem po tem, ko ta preneha zagotavljati podporo. Poleg tega se potreba po hrambi podatkov preveri vsaka tri leta po njihovem vnosu. Če se operativni osebni podatki iz člena 44(4) hranijo več kot pet let, se o tem obvesti ENVP.

4.Eurojust pred potekom enega od rokov hrambe iz odstavkov 1 in 2 preveri, ali je treba še naprej hraniti operativne osebne podatke, kadar in dokler je to nujno za izvajanje njegovih nalog. Izjemoma se lahko odloči za hrambo teh podatkov do prihodnjega preverjanja. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in evidentirajo. Če v času preverjanja o nadaljnji hrambi operativnih osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki samodejno izbrišejo.

5.Če se operativni osebni podatki v skladu z odstavkom 3 hranijo po izteku rokov hrambe iz odstavka 1, tudi ENVP vsaka tri leta preveri potrebo po hrambi teh podatkov.

6.Ob izteku roka hrambe zadnjega avtomatiziranega podatka iz datoteke se uničijo vsi dokumenti v datoteki, razen morebitnih izvirnikov dokumentov, ki jih je Eurojust prejel od pristojnih nacionalnih organov in jim jih je treba vrniti.

7.Kadar je preiskavo ali pregon usklajeval Eurojust, zadevni nacionalni člani drug drugega obvestijo vedno, ko prejmejo informacije, da je bila zadeva opuščena ali da so vse sodne odločbe v zvezi z zadevo postale pravnomočne.

8.Odstavek 6 se ne uporablja, kadar:

(a)bi to škodovalo interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki potrebuje zaščito; v takih primerih se operativni osebni podatki uporabljajo le z izrecno in pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)posameznik, na katerega se nanašajo operativni osebni podatki, oporeka njihovi točnosti; v takih primerih se odstavek 5 ne uporablja za obdobje, ki državam članicam ali Eurojustu, kot je primerno, omogoča preveriti točnost teh podatkov;

(c)je treba operativne osebne podatke ohraniti kot dokazno gradivo ali za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(d)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje izbrisu operativnih osebnih podatkov in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe ali

(e)so operativni osebni podatki potrebni tudi za namene arhiviranja v javnem interesu ali za statistične namene. Eurojust in države članice opredelijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se varnostni ukrepi iz člena 91 Uredbe (EU) 2018/1725 upoštevajo pri vseh omejitvah informacijskih sistemov.

Člen 46

Varnost operativnih osebnih podatkov

Eurojust in države članice opredelijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se varnostni ukrepi iz člena 91 Uredbe (EU) 2018/1725 upoštevajo preko meja informacijskih sistemov.

Člen 47

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa

1.Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki želi uveljavljati pravico do dostopa iz člena 80 Uredbe (EU) 2018/1725 do operativnih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih obdeluje Eurojust, lahko vloži zahtevo pri Eurojustu ali nacionalnem nadzornem organu v državi članici po lastni izbiri. Ta organ zahtevo brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu od njenega prejema, predloži Eurojustu.

2.Eurojust na zahtevo odgovori brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v treh mesecih od njenega prejema.

3.Eurojust se o odločitvi glede zahteve posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic. Odločitev o dostopu do podatkov sprejme Eurojust samo v tesnem sodelovanju z državami članicami, na katere se posredovanje teh podatkov neposredno nanaša. Če država članica nasprotuje predlagani odločitvi Eurojusta, ga obvesti o razlogih za nasprotovanje. Eurojust upošteva vsako tako nasprotovanje. Zadevni nacionalni člani nato uradno obvestijo pristojne organe o vsebini odločitve Eurojusta.

4.Zahtevo obravnavajo zadevni nacionalni člani in sprejmejo odločitev v imenu Eurojusta. Kadar zadevni nacionalni člani ne dosežejo soglasja, predložijo zadevo kolegiju, ki o zahtevi odloči z dvotretjinsko večino.

Člen 48

Omejitve pravice do dostopa

V primerih iz člena 81 Uredbe (EU) 2018/1725 Eurojust po posvetovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic v skladu s členom 47(3) te uredbe o tem obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Člen 49

Pravica do omejitve obdelave

Kadar je bila obdelava operativnih osebnih podatkov omejena v skladu s členom 82(3) Uredbe (EU) 2018/1725, se taki operativni osebni podatki brez poseganja v izjeme iz člena 45(8) te uredbe obdelujejo le zaradi varstva pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične ali pravne osebe, ki je stranka v postopkih, v katerih je stranka tudi Eurojust, ali za namene, določene v členu 82(3) Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 50

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

1.Upravni odbor imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je član osebja Eurojusta, ki je posebej imenovan v ta namen.

2.Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje za obdobje štirih let in se lahko ponovno imenuje.

3.Izvršni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Ta izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščene osebe za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo neodvisnost pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

4.Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri izvajanju svojih nalog meni, da niso bile spoštovane določbe Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z obdelavo upravnih osebnih podatkov ali v zvezi z obdelavo operativnih osebnih podatkov, o tem obvesti izvršni odbor ter ga zaprosi, naj v določenem roku zagotovi spoštovanje določb. Če izvršni odbor ne zagotovi spoštovanja določb v določenem roku, pooblaščena oseba za varstvo podatkov zadevo predloži ENVP.

Člen 51

Uradno obvestilo zadevnim organom o kršitvi varnosti osebnih podatkov

1.Eurojust v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov o tem brez nepotrebnega odlašanja in brez poseganja v člen 34 ali 92 Uredbe (EU) 2018/1725 uradno obvesti pristojne organe zadevnih držav članic.

2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje najmanj:

(a)opis kršitve varnosti osebnih podatkov, vključno s kategorijami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter kategorijami in številom zadevnih evidenc podatkov, če je to mogoče in ustrezno;

(b)opis verjetnih posledic kršitve varnosti osebnih podatkov;

(c)opis ukrepov, ki jih predlaga ali sprejme Eurojust za obravnavanje kršitve varnosti osebnih podatkov.

3.Po potrebi so v uradnem obvestilu iz odstavka 1 navedeni priporočeni ukrepi za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov.

Člen 52

Sodelovanje med ENVP in nacionalnimi nadzornimi organi

1.ENVP tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri specifičnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če ENVP ali nacionalni nadzorni organ odkrije velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonite prenose pri uporabi komunikacijskih poti Eurojusta, oziroma pri vprašanjih, ki jih zastavi en ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja in razlage te uredbe.

2.V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

3.ENVP nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo ali so kakor koli povezana z njimi. ENVP enega ali več nacionalnih nadzornih organov na njihovo zaprosilo obvesti o specifičnih vprašanjih.

4.V primerih, v katerih podatki izvirajo iz ene ali več držav članic, se ENVP posvetuje z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. ENVP ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, dokler mu ti nacionalni nadzorni organi ne sporočijo svojega stališča, in sicer v roku, ki ga določi ENVP. Ta rok ne sme biti krajši od enega ali daljši od treh mesecev. ENVP v največji možni meri upošteva stališče zadevnih nacionalnih nadzornih organov. Če ENVP ne namerava upoštevati njihovega stališča, jih o tem obvesti in pri tem navede utemeljitev, zadevo pa predloži Evropskemu odboru za varstvo podatkov. Če ENVP presodi, da je zadeva izjemno nujna, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takšnih primerih ENVP nemudoma obvesti zadevne nacionalne nadzorne organe in obrazloži nujnost razmer ter utemelji ukrepe, ki jih je sprejel.

5.Nacionalni nadzorni organi ENVP obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi s prenosom ali priklicem operativnih osebnih podatkov ali vsakem sporočanju teh podatkov s strani držav članic v skladu s to uredbo.

Člen 53

Odgovornost v zadevah v zvezi z varstvom podatkov

1.Eurojust obdeluje operativne osebne podatke tako, da je mogoče ugotoviti, kateri organ je podatke predložil ali od kod so bili pridobljeni.

2.Za točnost operativnih osebnih podatkov so odgovorni:

(a)Eurojust za operativne osebne podatke, ki jih predloži država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije, če so bili predloženi podatki spremenjeni v postopku obdelave s strani Eurojusta;

(b)država članica ali institucija, urad, organ ali agencija Unije, ki je Eurojustu predložila podatke, če predloženi podatki niso bili spremenjeni v postopku obdelave s strani Eurojusta;

(c)Eurojust za operativne osebne podatke, ki so jih predložile tretje države ali mednarodne organizacije, za operativne osebne podatke, ki jih je pridobil iz javno dostopnih virov ter za operativne osebne podatke, ki jih je prejel od zasebnih strank.

3.Za skladnost z Uredbo (EU) 2018/1725, kar zadeva upravne osebne podatke, in za skladnost s to uredbo ter Uredbo (EU) 2018/1725, kar zadeva operativne osebne podatke, je odgovoren Eurojust. Za zakonitost posredovanja operativnih osebnih podatkov so odgovorni:

(a)država članica, če je Eurojustu zagotovila zadevne operativne osebne podatke;

(b)Eurojust, če je zagotovil zadevne operativne osebne podatke državam članicam, institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

4.Eurojust je ob upoštevanju drugih določb iz te uredbe odgovoren za vse podatke, ki jih obdeluje.

POGLAVJE V

ODNOSI S PARTNERJI

ODDELEK I

Skupne določbe

Člen 54

Skupne določbe

1.Eurojust lahko, kadar je to potrebno za doseganje ciljev iz te uredbe, vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije v skladu z njihovimi cilji ter pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s strategijo sodelovanja iz člena 65.

2.Kadar je to pomembno za izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju omejitev na podlagi člena 36(8) in člena 80, si lahko Eurojust s subjekti iz odstavka 1 tega člena neposredno izmenjuje vse informacije, razen operativnih osebnih podatkov.

3.Eurojust lahko za namene iz odstavkov 1 in 2 po predhodnem posvetovanju s Komisijo sklepa delovne dogovore s subjekti iz odstavka 1. Taki delovni dogovori niso osnova za omogočanje izmenjave osebnih podatkov in Uniji ali njenim državam članicam ne nalagajo pravnih obveznosti.

4.Eurojust lahko prejema in obdeluje osebne podatke, ki jih prejme od subjektov iz odstavka 1, kolikor je to potrebno za izvajanje njegovih nalog in v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

5.Kadar je podatke, ki se posredujejo, zagotovila država članica, Eurojust od zadevnega pristojnega organa te države članice pridobi soglasje, razen če je država članica že vnaprej dovolila tako nadaljnje pošiljanje, in sicer s splošnim soglasjem ali soglasjem s specifičnimi omejitvami. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

6.Nadaljnje pošiljanje osebnih podatkov, ki jih države članice, institucije, organi, uradi ali agencije Unije, tretje države ali mednarodne organizacije prejmejo od Eurojusta, tretjim osebam je prepovedano, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)Eurojust od pristojnih nacionalnih organov, ki so zagotovili zadevne podatke, pridobi predhodno soglasje;

(b)Eurojust s tem izrecno soglaša ob upoštevanju okoliščin posamezne zadeve;

(c)nadaljnje pošiljanje je le za določen namen, ki ni nezdružljiv z namenom, za katerega so bili podatki posredovani.

Člen 55

Skupne določbe o posredni izmenjavi informacij na podlagi sistema po načelu zadetek / ni zadetka

1.Eurojust sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev posrednega dostopa drugih organov, uradov in agencij Unije do informacij, ki jih hrani Eurojust, kadar je tak dostop predviden v pravu Unije in pod pogoji vzajemnosti, in sicer s pomočjo avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka, ki deluje z iskanjem po indeksih in se redno posodablja.

2.Posredni dostop do informacij iz prvega odstavka ne vpliva na morebitne omejitve, ki jih navedejo države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so posredovali informacije.

3.Eurojust v primeru zadetka začne postopek, s katerim se informacije, povezane z zadetkom, v skladu z omejitvami, ki jih na podlagi te uredbe določi pošiljatelj informacij, posredujejo organu, uradu ali agenciji Unije iz odstavka 1, ki išče informacije. V primeru zadetka z informacijami, za katere veljajo omejitve, avtomatizirani sistem po načelu zadetek / ni zadetka iz odstavka 1 o tem zadetku ne obvesti organa, urada ali agencije Unije, ki išče informacije. V tem primeru Eurojust hitro stopi v stik s pošiljateljem informacij in poizve, ali se lahko informacije, povezane z zadetkom, posredujejo organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije. Kadar pošiljatelj informacij odpravi navedene omejitve, Eurojust informacije, povezane z zadetkom, posreduje organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije. Kadar pošiljatelj informacij navedene omejitve ohrani, jih Eurojust upošteva in informacij, povezanih z zadetkom, ne posreduje organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije.

4.Iskanje informacij v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za ugotavljanje, ali se informacije, ki so na voljo pri drugem organu, uradu ali agenciji Unije, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Eurojust.

5.Eurojust ob ohranjanju avtomatizirane narave sistema po načelu zadetek / ni zadetka dovoli iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 samo osebam, ki so jih drugi organi, uradi ali agencije Unije imenovali za pooblaščene za izvajanje takega iskanja.

6.Eurojust ima pod pogoji vzajemnosti iz prvega odstavka in ob upoštevanju pogojev, določenih v pravu Unije, v mejah svojih pristojnosti na podlagi avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka posreden dostop do informacij, posredovanih organom, uradom in agencijam Unije.

Tak dostop ne vpliva na morebitne omejitve, ki jih navede država članica, institucija, organ, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki je posredovala navedene informacije.

7.Če se na podlagi zadetka v skladu z odstavkoma 1 in 3 izkaže, da so podatki morda netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, se Eurojust ter drugi organi, uradi in agencije Unije medsebojno obvestijo.

8.Kadar je to nujno za izvajanje sistema po načelu zadetek / ni zadetka iz odstavkov 1 do 7, se tehnični postopek, vključno z nabori podatkov, ki se vključijo v indekse, ter zahteve glede učinkovitosti in razpoložljivosti določijo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 84(2).

ODDELEK II

Odnosi z drugimi organi, uradi in agencijami Unije

Člen 56

Odnosi z Evropsko pravosodno mrežo in drugimi mrežami Unije, vključenimi v pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

1.Eurojust in Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah vzdržujeta privilegirane medsebojne odnose v kazenskih zadevah, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju, zlasti prek članov vsakega nacionalnega urada, ki so v skladu s členom 17 določeni kot kontaktne točke za Evropsko pravosodno mrežo. Dopolnjevanje med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo se izvaja v skladu z njunima mandatoma. Eurojust izvaja svojo pristojnost v primerih, ki vključujejo posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kadar je za učinkovito izvajanje preiskav ali pregona potrebno usklajevanje pristojnih nacionalnih organov, sodelovanje tretjih držav ali mednarodnih organizacij ali razvoj skupne strategije pregona v dveh ali več jurisdikcijah. V ta namen se uporabljajo naslednji dogovori:

(a)sekretariat Evropske pravosodne mreže je del osebja Eurojusta; uporablja lahko upravna sredstva Eurojusta, ki so potrebna za izvajanje nalog Evropske pravosodne mreže, tudi za kritje stroškov plenarnih sej Evropske pravosodne mreže;

(b)kontaktne točke Evropske pravosodne mreže so lahko pri vsaki posamezni zadevi posebej vabljene na ustrezne seje Eurojusta;

(c)Eurojust in Evropska pravosodna mreža lahko pri določanju, ali bi bilo treba zaprosilo obravnavati s podporo Eurojusta ali Evropske pravosodne mreže, uporabljata nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, vzpostavljen v skladu s členom 35.

2.Eurojust podpira naslednje mreže in organe, dejavne na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah:

(a)Evropsko pravosodno mrežo, vzpostavljeno s Sklepom 2008/976/PNZ;

(b)evropsko mrežo kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, vzpostavljeno s Sklepom Sveta 2002/494/PNZ;

(c)mrežo kontaktnih točk za boj proti korupciji, vzpostavljeno s Sklepom 2008/852/PNZ;

(d)Mrežo za skupne preiskovalne skupine;

(e)Evropsko pravosodno mrežo za kibernetsko kriminaliteto;

(f)evropsko pravosodno mrežo za organizirani kriminal;

(g)druge specializirane mreže ali organe pravosodnih delavcev, dejavne na področjih, ki spadajo v mandat Eurojusta.

3.Mreže in organi iz odstavka 2 lahko uporabljajo upravne vire Eurojusta, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog.

4.Povezava med mrežami in organi iz odstavkov 1 in 2 ter pristojnimi nacionalnimi organi se na nacionalni ravni zagotovi prek nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, vzpostavljenega v skladu s členom 35.

5.Mreže in organi iz odstavkov 1 in 2 prispevajo k ohranjanju znanja Eurojusta in lahko sodelujejo pri delu SCE v skladu s členom 30 oziroma 31.

Člen 57

Odnosi z Europolom

1.Eurojust vzpostavi in vzdržuje tesno sodelovanje z Europolom, da se zagotovi skladno in usklajeno izvajanje njunih mandatov ter prepreči podvajanje prizadevanj.

2.Eurojust v posvetovanju s Komisijo sklene delovni dogovor z Europolom 53 , vključno z vsemi njegovimi spremembami, v katerem so določene praktične podrobnosti njunega sodelovanja. Ta dogovor se po potrebi in v vsakem primeru na zaprosilo Komisije redno pregleduje.

3.Kadar Eurojust ali država članica v okviru dejavnosti Eurojusta, tudi na kateri koli stopnji delovanja skupne preiskovalne skupine, ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu z mandatom Europola, Eurojust o tem obvesti Europol in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je posredovala informacije. V takih primerih se Eurojust posvetuje z Europolom. 

4.Kadar Eurojust prejme uradno obvestilo v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) [uredba o Europolu], v katerem je navedeno, da bo morda potrebno nadaljnje pravosodno ukrepanje, brez nepotrebnega odlašanja preuči prejete informacije in v okviru svojega mandata sprejme vse ustrezne ukrepe, vključno z obveščanjem pristojnih organov zadevnih držav članic in po potrebi ukrepanjem na lastno pobudo v skladu s členom 28. Eurojust se po potrebi posvetuje z Europolom in ga obvešča o uporabi teh informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je zagotovila informacije.

5.Eurojust in Europol lahko, kadar je to potrebno za doseganje njunih ciljev in s soglasjem pristojnih nacionalnih organov zadevnih držav članic, vzpostavita usklajevalne mehanizme, vključno s skupnimi operativnimi platformami, za podporo strateškemu in operativnemu usklajevanju pri preiskavah mednarodnih kaznivih dejanj, pri katerih je potrebno usklajevanje med dvema ali več državami članicami. Za namene takih usklajevalnih mehanizmov lahko države članice določijo informacije, ki morajo biti neposredno dostopne državam članicam, Eurojustu in Europolu za skupno operativno analizo pri posameznih preiskavah ali na področju kriminala, brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, ter ob upoštevanju pravil in zaščitnih ukrepov za obdelavo osebnih podatkov iz te uredbe.

6.V okviru preiskav mednarodnih kaznivih dejanj, ki jih podpira Eurojust, lahko Eurojust s soglasjem pristojnih nacionalnih organov zaprosi Europol za zagotavljanje podpore, zlasti z: 

(a)zagotavljanjem ustreznih informacij, analiz, strokovnega znanja in operativne podpore; 

(b)izvajanjem operativne analize na podlagi preiskovalnih podatkov, ki jih posredujejo Eurojust, države članice ali drugi pristojni organi; 

(c)navzkrižnim preverjanjem informacij v svojih podatkovnih zbirkah in izmenjavo informacij, kot je določeno v členu 55.

7.Ta člen ne vpliva na nobene splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki jih država članica, organ, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija določi v zvezi z informacijami, ki jih zagotovi. 

8.Eurojust sodeluje z Europolom v okviru njunih mandatov pri podpiranju pristojnih organov držav članic v okviru digitalnih preiskav in dostopa do podatkov, pri čemer zlasti delujeta kot vozlišče znanja za svetovanje, pomoč in zagotavljanje krepitve zmogljivosti v zvezi s čezmejnim dostopom do elektronskih dokazov.

Člen 58

Odnosi z EJT

1.Eurojust vzpostavi in ohranja tesne stike z EJT na podlagi medsebojnega sodelovanja v okviru njunih mandatov in pristojnosti. Predsednik Eurojusta in evropski glavni tožilec se redno sestajata, da razpravljata o vprašanjih v skupnem interesu. Sestaneta se na zaprosilo predsednika Eurojusta ali evropskega glavnega tožilca.

2.Eurojust in EJT tesno sodelujeta ter si v obsegu, ki je potreben za izvajanje njunih nalog, in v okviru njunih mandatov pravočasno in učinkovito izmenjujeta informacije v skladu s členom 55.

3.Eurojust pomaga EJT, zlasti v zadevah, ki zahtevajo preiskovalne ukrepe ali druge oblike sodelovanja v državah članicah, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT, ali v tretjih državah ali zahtevajo usklajevanje med preiskavami, ki jih izvaja EJT, in preiskavami, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi držav članic, ki ne sodelujejo v EJT. V ta namen Eurojust na zaprosilo EJT ali pristojnih nacionalnih organov držav članic podpira EJT pri izvajanju njegovih nalog, med drugim z:

(a)lajšanjem vzpostavljanja in delovanja skupnih preiskovalnih skupin;

(b)organiziranjem usklajevalnih sestankov in koordinacijskih centrov;

(c)lajšanjem pravosodnega sodelovanja z državami članicami, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT, ali tretjimi državami.

4.Eurojust obravnava zaprosila EJT za podporo brez nepotrebnega odlašanja ter po potrebi tako, kot če bi jih prejel od nacionalnega organa, pristojnega za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

5.Podpora, zagotovljena v skladu z odstavkom 3, ne vpliva na neodvisnost EJT pri izvajanju preiskav in pregona.

6.V operativnih zadevah, ki sodijo v pristojnost EJT, Eurojust obvesti EJT o svojih dejavnostih v čezmejnih zadevah ter ga po potrebi vključi vanje, tudi z:

(a)izmenjavo ustreznih informacij o svojih zadevah, vključno z osebnimi podatki, v skladu s to uredbo ali

(b)zaprosilom, da EJT zagotovi podporo.

7.V skladu s členom 24(1) Uredbe (EU) 2017/1939 Eurojust brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.

8.Kadar Eurojust od EJT prejme informacije o oblikah kaznivih dejanj, ki ne spadajo v pristojnost EJT, spadajo pa v pristojnost Eurojusta, slednji preuči prejete informacije in sprejme vse ustrezne ukrepe v okviru svojega mandata.

9.Za namene sodelovanja na podlagi tega člena EJT v Eurojust napoti uradnika za zvezo. Uradniku za zvezo se odobri dostop do sistema vodenja zadev za namene varne izmenjave podatkov, pomembnih za izvajanje njegovih nalog, po potrebi vključno z odpiranjem, evidentiranjem in vodenjem zadev, ki spadajo na področje sodelovanja med Eurojustom in EJT v skladu s tem členom. Eurojust ostane odgovoren za obdelavo osebnih podatkov, ki jo uradnik za zvezo izvede v sistemu vodenja zadev.

10.Predstavniki EJT, vključno z njegovim uradnikom za zvezo, so vabljeni k sodelovanju na sejah kolegija Eurojusta, na katerih se razpravlja o zadevah skupnega interesa.

11.Praktične ureditve za izvajanje tega člena se določijo v delovnem dogovoru med Eurojustom in EJT, ki se redno pregleduje.

Člen 59

Odnosi z drugimi organi, uradi in agencijami Unije

1.Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi, uradi in agencijami Unije iz tega člena, kolikor je to potrebno za doseganje njegovih ciljev in izvajanje njegovih nalog na podlagi te uredbe, v okviru njihovih mandatov in ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil o varstvu podatkov.

2.Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z uradom OLAF z namenom olajšanja prispevka urada OLAF k delu Eurojusta na področju usklajevanja v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije v skladu z njegovim mandatom iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. V ta namen:

(a)za prejemanje in pošiljanje informacij med Eurojustom in OLAF ter brez poseganja v člen 8 te uredbe države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta obravnavajo kot pristojni organi držav članic izključno za namene Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013;

(b)izmenjava informacij med uradom OLAF in nacionalnimi člani ne posega v obveznosti zagotavljanja takih informacij drugim pristojnim organom a podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ali katerim koli drugim veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

3.Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Frontex), ki jo ureja Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta 54 , da se olajša prispevek Frontexa k delu Eurojusta, vključno s posredovanjem ustreznih informacij, obdelanih v skladu z njegovim mandatom, zlasti v zvezi s kriminalnimi dejavnostmi, ki spadajo v pristojnost Eurojusta na podlagi člena 6 te uredbe. Praktični načini sodelovanja med Eurojustom in Frontexom se določijo v delovnem dogovoru, sklenjenem v skladu s členom 58(3) te uredbe.

4.Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organom AMLA ter z njim sklene delovni dogovor, v katerem so določene podrobnosti njunega sodelovanja, v skladu s členom 54(3) te uredbe. V ta namen:

(a)države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta štejejo za ustrezne nacionalne organe za namene člena 27(8) Uredbe (EU) 2024/1620, da se olajša izmenjava informacij med organom AMLA in Eurojustom v zadevah, ki spadajo v pristojnost Eurojusta;

(b)izmenjava informacij med organom AMLA in nacionalnimi člani ne vpliva na obveznosti zagotavljanja takih informacij drugim pristojnim organom na podlagi Uredbe (EU) št. 2024/1620 ali katerim koli drugim veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

5.Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje s carinskim organom EU po njegovi ustanovitvi ter sklene delovni dogovor, v katerem določi načine njegovega sodelovanja, v skladu s členom 54(3) te uredbe, da se olajša pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi s carinskimi in drugimi kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim in gospodarskim interesom Unije.

ODDELEK III

Mednarodno sodelovanje

Člen 60

Odnosi z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij

1.Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij, vključno s sklepanjem delovnih dogovorov iz člena 54(3).

2.Eurojust po predhodnem posvetovanju s Komisijo vsaka štiri leta sprejme strategijo sodelovanja za krepitev pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tudi z namenom sklenitve delovnih dogovorov iz odstavka 1 in napotitve kontaktnih točk v Eurojust, kot je navedeno v členu 63. Taka strategija se izvaja v sodelovanju s Komisijo.

 

Člen 61

Uradniki za zvezo, napoteni v tretje države

1.Za lažje pravosodno sodelovanje držav članic s tretjimi državami lahko Eurojust na podlagi delovnega dogovora s pristojnimi organi tretje države iz člena 54(3) v to tretjo državo napoti uradnike za zvezo.

2.Uradnik za zvezo je član osebja Eurojusta in ima ustrezno strokovno znanje na področju pravosodnega sodelovanja.

3.Naloge uradnikov za zvezo vključujejo katero koli dejavnost za spodbujanje in pospeševanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zlasti z vzpostavljanjem neposrednih stikov s pristojnimi organi tretje države. Nacionalni člani lahko pod svojim nadzorom in odgovornostjo pooblastijo uradnike za zvezo za izmenjavo operativnih osebnih podatkov, ki vključujejo njihovo državo članico, neposredno s pristojnimi organi tretje države.

4.Pristojni organi držav članic in uradniki za zvezo iz odstavka 1 lahko neposredno stopijo v stik drug z drugim. V takšnih primerih uradnik za zvezo o teh stikih obvesti nacionalnega člana.

5.Uradniki za zvezo redno poročajo kolegiju. Uradniki za zvezo obvestijo nacionalne člane in pristojne nacionalne organe o vseh zadevah, ki zadevajo njihovo državo članico.

6.Uradniki za zvezo imajo dostop do sistema vodenja zadev, v katerem se beležijo njihove operativne izmenjave s tretjimi državami.

Člen 62

Tožilci za zvezo, napoteni v Eurojust

1.Tožilec za zvezo iz tretje države ali mednarodne organizacije se lahko napoti v Eurojust, kadar obstaja:

(a)sporazum o sodelovanju, sklenjen pred 12. decembrom 2019 med Eurojustom in zadevno tretjo državo;

(b)mednarodni sporazum, sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU, ali

(c)sklep o ustreznosti, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680.

2.Pravice in obveznosti tožilca za zvezo so določene v sporazumu o sodelovanju ali mednarodnem sporazumu iz odstavka 1 in se lahko dopolnijo z delovnim dogovorom, sklenjenim v skladu s členom 54(3).

3.Tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, se odobri dostop do sistema vodenja zadev za varno izmenjavo podatkov, pomembnih za izvajanje njihovih nalog, ki po potrebi zajema tudi odpiranje, evidentiranje in vodenje zadev. Eurojust ostane odgovoren za obdelavo osebnih podatkov, ki jo tožilci za zvezo izvedejo v sistemu vodenja zadev.

4.Posredovanje operativnih osebnih podatkov tožilcem za zvezo prek sistema vodenja zadev se izvaja le v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/1725.

5.Kar zadeva upravljanje podatkov s strani tožilcev za zvezo in dostop do informacij, se smiselno uporablja člen 42, odstavka 1 in 2.

6.Kolegij določi podrobne pogoje, ki urejajo dostop tožilcev za zvezo do sistema vodenja zadev.

Člen 63

Kontaktne točke, napotene v Eurojust

1.Eurojust lahko na podlagi delovnega dogovora, sklenjenega v skladu s členom 54(3), sodeluje s kontaktnimi točkami, ki jih določijo pristojni organi tretje države in jih v ta namen gosti Eurojust.

2.Kontaktne točke, napotene v Eurojust, lahko:

(a)pospešijo, usklajujejo ali lajšajo izvrševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

(b)podpirajo komunikacijo in usklajevanje med Eurojustom, državami članicami in pristojnimi organi tretje države;

(c)zagotavljajo informacije o nacionalnem pravu in postopkih tretje države, ki so pomembne za pravosodno sodelovanje;

(d)lajšajo sodelovanje pristojnih organov tretje države na usklajevalnih sestankih, v centrih za usklajevanje in platformah za pravosodno usklajevanje, ki jih organizira Eurojust, ter skupnih preiskovalnih skupinah, ki jih podpira Eurojust, ter

(e)Eurojustu predložijo zaprosila za pomoč v zvezi z zadevami iz točk (a) do (d).

3.Kontaktne točke, napotene v Eurojust, določi pristojni organ tretje države med uradniki tožilstva, osrednjih organov ali enakovrednih služb ministrstev za pravosodje, ki so pristojne za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

4.Praktični načini sodelovanja s kontaktnimi točkami, napotenimi v Eurojust, se določijo v delovnem dogovoru iz odstavka 1.

5.Kontaktnim točkam, napotenim v Eurojust, se odobri dostop do sistema vodenja zadev za varno izmenjavo podatkov. Tak dostop je omejen na podatke, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog iz odstavka 2, in po potrebi zajema odpiranje, evidentiranje in vodenje zadev. Vsaka izmenjava operativnih osebnih podatkov poteka izključno v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in členom 54(3).

6.Eurojust ostane odgovoren za obdelavo osebnih podatkov, ki jo kontaktne točke izvedejo v sistemu vodenja zadev.

7.Za kontaktne točke, ki jih gosti Eurojust, se smiselno uporablja člen 42, odstavka 1 in 2.

8.Kolegij določi podrobne pogoje, ki urejajo dostop kontaktnih točk, ki jih gosti Eurojust, do sistema vodenja zadev in drugih služb Eurojusta.

 

Člen 64

Kontaktne točke v tretjih državah in mednarodnih organizacijah

1.Eurojust lahko sodeluje s kontaktnimi točkami, ki jih določijo pristojni organi tretje države ali mednarodne organizacije in imajo sedež v tej tretji državi ali mednarodni organizaciji.

2.Eurojust si prek kontaktnih točk, določenih v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, prizadeva podpirati in lajšati sodelovanje s pristojnimi organi zadevne tretje države ali mednarodne organizacije, zlasti v primerih hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo. Kadar te kontaktne točke delujejo v skladu s tem odstavkom, lahko izvajajo naloge iz člena 63(2), kot je določeno v delovnem dogovoru, sklenjenem v skladu s členom 54(3).

3.Za namene tega člena si Eurojust prizadeva zagotoviti, da so njegove kontaktne točke v tretjih državah in mednarodnih organizacijah imenovane izmed uradnikov tožilstva, osrednjih organov ali enakovrednih služb ministrstev za pravosodje, pristojnih za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

4.Kontaktne točke v tretjih državah in mednarodnih organizacijah nimajo dostopa do sistema vodenja zadev ali operativnih osebnih podatkov, ki jih hrani Eurojust.

5.Brez poseganja v odstavek 4 vsako izmenjavo operativnih osebnih podatkov z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede Eurojust v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Take operativne osebne podatke lahko v sistem vodenja zadev vnese le pooblaščeno osebje Eurojusta.

 

POGLAVJE VI

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Člen 65

Priprava proračuna

1.Upravni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Eurojusta za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga predloži izvršnemu odboru. Evropska pravosodna mreža in po potrebi druge mreže Unije, ki so vključene v pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah iz člena 56, so pravočasno, preden se načrt pošlje Komisiji, obveščene o tistih delih, ki se nanašajo na njihove dejavnosti.

2.Izvršni odbor na podlagi tega osnutka pregleda začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Eurojusta za naslednje proračunsko leto ter ga posreduje upravnemu odboru.

3.Osnutek načrta prihodkov in odhodkov Eurojusta, kot ga je odobril upravni odbor, se vsako leto pošlje Komisiji do 31. januarja.

4.Komisija poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

5.Komisija na podlagi poročila o načrtu prihodkov in odhodkov v predlog splošnega proračuna Unije vključi načrt, za katerega meni, da je potreben za kadrovski načrt, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek za Eurojust.

7.Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Eurojusta.

8.Proračun Eurojusta sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Upravni odbor ga po potrebi ustrezno prilagodi.

Člen 66

Sestava proračuna

1.Za vsako proračunsko leto se ocenijo vsi prihodki in odhodki Eurojusta ter se prikažejo v njegovem proračunu. Poslovno leto je enako koledarskemu letu.

2.Proračun Eurojusta je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.Brez poseganja v druge vire prihodki Eurojusta obsegajo:

(a)prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;

(b)morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic;

(c)vse prispevke tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Eurojusta;

(d)sredstva Unije, in sicer v obliki sporazumov o prispevku ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili Eurojusta iz člena 69 ter določbami zadevnih instrumentov Unije, ki podpirajo politike Unije, ob upoštevanju izredne narave takih sporazumov;

(e)prihodke od objav in vseh storitev, ki jih zagotavlja Eurojust.

4.Odhodki Eurojusta vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

Člen 67

Izvrševanje proračuna

1.Upravni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Eurojusta v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega finančnega poslovodenja.

2.Upravni direktor proračunskemu organu vsako leto posreduje vse informacije, ki so relevantne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 68

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.Računovodja Eurojusta do 1. marca naslednjega poslovnega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.Eurojust do 31. marca leta N + 1 pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

3.Računovodja Komisije do 31. marca leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Eurojusta za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.Računsko sodišče v skladu s členom 246(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 do 1. junija leta N + 1 poda pripombe o začasnem zaključnem računu Eurojusta.

5.Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Eurojusta na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 upravni direktor pripravi končni zaključni račun Eurojusta v okviru svoje pristojnosti in ga predloži izvršnemu odboru v mnenje.

6.Izvršni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Eurojusta za leto N in zaključni račun skupaj s svojim mnenjem pošlje upravnemu odboru v sprejetje.

7.Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Eurojusta za leto N.

8.Upravni direktor do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun za leto N skupaj z mnenjema izvršnega odbora in upravnega odbora.

9.Povezava do spletne strani s končnim zaključnim računom Eurojusta se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

10.Upravni direktor do 30. septembra leta N + 1 Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove pripombe. Upravni direktor pošlje ta odgovor tudi izvršnemu odboru, upravnemu odboru in Komisiji.

11.Upravni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zaprosilo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

12.Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 podeli upravnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

13.Razrešnico glede izvrševanja proračuna Eurojusta podeli Evropski parlament na priporočilo Sveta po postopku, primerljivem s postopkom iz člena 319 PDEU in členov 260, 261 in 262 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, in sicer na podlagi revizijskega poročila Računskega sodišča.

14.Če Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 ne podeli razrešnice, je upravni direktor povabljen, da pojasni svoje stališče upravnemu odboru, ki sprejme končno odločitev o zadevi. Upravni odbor lahko v skladu s to uredbo po potrebi sprejme vse potrebne ukrepe, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na mandat upravnega direktorja.

Člen 69

Finančna pravila

1.Finančna pravila, ki se uporabljajo za Eurojust, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 55 , razen če je takšno odstopanje izrecno potrebno za delovanje Eurojusta in Komisija izda predhodno soglasje.

2.Eurojust pripravi in izvršuje svoj proračun v skladu s svojimi finančnimi pravili in Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509.

3.Ob upoštevanju finančne podpore, ki se zagotovi za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, Eurojust in Europol skupaj določita pravila in pogoje za obdelavo prijav za takšno podporo.

4.Eurojust lahko dodeli nepovratna sredstva za izvajanje svojih nalog iz člena 4(1). Nepovratna sredstva za naloge iz člena 4(1), točka (d), se lahko dodelijo državam članicam brez razpisa za zbiranje predlogov.

Člen 70

Preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter boj proti njim

1.Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013.

2.Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Eurojusta.

3.OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali resnih zadev, povezanih z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki pomenijo kršitev obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije in bi lahko privedli do disciplinskega ali, odvisno od primera, kazenskega postopka.

4.Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 delovni dogovori z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij, pogodbe ter sporazumi in sklepi Eurojusta o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

5.Osebje Eurojusta, upravni direktor ter člani kolegija in izvršnega odbora brez odlašanja obvestijo OLAF in EJT o vsakem sumu nepravilnih ali nezakonitih dejavnosti v okviru njihovega mandata, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih nalog, pri čemer zaradi tega obvestila ne nosijo odgovornosti.

POGLAVJE VII

OSEBJE

Člen 71

Splošne določbe

1.Eurojust zaposluje osebje, ki je potrebno za izvajanje njegovih nalog in delovanje njegovih služb.

2.Osebje je podrejeno upravnemu direktorju in deluje v skladu z njegovimi navodili brez poseganja v pooblastila, podeljena drugim organom Eurojusta na podlagi te uredbe.

3.Za upravljanje osebja je odgovoren upravni direktor, in sicer v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki se uporabljajo za osebje Eurojusta skupaj s pravili, sprejetimi s sporazumom med institucijami Unije za njihovo izvajanje. Kadar tako odloči upravni odbor v skladu s členom 10(2), upravni direktor izvaja tudi pooblastila organa za imenovanja v zvezi z osebjem Eurojusta, vključno z zaposlovanjem, nadzorom, ocenjevanjem in izvajanjem disciplinskih pooblastil.

4.Osebje podpira Eurojust pri izvajanju njegovih operativnih in upravnih nalog, zlasti pri:

(a)podpiranju nacionalnih uradov in pristojnih nacionalnih organov pri čezmejnih preiskavah in pregonih;

(b)vodenju zadev in operativni analizi;

(c)upravljanju človeških virov;

(d)upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju;

(e)informacijski tehnologiji in upravljanju podatkov;

(f)strateški, pravni in politični podpori;

(g)varovanju in upravljanju objektov;

(h)upravljanju komuniciranja in znanja;

(i)zunanjih odnosih in institucionalnih zadevah.

5.V tej uredbi „pooblaščeno osebje Eurojusta“ pomeni člane osebja, ki jih upravni direktor imenuje za izvajanje specifičnih operativnih, upravnih ali tehničnih nalog, vključno z nalogami, ki vključujejo dostop do operativnih osebnih podatkov in sistema vodenja zadev.

6.Pooblaščeno osebje Eurojusta pri izvajanju operativnih funkcij deluje pod vodstvom upravnega direktorja in po potrebi pod nadzorom nacionalnih članov ali kolegija v skladu s to uredbo in veljavnimi notranjimi pravili.

7.Osebje zagotavlja strokovno znanje o zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami in po potrebi ali na zaprosilo svetuje o vseh dejavnostih Eurojusta z vidika temeljnih pravic, ne da bi oviralo te dejavnosti ali povzročilo zamude pri njih. V tem okviru lahko izda nezavezujoča mnenja o ustreznih dokumentih ali ukrepih. Prispeva k zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v Eurojustu pri izvajanju njegovih nalog in dejavnosti.

Člen 72

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

Eurojust lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v Eurojustu. Za osebe iz tega člena se ne uporabljajo določbe člena 71.

POGLAVJE VIII

OCENJEVANJE IN POROČANJE

Člen 73

Vključevanje institucij Unije in nacionalnih parlamentov

1.Eurojust pošlje svoje konsolidirano letno poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom, ki lahko predložijo pripombe in sklepe. Letno poročilo se pošlje vsako leto do 1. maja. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike poročanja, da se zagotovi enoten pristop Eurojusta k zbiranju in predstavitvi informacij v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije.

2.Novoizvoljeni predsednik Eurojusta ob svoji izvolitvi poda izjavo pred pristojnim odborom oziroma odbori Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja poslancev. Razprave se neposredno ali posredno ne nanašajo na konkretne ukrepe v zvezi s specifičnimi operativnimi zadevami.

3.Predsednik Eurojusta enkrat letno nastopi v okviru medparlamentarne seje odborov, da se pripravi skupna ocena Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov o dejavnostih Eurojusta, da se razpravlja o tekočih dejavnostih Eurojusta in da se predstavijo njegovo konsolidirano letno poročilo ali drugi pomembni dokumenti Eurojusta. Razprave se neposredno ali posredno ne nanašajo na konkretne ukrepe v zvezi s specifičnimi operativnimi zadevami.

4.Poleg drugih obveznosti obveščanja in posvetovanja iz te uredbe, Eurojust Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom v njihovih uradnih jezikih v vednost pošlje:

(a)rezultate študij in strateških projektov, ki jih pripravi ali naroči Eurojust;

(b)programske dokumente iz člena 12;

(c)delovne dogovore, sklenjene s tretjimi osebami.

Člen 74

Ocena

1.Komisija najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let naroči oceno uspešnosti Eurojusta v zvezi z njegovimi cilji, nalogami, upravljanjem in lokacijo v skladu s smernicami Komisije. V postopku priprave ocene se zasliši upravni odbor.

2.Ocena se nanaša zlasti na morebitno potrebo po spremembi pooblastil Eurojusta in finančne posledice takšnih sprememb.

3.Pri vsakem drugem ocenjevanju se ocenijo rezultati Eurojusta glede na njegove cilje, mandat, upravljanje in naloge, vključno z oceno, ali je nadaljnji obstoj Eurojusta še naprej upravičen glede na te cilje, mandat, upravljanje in naloge.

4.Komisija o ugotovitvah ocenjevanja poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 75

Privilegiji in imunitete

Za Eurojust in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije 56 .

Člen 76

Jezik

1.Za Eurojust se uporabljajo določbe iz Uredbe Sveta št. 1 57  .

2.O notranji jezikovni ureditvi Eurojusta odloča upravni odbor z dvotretjinsko večino svojih članov.

3.Prevajalske in vse druge jezikovne storitve, ki jih potrebuje Eurojust, razen tolmačenja, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 58 .

Člen 77

Zaupnost

1.Nacionalne člane ter njihove namestnike in pomočnike, osebje Eurojusta, nacionalne korespondente, napotene nacionalne strokovnjake, uradnike za zvezo, pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter člane in osebje ENVP zavezuje obveznost glede zaupnosti v zvezi z vsemi informacijami, s katerimi so se seznanili med izvajanjem svojih nalog.

2.Obveznost glede zaupnosti se nanaša na vse osebe in vse organe, ki sodelujejo z Eurojustom.

3.Obveznost glede zaupnosti velja za osebe iz odstavkov 1 in 2 tudi po prenehanju funkcije ali zaposlitve in po zaključku dejavnosti.

4.Obveznost glede zaupnosti se nanaša na vse informacije, ki jih prejme ali izmenja Eurojust, razen če so te že bile zakonito objavljene ali so dostopne javnosti.

Člen 78

Pogoji glede zaupnosti v nacionalnih postopkih

1.Brez poseganja v člen 36(3) lahko v primeru, če so informacije prejete ali izmenjane prek Eurojusta, organ države članice, ki je posredoval informacije, na podlagi svojega nacionalnega prava organu prejemniku določi pogoje za uporabo takih informacij v nacionalnih postopkih.

2.Ti pogoji so za organ države članice, ki prejme informacije iz odstavka 1, zavezujoči.

Člen 79

Preglednost in obveščanje

1.Za dokumente, ki jih hrani Eurojust, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 59 . Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.Zoper odločitve, ki jih sprejme Eurojust na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem pod pogoji, določenimi v členih 228 oziroma 263 PDEU.

3.Eurojust na svojem spletnem mestu objavi seznam članov izvršnega odbora in povzetke izidov sej izvršnega odbora. Objava takih povzetkov se začasno ali trajno opusti ali omeji, če bi takšna objava lahko škodovala izvajanju nalog Eurojusta, pri čemer se upoštevajo obveznosti glede nerazkrivanja in zaupnosti ter operativna narava Eurojusta.

4.Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje določi ukrepe, na podlagi katerih Eurojust uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z ENVP.

5.Eurojust lahko na lastno pobudo v okviru svojih pristojnosti izvaja dejavnosti obveščanja. Dodelitev sredstev za dejavnosti obveščanja nima škodljivega vpliva na učinkovito izvajanje nalog Eurojusta. Dejavnosti obveščanja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor.

Člen 80

Varnostni predpisi za varstvo tajnih in občutljivih podatkov brez stopnje tajnosti

1.Eurojust sprejme varnostne predpise na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim določbe o izmenjavi takih podatkov s tretjimi državami ter o njihovi obdelavi in hrambi, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 60 in (EU, Euratom) 2015/444 61 . Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov Evropske unije z ustreznimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, vsako izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.

2.Upravni odbor sprejme varnostne predpise Eurojusta po odobritvi Komisije. Pri ocenjevanju predlaganih varnostnih pravil Komisija zagotovi, da so skladna s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444.

Člen 81

Upravne poizvedbe

Upravne dejavnosti Eurojusta nadzira Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 82

Odgovornost

1.Pogodbene odgovornosti Eurojusta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodbe, ki jo sklene Eurojust, je pristojno Sodišče Evropske unije.

2.V primeru nepogodbene odgovornosti Eurojust v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, in neodvisno od morebitne odgovornosti v skladu s členom 44 povrne vso škodo, ki jo povzročijo njegovi oddelki ali osebje pri izvajanju svojih nalog.

3.Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 2 je pristojno Sodišče Evropske unije. Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Eurojusta iz tega člena, se določijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

4.Odstavek 2 se uporablja tudi za škodo, ki je nastala po krivdi nacionalnega člana, namestnika ali pomočnika pri izvajanju njegovih nalog. Vendar v primeru, ko nacionalni član, namestnik ali pomočnik povzroči škodo pri delovanju na podlagi pooblastil, ki so mu bila dodeljena na podlagi člena 18, njegova država članica Eurojustu povrne zneske, ki jih je ta plačal za poravnavo škode.

5.Vsaka država članica je v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, povzročeno posamezniku zaradi njene nepooblaščene ali nepravilne obdelave podatkov, posredovanih Eurojustu.

6.Osebno odgovornost osebja Eurojusta do samega Eurojusta urejajo določbe Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki se uporabljajo zanje.

7.Finančna odgovornost Unije in držav članic za dolgove Eurojusta je omejena na njihove že vplačane prispevke za upravne stroške.

Člen 83

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

Potrebna ureditev glede namestitve, ki se zagotovi Eurojustu na Nizozemskem, in opreme, ki jo da na voljo Nizozemska, ter specifična pravila, ki se na Nizozemskem uporabljajo za člane upravnega odbora, člane izvršnega odbora, nacionalne člane, namestnike in pomočnike, upravnega direktorja, osebje Eurojusta, tožilce za zvezo, napotene v Eurojust, kontaktne točke, ki jih gosti Eurojust, in njihove družinske člane ter vse druge osebe, katerih prisotnost v Eurojustu ali pridružitev Eurojustu je potrebna za izvajanje njegovih nalog, se določijo v sporazumu o sedežu med Eurojustom in Nizozemsko.

 

Člen 84

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 62 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 85

Razveljavitev

1.Uredba (EU) 2018/1727 se razveljavi z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

2.Sklicevanje na Uredbo (EU) 2018/1727 se razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 86

Prehodne določbe

1.Eurojust, kot je ustanovljen s to uredbo, je pravni naslednik Eurojusta, kot je bil ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1727.

2.Nacionalni člani, ki so jih države članice napotile na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, prevzamejo vlogo nacionalnih članov v skladu s to uredbo in še naprej opravljajo svoje naloge do konca svojega mandata, kot je določen na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727. Njihov mandat se lahko na podlagi te uredbe enkrat podaljša, če skupno trajanje njihovega mandata, vključno s katerim koli obdobjem na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ni daljše od desetih let. Kadar status ali pooblastila nacionalnih članov niso v skladu s to uredbo, zadevne države članice po [datum začetka veljavnosti te uredbe] brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev take skladnosti.

3.Predsednik in podpredsednik Eurojusta, izvoljena na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, prevzameta vlogi predsednika in podpredsednika v skladu s to uredbo in še naprej opravljata svoje naloge do konca svojega mandata, kot je določen na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727. Na podlagi te uredbe sta lahko še enkrat izvoljena, če skupno trajanje njunega mandata, vključno s katerim koli obdobjem izvoljenosti na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ni daljše od osmih let.

4.Upravni direktor, ki je bil nazadnje imenovan na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, prevzame vlogo upravnega direktorja na podlagi te uredbe in še naprej opravlja svoje naloge do konca svojega mandata, kot je določen na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727. Mandat upravnega direktorja se lahko na podlagi te uredbe enkrat podaljša, če skupno trajanje njegovega mandata, vključno s katerim koli obdobjem na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ni daljše od desetih let.

5.Kolegij in izvršni odbor, ustanovljena na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, še naprej opravljata svoje naloge na podlagi te uredbe, dokler se upravni odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, ne sestane prvič. Upravni odbor se prvič sestane brez nepotrebnega odlašanja po [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Upravni direktor sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustanovitve upravnega odbora v skladu s to uredbo. Dokler upravni odbor ne začne delovati, kolegij prehodno opravlja tiste upravljavske in strateške naloge, ki so na podlagi te uredbe dodeljene upravnemu odboru in so nujno potrebne za zagotavljanje neprekinjenega delovanja Eurojusta, zlasti za sprejetje proračuna in enotnega programskega dokumenta.

6.Osebje, zaposleno na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, je še naprej zaposleno na podlagi te uredbe. Vse pravice in obveznosti osebja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi, sklenjenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, se ohranijo.

7.Uradna oseba za varstvo podatkov, ki je bila nazadnje imenovana na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, prevzame vlogo uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s to uredbo in še naprej opravlja svoje naloge do konca svojega mandata, kot je določen na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727. Mandat uradne osebe za varstvo podatkov se lahko na podlagi te uredbe enkrat podaljša, če skupno trajanje njenega mandata, vključno s katerim koli obdobjem na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ni daljše od osmih let.

8.Ta uredba ne vpliva na veljavnost sporazumov o sodelovanju in delovnih dogovorov, ki jih je Eurojust sklenil na podlagi Sklepa 2002/187/PNZ ali Uredbe (EU) 2018/1727. Taki sporazumi o sodelovanju in delovni dogovori ostanejo v veljavi in se uporabljajo do izteka njihove veljavnosti ali do njihove spremembe ali nadomestitve.

9.Odločitve, ki jih sprejmejo kolegij, izvršni odbor in upravni direktor, ter izvedbeni ukrepi in notranja pravila, sprejeti na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ostanejo v veljavi na podlagi te uredbe, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

10.Proračunske obveznosti, finančne operacije in pogodbene obveznosti, prevzete na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, ostanejo veljavne in se še naprej izvršujejo v skladu s to uredbo. Finančna podpora skupnim preiskovalnim skupinam na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727 se še naprej upravlja v skladu s to uredbo. Postopek razrešnice v zvezi s proračunom, odobrenim na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727, se izvede v skladu s pravili iz navedene uredbe.

11.Prvi enotni programski dokument, sprejet na podlagi te uredbe, zajema obdobje, ki se začne [datum]. Dokler navedeni dokument ne postane dokončen, se za zadevno obdobje še naprej uporablja enotni programski dokument, sprejet na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727.

12.Pošiljanje osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, izvedeno pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostane veljavno, če je skladno s pravom Unije, kot se je uporabljalo pred navedenim datumom. Če so pošiljanja v teku temeljila na določbah Uredbe (EU) 2018/1727, ki se razlikujejo od določb Uredbe 2018/1725, se ta pošiljanja uskladijo z Uredbo 2018/1725 v [X mesecih] od datuma začetka uporabe te uredbe.

13.Sporazum o sedežu, sklenjen med Eurojustom in Kraljevino Nizozemsko na podlagi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 63 , ostane v veljavi. Eurojust in Kraljevina Nizozemska navedeni sporazum po potrebi prilagodita, da ga uskladita s to uredbo v [X mesecih] od datuma začetka njene uporabe.

Člen 87

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od […].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – AGENCIJE

Kazalo

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4Kazalniki uspešnosti

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3,2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.8Ocenjene potrebe po človeških virih in odobritvah v decentralizirani agenciji

3.2.9 Pregled sporazumov o prispevkih, vključenih v proračun

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki uspešnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

¨ Nov ukrep 

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 66  

x Podaljšanje obstoječega ukrepa 

¨ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

¨ Časovno omejeno:

–¨    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–¨    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

x Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2028 in 2033,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

¨ Neposredno upravljanje – Komisija:

–¨ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

–¨ prek izvajalskih agencij

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

x Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

–¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

–¨ Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

–x organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

–¨ subjektom javnega prava

–¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

–¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

–¨ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–¨  subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
2	[E.07100700]	dif.	NE	NE	NE	NE

3,2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–¨    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

2

GD /			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)	0	0	0	0	0	0	0	0
	plačila	(2a)	0	0	0	0	0	0	0	0
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)	0	0	0	0	0	0	0	0
	plačila	(2b)	0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 67
Proračunska vrstica		(3)								0
Odobritve SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3	0	0	0	0	0	0	0	0
za GD /	plačila	= 2a + 2b + 3	0	0	0	0	0	0	0	0

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

[Agencija]: Eurojust	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	VFO 2028–2034 SKUPAJ
Proračunska vrstica: E.07100700 / prispevek iz proračuna EU za Agencijo Nekdanji sporazumi o prispevkih, vključeni v redni proračun 68	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	35,763
Proračunska vrstica: E.07100700 / prispevek iz proračuna EU za Agencijo Dodatna sredstva, zahtevana za novi mandat 69	2,988	6,454	9,086	12,077	16,689	17,382	18,476	83,152
Skupno povečanje prispevka EU za agencijo, povezano z novim mandatom	8,097	11,563	14,195	17,186	21,798	22,491	23,585	118,915
Proračunska vrstica: E.07100700 / prispevek iz proračuna EU za Agencijo IZHODIŠČE: predlog Komisije za VFO 2028–2034 70	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	506,520
Proračunska vrstica: E.07100700 / prispevek iz proračuna EU za Agencijo SKUPAJ	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435

* Znesek odobritev, ki bodo agenciji dodeljene v naslednjem večletnem finančnem okviru, je okviren in je odvisen od dogovora o večletnem finančnem okviru. Zaradi trajne narave nalog, dodeljenih s tem predlogom, bi ga bilo treba vključiti v subvencijo agencije, po potrebi pa bo nadomeščen z enakovrednim zmanjšanjem sredstev ustreznega programa v okviru istega razdelka večletnega finančnega okvira. Če je potrebno izravnalno zmanjšanje, bo morda treba v letnem proračunskem postopku revidirati tudi vire, dodeljene agenciji.

			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vključno s prispevki za decentralizirane agencije)	obveznosti	(4)	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
	plačila	(5)	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve iz RAZDELKA <2>	obveznosti	= 4 + 6	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435

				Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
				2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
• Odobritve za poslovanje (vsi razdelki za poslovanje) SKUPAJ	obveznosti	(4)		80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
	plačila	(5)		80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, (vsi razdelki za poslovanje) SKUPAJ		(6)		0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 3 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6		80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
SKUPAJ (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6		80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435

Razdelek večletnega finančnega okvira

4

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD /				Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
				2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Ÿ Človeški viri				0	0	0	0	0	0	0	0
Ÿ Drugi upravni odhodki				0	0	0	0	0	0	0	0
GD SKUPAJ /	odobritve			0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)		0	0	0	0	0	0	0	0

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
		2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4	obveznosti	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435

3.2.8Ocenjene potrebe po človeških virih in odobritvah v decentralizirani agenciji 

* Znesek odobritev, ki bodo agenciji dodeljene v naslednjem večletnem finančnem okviru, je okviren in je odvisen od dogovora o večletnem finančnem okviru. Zaradi trajne narave nalog, dodeljenih s tem predlogom, bi ga bilo treba vključiti v subvencijo agencije, po potrebi pa bo nadomeščen z enakovrednim zmanjšanjem sredstev ustreznega programa v okviru istega razdelka večletnega finančnega okvira. Če je potrebno izravnalno zmanjšanje, bo morda treba v letnem proračunskem postopku revidirati tudi vire, dodeljene agenciji.

Potrebno osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

Številka v oklepaju (+n) označuje povečanje glede na prejšnje leto, tj. število uslužbencev, zaposlenih v tekočem letu.

Predvidenih je skupaj +87 dodatnih EPDČ v naslednjem večletnem finančnem okviru, poleg tega pa stabilizacija ali zaposlitev 16 EPDČ, ki jih Eurojust zaposluje za izvajanje projektov na podlagi sporazumov o prispevkih.

Agencija: Eurojust	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Začasni uslužbenci (razredi AD)	4 (+4)	8 (+4)	13 (+5)	19 (+6)	28 (+9)	36 (+8)	36 (+0)
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0 (+0)	2 (+2)	3 (+1)	4 (+1)	4 (+0)	4 (+0)	4 (+0)
Začasni uslužbenci (AD+AST) skupaj	4 (+4)	10 (+6)	16 (+6)	23 (+7)	32 (+9)	40 (+8)	40 (+0)
Pogodbeni uslužbenci	0 (+0)	4 (+4)	8 (+4)	12 (+4)	16 (+4)	20 (+4)	20 (+0)
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0 (+0)	6 (+6)	15 (+9)	21 (+6)	25 (+4)	27 (+2)	27 (+0)
Pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki skupaj	0 (+0)	10 (+10)	23 (+13)	33 (+10)	41 (+8)	47 (+6)	47 (+0)
Osebje SKUPAJ (poleg finančnega načrtovanja)	4 (+4)	20 (+16)	39 (+19)	56 (+17)	73 (+17)	87 (+14)	87 (+0)
Osebje, zaposleno/stabilizirano s sredstvi iz (nekdanjih) sporazumov o prispevkih – začasni uslužbenci (AD)	11 (+11)	11 (+0)	11 (+0)	11 (+0)	11 (+0)	11 (+0)	11 (+0)
Osebje, zaposleno/stabilizirano s sredstvi iz (nekdanjih) sporazumov o prispevkih – pogodbeni uslužbenci	5 (+5)	5 (+0)	5 (+0)	5 (+0)	5 (+0)	5 (+0)	5 (+0)
Osebje, zaposleno/stabilizirano s sredstvi iz (nekdanjih) sporazumov o prispevkih, SKUPAJ	16 (+16)	16 (+0)	16 (+0)	16 (+0)	16 (+0)	16 (+0)	16 (+0)
Osebje za predlog skupaj	20 (+20)	36 (+16)	55 (+19)	72 (+17)	89 (+17)	103 (+14)	103 (+0)

IZHODIŠČE: predlog Komisije za VFO 2028–2034 71	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Začasni uslužbenci (razredi AD)	141	141	141	141	141	141	141
Začasni uslužbenci (razredi AST)	110	110	110	110	110	110	110
Začasni uslužbenci (AD+AST) skupaj	251	251	251	251	251	251	251
Pogodbeni uslužbenci	18	18	18	18	18	18	18
Napoteni nacionalni strokovnjaki	24	24	24	24	24	24	24
Pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki skupaj	42	42	42	42	42	42	42
Osebje SKUPAJ (izhodišče)	293	293	293	293	293	293	293

Osebje SKUPAJ (revidirani Eurojust)	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Začasni uslužbenci (razredi AD)	156	160	165	171	180	188	188
Začasni uslužbenci (razredi AST)	110	112	113	114	114	114	114
Začasni uslužbenci (AD+AST) skupaj	266	272	278	285	294	302	302
Pogodbeni uslužbenci	23	27	31	35	39	43	43
Napoteni nacionalni strokovnjaki	24	30	39	45	49	51	51
Pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki skupaj	47	57	70	80	88	94	94
Osebje SKUPAJ (skupaj)	313	329	348	365	382	396	396

Odobritve, ki se krijejo s prispevkom iz proračuna EU, v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Agencija: Eurojust	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za osebje poleg predvidenega finančnega načrtovanja	0,388	1,892	4,286	6,777	9,289	11,682	12,776	47,090
Naslov 2: Odhodki za infrastrukturo in poslovanje poleg predvidenega finančnega načrtovanja	1,900	3,300	3,100	3,300	5,200	3,500	3,500	23,800
Naslov 3: Odhodki za operativne programe poleg predvidenega finančnega načrtovanja	0,700	1,262	1,700	2,000	2,200	2,200	2,200	12,262
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU, poleg predvidenega finančnega načrtovanja SKUPAJ	2,988	6,454	9,086	12,077	16,689	17,382	18,476	83,152
(Nekdanji) sporazumi o prispevkih, vključeni v redni proračun (vsi naslovi)	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	35,763
Predlog Komisije za VFO 2028–2034	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	72,360	506,520
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU, SKUPAJ	80,457	83,923	86,555	89,546	94,158	94,851	95,945	625,435

Pregled/povzetek potreb po človeških virih in odobritvah (v mio. EUR) za predlog/pobudo v decentralizirani agenciji

Agencija: Eurojust	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Začasni uslužbenci (AD+AST)	15 (+15)	21 (+6)	27 (+6)	34 (+7)	43 (+9)	51 (+8)	51 (+0)	51
Pogodbeni uslužbenci	5 (+5)	9 (+4)	13 (+4)	17 (+4)	21 (+4)	25 (+4)	25 (+0)	25
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0 (+0)	6 (+6)	15 (+9)	21 (+6)	25 (+4)	27 (+2)	27 (+0)	27
Osebje (potrebno za predlog, vključno z osebjem, zaposlenim/stabiliziranim na podlagi nekdanjih sporazumov o prispevkih) skupaj	20 (+20)	36 (+16)	55 (+19)	72 (+17)	89 (+17)	103 (+14)	103 (+0)	103
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU	8,097	11,563	14,195	17,186	21,798	22,491	23,585	118,915
Odobritve, ki se krijejo s pristojbinami (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve, ki se krijejo s sofinanciranjem (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve (potrebne za predlog) SKUPAJ	8,097	11,563	14,195	17,186	21,798	22,491	23,585	118,915

3.2.9 Pregled sporazumov o prispevkih, vključenih v proračun

Eurojust prejema sredstva na podlagi naslednjih sporazumov o prispevkih:

Projekt	Trajanje	Proračun v obdobju trajanja (mio)	EPDČ/leto	Nasprotna stranka	Cilj projekta
Projekt EuroMed Justice	4 leta	6 000 000 EUR (približno 1,5 milijona letno)	6,5	Evropska komisija – GD za Bližnji vzhod, Severno Afriko in Perzijski zaliv	Namen projekta je okrepiti pravosodno sodelovanje med državami članicami in državami južnega sosedstva (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina in Tunizija).
Projekt SIRIUS	3 leta	1 475 622 EUR (približno 0,492 milijona letno)	4	Služba Evropske komisije za instrumente zunanje politike	Namen projekta je izboljšati čezmejni dostop do elektronskih dokazov z zagotavljanjem znanja in orodij javnim organom ter olajševanjem njihovega sodelovanja s ponudniki storitev po vsem svetu.
Projekt WB CRIM JUST	4 leta	6 000 000 EUR (približno 1,5 milijona letno)	5	Evropska komisija – GD za širitev in vzhodno sosedstvo	Namen projekta je podpirati operativno sodelovanje, tudi prek skupnih preiskovalnih skupin, med državami Zahodnega Balkana ter med njimi in državami članicami EU. Komisija je z Izvedbenim sklepom Komisije C(2025) 4066 final z dne 24. junija 2025 financirala triletno fazo II projekta, ki se začne 1. januarja 2027, s proračunom v višini 6 milijonov EUR za Zahodni Balkan in 3 milijonov EUR za vzhodno partnerstvo.
Mednarodni center ICPA	13 mesecev	5 000 000 EUR (približno 4,617 milijona letno)	12	Evropska komisija – GD za širitev in vzhodno sosedstvo	Namen centra je okrepiti mednarodno pravosodno sodelovanje za zagotovitev odgovornosti za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.
IMPNA	4 leta	3 000 000 EUR (približno 0,750 milijona letno)	3	Evropska komisija – GD za mednarodna partnerstva	Namen projekta je prispevati k prizadevanjem za zagotavljanje pravnega varstva in odgovornosti v zvezi z najhujšimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, in sicer s krepitvijo sodelovanja med organizacijami civilne družbe in nacionalnimi organi, ki preiskujejo in preganjajo najhujša mednarodna kazniva dejanja v državah EU in tretjih državah.

Naloge, ki se izvajajo v okviru sporazumov o prispevkih za projekte v nadaljevanju, so zdaj trajno vključene v mandat agencije. Od leta začetka uporabe revidirane uredbe bo financiranje, ki se trenutno prejema prek teh sporazumov o prispevkih, vključeno v proračun Eurojusta. Ustrezno povečanje prispevka EU za Eurojust za te dejavnosti se izravna z enakovrednim zmanjšanjem sredstev zadevnih programov. Zato skupno finančno načrtovanje ostaja nespremenjeno.

Spodaj povzeta sredstva in osebje so vključeni v zgornje preglednice, v katerih je naveden prispevek EU za decentralizirano agencijo.

Projekt/letni proračun	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Projekt SIRIUS	0,492	0,492	0,492	0,492	0,492	0,492	0,492	3,444
Mednarodni center ICPA	4,617	4,617	4,617	4,617	4,617	4,617	4,617	32,319
Prispevek SKUPAJ	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	5,109	35,763

Projekt/osebje	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Projekt SIRIUS	4	4	4	4	4	4	4	4
Mednarodni center ICPA	12	12	12	12	12	12	12	12
Osebje (ZU+PU) SKUPAJ	16	16	16	16	16	16	16	16

Projekt EuroMed Justice, projekt WB CRIM JUST in projekt IMPNA, ki so bili vzpostavljeni ad hoc in vključujejo izvajanje nalog zunaj mandata Eurojusta, se bodo še naprej izvajali na podlagi sporazumov o prispevkih.

(1)    UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(2)    UL L 295, 21.11.2018, str. 138.

(3)    SWD(2025) 182 final.

(4)    Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah.

(5)    Delovni program Komisije za leto 2026 s prilogami, 21. oktober 2025.

(6)    Poročilo foruma na visoki ravni o prihodnosti kazenskega pravosodja EU, februar–december 2025.

(7)    Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 118, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1543/oj ).

(8)    V revidirani obliki, s katero se spreminja Uredba (EU) 2018/1725.

(9)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2014/41/oj ).

(10)    COM(2025) 546 final z dne 16. julija 2025.

(11)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2016/680/oj ).

(12)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj ).

(13)    Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44) in Sklepom Sveta 2009/426/PNZ (UL L 138, 4.6.2009, str. 14).

(14)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(15)    Uredba (EU) 2022/838 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zavarovanjem, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu (UL L 148, 31.5.2022, str. 1).

(16)    Uredba (EU) 2023/2131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. oktobra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma (UL L, 2023/2131, 11.10.2023).

(17)    Uredba (EU) 2025/2082 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 glede podaljšanja časovnega okvira za vzpostavitev sistema Eurojusta za vodenje zadev (UL L, 2025/2082, 15.10.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2082/oj ).

(18)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(19)    Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

(20)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(21)    Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (notificiran pod dokumentarno številko SEC(1999)802) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1999/352/oj ).

(22)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1).

(23)    Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1).

(24)    Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 1).

(25)    Direktiva (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja (UL L, 2024/1260, 2.5.2024).

(26)    Sklep Sveta 2002/494/PNZ z dne 13. junija 2002 o vzpostavitvi evropske mreže kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva (UL L 167, 26.6.2002, str. 1).

(27)    Sklep Sveta 2008/852/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o mreži kontaktnih točk za boj proti korupciji. (UL L 301, 12.11.2008, str. 38).

(28)    Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103).

(29)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2008/976/oj ).

(30)    Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih (UL L 328, 15.12.2009, str. 42).

(31)    Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 1).

(32)    Uredba (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L, 2023/2844, 27.12.2023).

(33)    Uredba (EU) 2024/3011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o prenosu postopkov v kazenskih zadevah (UL L, 2024/3011, 18.12.2024).

(34)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(35)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(36)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024).

(37)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2016/2030 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 317, 23.11.2016, str. 1) in Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 437, 28.12.2020, str. 49).

(38)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1371/oj ).

(39)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (v nadaljnjem besedilu: uredba o EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(40)    Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter uvedbi posebnih ukrepov, začasno veljavnih za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(41)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(42)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(43)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(44)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).

(45)    Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 118).

(46)    Direktiva (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja (UL L, 2024/1260, 2.5.2024).

(47)    Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).

(48)    Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L 186, 11.7.2019, str. 12).

(49)    Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/JHA z dne 26. februarja 2009 (UL L 81, 27.3.2009, str. 24).

(50)    Uredba (EU) 2023/969 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi platforme za sodelovanje za podporo delovanju skupnih preiskovalnih skupin in o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 132, 17.5.2023, str. 1).

(51)    Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(52)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2447 z dne 4. decembra 2025 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ukrepi in drugimi zahtevami za vzpostavitev in uporabo decentraliziranega sistema IT za varno obdelavo in sporočanje informacij (UL L, 2025/2447, 5.12.2025).

(53)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(54)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(55)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(56)    Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL C 202, 7.6.2016, str. 266).

(57)    Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(58)    Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1).

(59)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(60)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(61)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(62)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(63)    Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44) in Sklepom Sveta 2009/426/PNZ (UL L 138, 4.6.2009, str. 14).

(64)    Zadeve na lastno pobudo so zadeve, ki jih Eurojust proaktivno začne na podlagi prejetih informacij, opravljenega analitičnega dela in ugotovljenih povezav med preiskavami, da bi pristojne nacionalne organe opozoril na položaje, ki bi lahko bili pravosodno pomembni, namesto da bi se zgolj odzival na zaprosila držav članic za podporo ali usklajevanje.

(65)    Zadetek v sistemu po načelu zadetek / ni zadetka je pozitivno ujemanje, ki kaže, da informacije, ki jih hrani Eurojust, ustrezajo informacijam, ki jih hrani drug pristojni organ ali partner EU, brez samodejnega razkritja osnovnih podatkov, in lahko zato nakazuje morebitno povezavo med preiskavami, zaradi katere je potrebno nadaljnje pravosodno ukrepanje ali usklajevanje. Nadaljnji ukrep na podlagi zadetka je naknadno posredovanje – kadar je to ustrezno in v skladu z veljavnim pravnim okvirom – ustreznih informacij, potrebnih za oceno te povezave in ukrepanje na njeni podlagi.

(66)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(67)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(68)    Vključitev sporazumov o prispevkih v prispevek iz proračuna EU za Eurojust se izravna z enakovrednim zmanjšanjem sredstev zadevnih programov, iz katerih so se ti sporazumi predhodno financirali, zato povečanje ne vpliva na skupno finančno načrtovanje.

(69)    Zneski v tej vrstici so zahtevani poleg predvidenega finančnega načrtovanja.

(70)    Predlog za VFO 2028–2034 je predstavljen v cenah iz leta 2025.

(71)    Število zaposlenih pred začetkom uporabe revidirane uredbe, na podlagi odobrenih delovnih mest za leto 2026. V predvidenem finančnem načrtovanju je za Eurojust predvideno stabilno število zaposlenih.