EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2026

COM(2026) 580 final

2026/0165(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 in Uredbe (EU) 2024/982 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/794

{SEC(2026) 580 final} - {SWD(2026) 580 final} - {SWD(2026) 581 final} - {SWD(2026) 582 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

·informacijskega vozlišča EU, ki je sposobno zagotoviti, da se organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic zagotovi popolnejša in celovitejša slika kriminalističnoobveščevalnih podatkov na ravni EU;

·operativnega vozlišča, ki države članice učinkoviteje in v zgodnejši fazi podpira pri čezmejnih preiskavah in operativnih dejavnostih ter

·vozlišča za tehnologijo in inovacije, ki države članice podpira z naprednimi zmogljivostmi, strokovnim znanjem in operativnimi orodji.

·odzivanje na sedanje in prihodnje varnostne izzive;

·boljšo podporo državam članicam pri čezmejnih preiskavah ter

·okrepitev zmogljivost EU za zagotavljanje usklajenega, učinkovitega in odpornega odziva na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter terorizem dosledno v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členu 87(2), točka (a), in členu 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 88 zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev ter delovanje Europola in za določitev njegovih nalog, strukture in upravljanje. Člen 87(2), točka (a), PDEU določa, da se sprejmejo ukrepi glede zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave ustreznih informacij za namene policijskega sodelovanja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje III – Upravljanje informacij

Člena 28 in 29 krepita okvir, ki ureja zagotavljanje informacij Europolu s strani držav članic. Na podlagi obstoječih obveznosti iz Uredbe (EU) 2016/794 in v skladu z Direktivo (EU) 2023/977 posodablja okvir za podporo pravočasnejši, bolj strukturirani in interoperabilni izmenjavi informacij ter uvaja letno oceno informacijskih prispevkov držav članic.

Člen 30 določa vlogo Europola v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom (SIS), zlasti glede operativne uporabe dopolnilnih informacij, podpore za informativne ukrepe in operativnega nadaljnjega ukrepanja po zadetkih v SIS. Člen 31 določa vlogo Europola v zvezi z vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

Člen 32 določa namene dejavnosti obdelave informacij, ki jih izvaja Europol. Ta določba Europolu omogoča obdelavo informacij, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, ter izčrpno določa namene, za katere lahko Europol obdeluje osebne podatke: navzkrižno preverjanje za ugotavljanje povezav ali drugih relevantnih zvez z informacijami, povezanimi s kaznivim dejanjem, za katero je pristojen Europol; strateška ali tematska analiza; operativna analiza in olajševanje operativne izmenjave informacij; podpiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter podpiranje držav članic pri obveščanju javnosti o iskanih osumljencih ali obsojenih posameznikih.

Hkrati ta določba ureditev Europola za kategorizacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, usklajuje s pristopom iz Uredbe (EU) 2018/1725. To pomeni temeljni premik z znatnimi operativnimi koristmi, obenem pa se ohranjajo potrebni zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za subjekte EU in tudi na nacionalni ravni. Omejitve, ki jih je prejšnja ureditev nalagala glede kategorizacije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, so se izkazale za ključno operativno ozko grlo, ki močno omejuje zmožnost Europola za učinkovito podporo državam članicam. Brez te spremembe bi bila širša modernizacija operativnih in tehnoloških zmogljivosti Europola še naprej strukturno ovirana.

Zlasti pomeni odmik od logike prejšnje ureditve, po kateri bi moral Europol načeloma obdelovati le osebne podatke, ki spadajo v eno od kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, določenih v Prilogi II, obdelava osebnih podatkov zunaj teh kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pa naj bi bila izjema. Namesto tega člen 32 skupaj s Prilogo II odraža operativno realnost sodobnega preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, v katerem je pridobivanje informacij iz velikih in nestrukturiranih naborov podatkov osrednja operativna naloga organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zato tudi Europola pri podpori nacionalnim organom. Europol namreč deluje v informacijskem okolju, za katerega so značilne velike količine heterogenih podatkov, ki pogosto izvirajo iz več virov in operativnih kontekstov. Znaten delež teh informacij se prejme v nestrukturirani obliki, zaradi česar je kategorizacija z vnaprej določenimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, težavna ali včasih celo nemogoča. Člen 32 zato določa, da mora Europol razlikovati med kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, „kjer je to ustrezno in kolikor je mogoče“, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 32 Europolu izrecno dovoljuje obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe zunaj vnaprej določenih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, kadar je taka obdelava potrebna in sorazmerna za opravljanje nalog Europola. To odraža dinamično naravo policijskih preiskav in kriminalističnoobveščevalnih dejavnosti, pri katerih se operativna relevantnost določenih podatkov ali njihova povezava s kriminalnimi dejavnostmi lahko pokaže šele postopoma med operativno analizo ali z ugotavljanjem povezav med preiskavami.

Za primere, v katerih Europol obdeluje podatke zunaj kategorij iz Priloge II, se uporabljajo posebni zaščitni ukrepi, kot so obveznosti Europola, da take podatke nemudoma izbriše, ko je namen obdelave izpolnjen, obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in take podatke funkcionalno loči od „kategoriziranih“ podatkov.

Člen 33 ohranja načelo lastništva podatkov kot ključno omogočitveno podlago za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki ga omogočajo dejavnosti Europola za obdelavo informacij. Zagotavlja, da države članice, institucije, organi, misije, uradi in agencije EU, tretje države in mednarodne organizacije, ki Europolu zagotavljajo informacije, ohranijo nadzor nad nameni, za katere se lahko te informacije obdelujejo, in nad morebitnimi omejitvami dostopa do teh informacij, tudi glede njihove uporabe, prenosa, posredovanja, izbrisa ali uničenja. Člen 34 določa dolžnost posvetovanja z lastnikom informacij ali njegovega uradnega obveščanja, kadar je to ustrezno.

Oddelek 2 vzpostavlja pravni in tehnični okvir, ki ureja podatkovno okolje Europola in pomeni osrednji zaščitni ukrep, ki spremlja spremembe, uvedene v členu 35 glede kategorizacije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Določbe opredeljujejo podatkovno okolje Europola, da se zagotovi, da se različne dejavnosti obdelave izvajajo v jasno urejenih tehničnih in operativnih okvirih, ki jih spremljajo ustrezni zaščitni ukrepi in pogoji dostopa.

Določa jasna in natančna pravila o delovanju več osnovnih storitev in orodij Europola. To vključuje Europolovo storitev navzkrižnega ujemanja (členi od 36 do 39), s katero lahko pristojni organi držav članic nalagajo podatke, poizvedujejo po njih in dostopajo do njih, Europolovo analitično okolje (člena 40 in 41) za shranjevanje, analizo in obdelavo podatkov za izpolnjevanje njegovih analitičnih nalog ter skupni podatkovni prostor za policijo (členi od 42 do 45), v katerem lahko pristojni organi držav članic v sodelovanju z Europolom začnejo in izvajajo skupno operativno analizo. Določa tudi pravila o mrežni aplikaciji za varno izmenjavo informacij (SIENA – člen 46) in o mehanizmu za izmenjavo informacij, namenjenem olajšanju komunikacije z zasebnimi strankami (člen 47). Določena je tudi vloga Europola v evropskem indeksnem sistemu policijskih evidenc (člen 48) ter možnost, da Komisija sprejme izvedbene akte za urejanje dodatnih funkcionalnosti ali storitev in orodij, ki jih razvije Europol.

Oddelek 3 določa pravila, potrebna za delovanje storitev in orodij Europola. To vključuje pravila o infrastrukturi v oblaku (člen 50) za učinkovito in razširljivo podporo shranjevanju, obdelavi, analizi in izmenjavi podatkov za namene, določene v tej uredbi, ter o minimalnih zahtevah za dostop policistov do takih podatkov z uporabo evropske digitalne identitete za policijo (člen 51). Vključuje tudi zahteve glede poročanja o statističnih informacijah za namene nadzora in odgovornosti (člen 52) ter določa vlogo Europola v zvezi z univerzalnim formatom sporočil (UMF – člen 53) in aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK (člen 54).

Poglavje IV – Tehnološke zmogljivosti in inovacije

Poglavje IV je strukturirano po okviru življenjskega cikla inovacij in razvoja zmogljivosti.

Cilj je preprečiti razdrobljene ali izolirane inovacijske dejavnosti z vzpostavitvijo kontinuitete med tehnološkim predvidevanjem, načrtovanjem zmogljivosti, raziskavami in inovacijami, razvojem naprednih zmogljivosti, operativnim preskušanjem, uvedbo, operativno uporabo in specializirano operativno podporo.

Poglavje IV temelji na spoznanju, da tehnološka preobrazba notranje varnosti vse bolj zahteva zmogljivosti, infrastrukturo, strokovno znanje, računalniška okolja, zmogljivosti za obdelavo podatkov in inovacijske ekosisteme, katerih obsega, kompleksnosti in stroškov ni več mogoče učinkovito razvijati zgolj na nacionalni ravni. Europol je zaradi svoje zmožnosti ugotavljanja skupnih tehnoloških in operativnih potreb ter zmogljivosti za razvoj interoperabilnih, razširljivih in skupnih tehnoloških rešitev, ki lahko podpirajo organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj po vsej EU, edinstveno primeren za podporo tej vlogi. Cilj je torej preprečiti tehnološko razdrobljenost, podvajanje naložb in različne ravni zmogljivosti med državami članicami na področjih, na katerih skupne tehnološke zmogljivosti na ravni EU prinašajo jasne operativne in finančne koristi.

Člen 57 vzpostavlja raven strateškega predvidevanja in načrtovanja zmogljivosti z vzpostavitvijo okvirnega mehanizma za ugotavljanje vrzeli v operativnih zmogljivostih, nastajajočih tehnologij in prihodnjih prednostnih nalog na področju zmogljivosti na ravni EU. Določba je zasnovana tako, da podpira bolj strateški in usklajen pristop k razvoju tehnoloških zmogljivosti, tudi na področjih, kot so interoperabilnost, standardizacija, souporaba zmogljivosti in skupno javno naročanje.

Člen 77 določa osrednjo vlogo izvršnega direktorja pri zagotavljanju splošnega delovanja Agencije, hkrati pa krepi jasno odgovornost za učinkovito izvajanje mandata in strateških prednostnih nalog Europola.

Poglavje VI – Odnosi s subjekti Unije

Člen 79 določa skupne določbe, ki urejajo sodelovanje Europola z organi, uradi in agencijami EU, vključno z operativnim sodelovanjem in izmenjavo informacij. Določba uvaja okvir za delovne dogovore, ki zahteva predhodno odobritev Komisije za delovne dogovore, sklenjene z organi, uradi in agencijami Unije, ustanovljenimi v okviru PDEU.

Člen 80 določa posredni dostop ustreznih organov, uradov in agencij EU do informacij, ki jih hrani Europol, na podlagi avtomatiziranega sistema zadetek/ni zadetka in pod pogojem vzajemnosti. Določba ustvarja skladnejši in za prihodnost primeren okvir za navzkrižno preverjanje informacij med organi, uradi in agencijami EU, zlasti akterji za boj proti goljufijam, ob ohranitvi veljavnih omejitev dostopa, načel lastništva podatkov in zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov. Določa tudi sprejetje izvedbenih aktov, v katerih je določen tehnični postopek, da se zagotovi tudi skladnost tehničnih standardov in interoperabilnost v širši strukturi EU za boj proti goljufijam. Avtomatizacija sistema zadetek/ni zadetka za izmenjavo podatkov znatno zmanjšuje ročno nadaljnje ukrepanje, s čimer izboljšuje učinkovitost in operativno odzivnost.

Členi 81 do 90 nadalje strukturirajo in krepijo sodelovanje Europola s ključnimi organi, uradi in agencijami EU, vključno z EJT, Eurojustom, uradom OLAF, organom AMLA, agencijo Frontex, agencijo eu-LISA, Agencijo EU za droge, Agencijo EU za temeljne pravice, Carinskim organom EU in agencijo ENISA.

Člen 81 znatno krepi odnose Europola z EJT, kar odraža vse večji operativni pomen sodelovanja pri boju proti kompleksnim čezmejnim finančnim kaznivim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese EU. Določba krepi obveznosti Europola glede podpore preiskavam EJT, tudi z namensko analitično podporo. Vzpostavlja tudi namenski mehanizem zadetek/ni zadetka, ki EJT omogoča dostop do podatkov, ki jih hrani Europol in so povezani s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost EJT, ne glede na morebitne omejitve dostopa do informacij ali njihove uporabe, ki so jih Europolu zagotovile države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije. Ta namenski mehanizem odraža posebno vlogo, status in pristojnost EJT v sistemu Unije za zaščito finančnih interesov Unije ter obveznosti, ki jih imajo države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939. Zato je ciljno odstopanje od uporabe omejitev, ki jih navedejo ponudniki informacij Europolu, dopustno le v zvezi z EJT.

Poglavje VII – Odnosi s partnerji

Člen 92 krepi okvir, ki ureja zunanje delovanje Europola, z zagotavljanjem, da sodelovanje Europola z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami ostane usklajeno z zunanjimi politikami in strateškimi prednostnimi nalogami EU.

Člen 93 vzpostavlja poseben okvir za sodelovanje z državami, pridruženimi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar odraža njihovo posebno vlogo pri delovanju in varnosti schengenskega območja. V nasprotju z drugimi tretjimi državami te države sodelujejo na območju brez nadzora na notranjih mejah in si delijo odgovornost za ohranjanje visoke ravni varnosti po celotnem schengenskem območju. Glede na to tesno vključenost člen določa možnost višje stopnje operativnega povezovanja z Europolom, kot je na voljo v splošnem okviru za sodelovanje s tretjimi državami. V ta namen lahko mednarodni sporazumi s temi državami določajo neposreden dostop do določenih Europolovih mehanizmov za izmenjavo informacij, sodelovanje v nekaterih strukturah upravljanja, napotitev uradnikov za zvezo in ustrezne obveznosti v zvezi z izmenjavo informacij in finančnimi prispevki.

Člen 96 posodablja in konsolidira okvir, ki ureja sodelovanje Europola z zasebnimi strankami. Pojasnjuje pogoje, pod katerimi lahko Europol prejema in obdeluje osebne podatke neposredno od zasebnih strank, ter krepi vlogo Europola kot posrednika sodelovanja med zasebnimi strankami in pristojnimi organi držav članic. Za zagotovitev učinkovitega ukrepanja na podlagi informacij, relevantnih za kazenske preiskave, mora Europol ustrezne informacije, prejete od zasebnih strank, posredovati zadevnim državam članicam.

Člen določa omejitve pri posredovanju in prenosu osebnih podatkov zasebnim strankam s strani Europola. Za take izmenjave še naprej veljajo zahteve glede potrebnosti in sorazmernosti. Za prenose zasebnim strankam s sedežem zunaj Unije in zunaj držav, za katere velja sklep o ustreznosti, se uporabljajo posebni pogoji.

Člen dodatno pojasnjuje razmerje med sodelovanjem Europola z zasebnimi strankami in odgovornostmi finančnoobveščevalnih enot ter zagotavlja, da dejavnosti Europola ne podvajajo okvira za preprečevanje pranja denarja, vzpostavljenega na podlagi prava Unije, ali ne posegajo vanj.

Poleg tega člen, če se bere skupaj s členom 47, krepi vlogo Europola kot zaupanja vrednega tehničnega posrednika, saj državam članicam in zasebnim strankam omogoča uporabo infrastrukture Europola za varno izmenjavo informacij v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Kadar se take izmenjave nanašajo na kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost Europola, Europol prejme kopijo izmenjanih informacij, da se podprejo njegove operativne in analitične naloge. Člen uvaja tudi okrepljene ukrepe za preglednost in odgovornost, vključno z obveznostmi poročanja upravnemu odboru, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Poglavje VIII – Varstvo podatkov

Poglavje VIII vzpostavlja glavne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, ki urejajo dejavnosti obdelave Europola, hkrati pa okvir usklajuje z Uredbo (EU) 2018/1725. Določa okvir, ki ureja obdelavo občutljivih podatkov (člen 100), obdobja hrambe in izbris podatkov (člen 101), pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno z dostopom, popravkom in izbrisom (člena 105 in 106), ter odgovornost za skladnost z varstvom podatkov (člen 107). Nadalje krepi institucionalno strukturo zaščitnih ukrepov z vlogama pooblaščene osebe za varstvo podatkov in uradnika za temeljne pravice (člena 109 in 110), obveznim usposabljanjem o temeljnih pravicah (člen 111) ter okrepljenimi mehanizmi nadzora in sodelovanja med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP) in nacionalnimi nadzornimi organi (člena 112 in 113).

Člen 102 vzpostavlja poseben okvir, ki ureja obdelavo osebnih podatkov v okviru raziskovalnih in inovacijskih projektov Europola. To vključuje dejavnosti, ki vključujejo sisteme in modele umetne inteligence. Določba določa posebne zaščitne ukrepe v zvezi s predhodno odobritvijo, izoliranimi okolji za obdelavo, omejenim dostopom, omejitvijo namena in ocenami učinka v zvezi z varstvom podatkov za nekatere projekte, hkrati pa pojasnjuje, da se te zahteve ne uporabljajo za razvoj ali uvedbo obstoječih orodij ali zmogljivosti, kadar narava, obseg in namen obdelave ostanejo nespremenjeni.

V zvezi s predhodnim posvetovanjem z ENVP člen 108 Europolu v ustrezno utemeljenih primerih nujne operativne potrebe dovoljuje, da izjemoma začne nekatere dejavnosti obdelave brez predhodnega posvetovanja z ENVP. Za take primere še naprej velja predhodno uradno obveščanje ENVP; vključenost pooblaščene osebe za varstvo podatkov in naknadna predložitev zahtevanega posvetovanja ENVP.

Poglavje IX – Pravna sredstva in odgovornost

Poglavje IX vzpostavlja okvir, ki ureja pravna sredstva in odgovornost ter dopolnjuje okvir iz Uredbe (EU) 2018/1725 in je z njim usklajen. Določa postopek za obravnavo pritožb s strani ENVP (člen 114) in splošne določbe o odgovornosti in pravici do odškodnine (člen 115).

Poglavje X – Skupina za skupni parlamentarni nadzor

Poglavje X določa ureditve za skupni parlamentarni nadzor Europola, ki ga Evropski parlament in nacionalni parlamenti izvajajo prek skupine za skupni parlamentarni nadzor. Opredeljuje mehanizme za politični nadzor nad dejavnostmi Europola, vključno z obveznostmi poročanja, dostopom do informacij in sodelovanjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Poglavje XI – Osebje

Poglavje XI določa pravila, ki urejajo osebje Europola. Za osebje, zaposleno pri Europolu se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev za osebje Europola ter vzpostavljajo kategorije osebja, zaposlenega pri Europolu. Poglavje določa tudi posebne določbe, namenjene ohranjanju in obnavljanju operativnega strokovnega znanja v Europolu, tudi z delovnimi mesti, rezerviranimi za osebje z izkušnjami v pristojnih organih držav članic, in z uporabo napotenih nacionalnih strokovnjakov.

Poglavje XII – Finančne določbe

Poglavje XII določa finančni okvir, ki ureja proračunsko načrtovanje, financiranje, izvrševanje in odgovornost Europola. Člen 120 določa načela, ki se uporabljajo za proračun Europola, in opredeljuje njegove vire prihodkov, vključno s prispevkom iz proračuna Unije, prispevki držav, pridruženih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kadar je to določeno v ustreznih mednarodnih sporazumih, ter prostovoljnimi finančnimi prispevki držav članic. Določa tudi glavne vrste odhodkov in dovoljuje uporabo večletnih proračunskih obveznosti.

Člen 121 ureja pripravo, oblikovanje in sprejetje proračuna Europola in kadrovskega načrta. Zlasti zahteva, da se osnutek načrta prihodkov in odhodkov pripravi tako, da se zagotovi jasno razlikovanje odobritev po poddejavnostih v skladu s strukturo enotnega programskega dokumenta, s čimer se krepi povezava med proračunskimi sredstvi, operativnimi prednostnimi nalogami in pričakovanimi rezultati. Člen opredeljuje tudi odgovornosti izvršnega direktorja, upravnega odbora, Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta v letnem proračunskem postopku. Člen 122 izvrševanje proračuna poverja izvršnemu direktorju.

Člen 123 določa ureditve v zvezi z računovodstvom, revizijo in razrešnico, vključno s pripravo in predložitvijo računovodskih izkazov, vlogo Računskega sodišča, sprejetjem zaključnega računa s strani upravnega odbora in postopkom razrešnice pred Evropskim parlamentom, s čimer se zagotavlja skladnost z okvirom Unije za finančno odgovornost.

Člen 124 vzpostavlja okvir, ki ureja finančna pravila Europola, ki jih je treba uskladiti z okvirno finančno uredbo Unije za decentralizirane agencije, razen če operativne zahteve upravičujejo posebna odstopanja, ki jih odobri Komisija. Poleg določb o dodeljevanju nepovratnih sredstev, tudi brez razpisa za zbiranje predlogov, kadar to upravičujejo narava upravičencev in zasledovani operativni cilji, člen Europolu omogoča podporo dejavnostim operativnega sodelovanja, vključno s skupnimi preiskovalnimi skupinami, in po potrebi prispevanje k financiranju opreme in infrastrukture, potrebne za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Poglavje XII – Razne določbe

Poglavje XIII vsebuje razne določbe, ki urejajo pravni, upravni okvir in okvir odgovornosti, ki se uporablja za Europol. Določa pravila o privilegijih in imunitetah, jezikovni ureditvi, preglednosti in javnem dostopu do dokumentov, varstvu občutljivih netajnih in tajnih podatkov ter preprečevanju in preiskovanju goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije. Poglavje določa tudi redno ocenjevanje Europola, poizvedbe evropskega varuha človekovih pravic ter ureditve v zvezi s sedežem Europola in njegovimi prostori.

Poglavje XIV – Prehodne določbe

Poglavje XIV vsebuje prehodne določbe, potrebne za zagotovitev pravne varnosti in nemotenega delovanja Europola po razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/794. Člen 133 določa Europol kot pravnega naslednika agencije, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/79, za vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava, prava Unije in mednarodnega prava. Določa tudi, da nadomestitev obstoječega pravnega okvira ne vpliva na veljavnost sporazumov o sodelovanju in delovnih dogovorov, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu, Sklepa 2009/371/PNZ ali Uredbe (EU) 2016/794. Ti instrumenti ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo, dokler ne prenehajo veljati ali se nadomestijo.

Člen 134 določa ureditve, ki urejajo prehod na novo uredbo. Zagotavlja kontinuiteto tekočih operativnih dejavnosti, nadaljnjo obdelavo podatkov, ki jih Europol zakonito hrani, ter veljavnost obstoječih dovoljenj v zvezi s prenosi osebnih podatkov. Ohranja tudi pravne učinke odločitev, izvedbenih ukrepov, pravil in ureditev, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, do njihovega pregleda, spremembe, nadomestitve ali razveljavitve v novem okviru. V tem okviru mora upravni odbor oceniti nadaljnjo združljivost obstoječih aktov s to uredbo in sprejeti potrebne ukrepe za prilagoditev notranjega okvira Europola, kadar je to ustrezno.

Poglavje XV – Spremembe drugih obstoječih instrumentov

Poglavje XV vsebuje spremembe povezanih instrumentov Unije, potrebne za podporo izvajanju te uredbe. Člen 135 določa posledično spremembo za okrepitev pravnega okvira za sodelovanje med Europolom in agencijo eu-LISA na področjih skupnega tehničnega in operativnega interesa. Člen 136 spreminja Uredbo (EU) 2024/982, da se Europolu omogoči uporaba okvira Prüm II.

Poglavje XVI – Končne določbe

Poglavje XVI določa ureditve, ki urejajo izvajanje te uredbe. Vzpostavlja postopni pristop za operativno uvedbo ključnih sistemov in zmogljivosti, opredeljuje postopke, ki se uporabljajo za izvedbene in delegirane akte, ter določa razveljavitev Uredbe (EU) 2016/794 in kontinuiteto sklicev nanjo.

2026/0165 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 in Uredbe (EU) 2024/982 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/794

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 87(2), točka (a), in člena 88 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Na podlagi člena 67(1) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljena visoka raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z usklajevanjem in sodelovanjem med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi držav članic.

(2)Obstoj območja brez nadzora na notranjih mejah predpostavlja skupno odgovornost Unije in držav članic za zagotavljanje visoke ravni notranje varnosti. Učinkovito preprečevanje hudih kaznivih dejanj, terorizma in drugih oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, ter boj proti njim zahtevata učinkovito sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic.

(3)Huda kazniva dejanja, terorizem in druge oblike kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, imajo vse bolj čezmejno razsežnost, pri čemer je zanje značilna visoka stopnja kompleksnosti in prilagodljivosti. Take kriminalne dejavnosti pogosto ustvarjajo povezave, ki morda niso očitne zgolj z nacionalnega vidika. Za podporo pristojnim organom držav članic pri učinkovitem obravnavanju takih groženj ter prispevanje k skladnemu in učinkovitemu odzivu po vsej Uniji sta potrebna okrepljena podpora in usklajevanje na ravni Unije.

(4)Člen 88 PDEU določa, da je naloga Europola podpirati in krepiti dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, ter boju proti njim.

(5)Europol je bil prvotno ustanovljen s Konvencijo o Europolu z dne 26. julija 1995 in nato vključen v okvir Unije s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ 36 . Z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 37 je bila vloga Europola dodatno okrepljena.

(6)Europol bi moral pri izvajanju svojih nalog podpirati pristojne organe držav članic z izmenjavo informacij, operativno analizo in operativno podporo ter drugimi oblikami pomoči v okviru svojih pristojnosti. Glede na čezmejno naravo kaznivih dejanj, ki spadajo v njegovo pristojnost, in raznolikost akterjev, vključenih v njihovo preprečevanje in boj proti njim, bi moral Europol tudi olajšati učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter po potrebi med temi organi in ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami v skladu s to uredbo.

(7)Za učinkovito podporo pristojnim organom držav članic je potreben dostop do specializiranega strokovnega znanja, zmogljivosti in storitev, ki jih je mogoče uspešneje in učinkoviteje razviti, vzdrževati in dati na voljo na ravni Unije. Europol bi zato moral vzdrževati in stalno razvijati tako strokovno znanje, zmogljivosti in storitve ter jih dati na voljo pristojnim organom držav članic, s čimer bi okrepil njihovo sposobnost odzivanja na vse bolj kompleksne, tehnološko izpopolnjene in čezmejne kriminalne grožnje.

(8)Okolje kriminalnih groženj, ki vplivajo na Unijo, se nenehno spreminja. Nekatere oblike kriminala se vse bolj pojavljajo v spletnih okoljih, kar ustvarja nove operativne izzive za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Nasilje zaradi spola vse pogosteje vključuje oblike kaznivih ravnanj, ki jih omogoča tehnologija, in se širi prek meja. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča, da se tako ravnanje stori, omogoči, okrepi ali razširi po več jurisdikcijah, pri čemer pogosto vključuje žrtve, storilce, ponudnike storitev, dokaze in relevantne informacije, ki se nahajajo v različnih državah članicah ali tretjih državah. Z Direktivo (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta 38 je nasilje nad ženskami in nasilje v družini priznano kot posebno področje, na katerem je potrebno usklajeno ukrepanje po vsej Uniji. Taka kazniva dejanja lahko zato vplivajo na skupne interese, zajete s politikami Unije, vključno z enakostjo žensk in moških, zaščito žrtev kaznivih dejanj in varstvom temeljnih pravic. Priznanje nasilja zaradi spola kot posebnega kaznivega pojava v pravu Unije odraža potrebo po usklajenem obravnavanju teh kaznivih dejanj po vsej Uniji. Za učinkovito ukrepanje proti nasilju zaradi spola je lahko potrebna kombinacija informacij in strokovnega znanja v zvezi z različnimi oblikami kaznivih ravnanj, opredelitev povezav med primeri, ki vplivajo na več jurisdikcij, in okrepljeno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic. Seznam oblik hudih kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, bi zato moral vključevati nasilje zaradi spola.

(9)Za obravnavanje kaznivih dejanj, povezanih z oblikami kriminala v pristojnosti Europola, ki so del grožnje s hibridno razsežnostjo, k njej prispevajo ali so z njo povezana, bi moral Europol v celoti uporabiti naloge, zmogljivosti in orodja iz te uredbe. Obstoj hibridne razsežnosti pri kaznivem dejanju, ki spada v pristojnost Europola, ne bi smel vplivati na zmožnost Europola, da podpira pristojne organe držav članic z izmenjavo informacij, operativno analizo, operativnim sodelovanjem in drugimi oblikami podpore v okviru svojih pristojnosti.

(10)Europol bi moral podpirati pristojne organe držav članic in sam ne bi smel uporabljati pooblastil za prisilne ukrepe ali izvajati preiskovalnih ukrepov. Ta uredba bi zato morala določiti jasna pravila glede pristojnosti, nalog in delovanja Europola, hkrati pa zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov.

(11)Ker so se Europolove dejavnosti operativne podpore razširile in diverzificirale, je treba zagotoviti skladnost, dopolnjevanje in operativno kontinuiteto med različnimi oblikami operativne podpore, ki jo zagotavlja Europol. Operativni okvir Europola bi zato moral omogočati, da njegova operativna orodja, specializirano strokovno znanje in podporne strukture delujejo celostno in se vzajemno krepijo, hkrati pa ostanejo dovolj prilagodljivi spreminjajočim se operativnim potrebam, tehnološkemu razvoju in nastajajočim varnostnim grožnjam.

(12)Zaradi čezmejne in medsebojno povezane narave hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter terorizma je treba opredeliti povezave, vzorce in razvoj med jurisdikcijami in področji kriminalnih dejavnosti. Razdrobljene ali nepopolne informacije v zvezi s kaznivimi dejanji lahko povzročijo operativne slepe pege, ki jih lahko izkoristijo mednarodne kriminalne mreže in teroristi. Europol je z združevanjem informacij in kriminalističnoobveščevalnih podatkov, ki izhajajo iz več organov in virov po vsej Uniji in zunaj nje, v edinstvenem položaju, da prispeva k razvoju skupne strateške analize kriminalnih groženj, operativnega razvoja in nastajajočih varnostnih tveganj.

(13)Za zagotovitev, da se strateška analiza pretvori v učinkovito ukrepanje, bi morali analitični produkti Europola podpirati opredelitev prednostnih nalog, dodeljevanje virov in načrtovanje operativnih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni, tudi v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). Prav tako bi morali podpirati Komisijo in države članice pri izvajanju ocen tveganja in preverjanju izvajanja schengenskega okvira.

(14)Priprava skupne strateške analitične slike Unije bi morala biti skupna odgovornost Europola, držav članic ter ustreznih institucij, organov, misij, uradov in agencij Unije, ki bi morali zagotoviti informacije, potrebne za pripravo teh analitičnih produktov v skladu s svojimi mandati in veljavnim pravom Unije. Europol bi moral podpirati tudi razvoj in uporabo skupnih analitičnih metodologij in standardov, zlasti za ocene ogroženosti na ravni Unije, da se okrepijo primerljivost, doslednost in interoperabilnost analize kriminalističnoobveščevalnih podatkov na ravni Unije.

(15)V Europolovih strateških analizah in ocenah ogroženosti bi bilo treba, kadar je ustrezno, posebno pozornost nameniti najbližjemu sosedstvu Unije in zlasti razmeram v državah, ki so države kandidatke in potencialne kandidatke za pristop k Uniji. Taki prispevki lahko vključujejo ocene zmogljivosti teh partnerjev za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim. Strateške analize in ocene ogroženosti bi morale temeljiti tudi na prispevkih držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU, katerih lastne nacionalne ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala se pripravljajo s podporo projektov, ki jih financira Unija.

(16)Europol lahko z združevanjem in analizo informacij in kriminalističnoobveščevalnih podatkov, ki izhajajo iz več virov, opredeli povezave, ki niso očitne z vidika posamezne države članice in ki lahko zahtevajo preiskovalne ukrepe na nacionalni ravni. Ker so za izvajanje kazenskih preiskav odgovorni pristojni organi držav članic, bi moral imeti Europol v okviru svojih pristojnosti možnost, da od teh organov zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja ocenijo potrebo po začetku, vodenju ali usklajevanju preiskav v zvezi z oblikami kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola. Europol bi moral imeti možnost, da poda tako zahtevo tudi, kadar se kriminalna dejavnost nanaša predvsem na eno samo državo članico, vendar lahko vpliva na notranjo varnost Unije. Kriminalne dejavnosti, ki so skoncentrirane v eni sami državi članici, so kljub temu lahko del širših kriminalnih pojavov ali ustvarjajo tveganja in ranljivosti, ki segajo prek nacionalnih meja, zato jih je treba obravnavati s širšega vidika Unije.

(17)Za učinkovito nadaljnje pravosodno ukrepanje na podlagi zahtev Europola v zvezi s potrebo po oceni začetka, vodenja ali usklajevanja kazenskih preiskav je lahko potrebno pravosodno usklajevanje in sodelovanje na ravni Unije. Zato bi bilo treba Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 39 , brez odlašanja obvestiti o takih zahtevah in vseh nadaljnjih odločitvah, ki jih sprejmejo pristojni organi držav članic. To bi moralo Eurojustu omogočiti, da olajša nadaljnje pravosodno ukrepanje, zagotovi skladnost med ukrepi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pregona na ravni Unije in opravlja svoje naloge v skladu z navedeno uredbo.

(18)Operativna skladnost med dejavnostmi Europola je bistvena za celovit odziv na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal, terorizem ter druge oblike kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola. Glede na vse bolj medsebojno povezano naravo kriminalnih groženj in vse večjo kompleksnost kriminalnih dejavnosti bi moral Europol zagotoviti usklajeno obravnavanje informacij, kriminalističnoobveščevalnih podatkov in operativne podpore v vseh svojih strukturah in na vseh področjih specializiranega strokovnega znanja. Europol bi zato moral vzdrževati stalno operativno in analitično službo, da bi zagotovil usklajevanje in skladnost vseh svojih dejavnosti ter podprl države članice pri zagotavljanju multidisciplinarnega operativnega odziva na ravni Unije.

(19)Za več oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, so potrebni namensko strokovno znanje, operativne zmogljivosti in podpora, ki se najučinkoviteje organizirajo in vzdržujejo na ravni Unije. Europol bi zato moral v okviru svoje organizacijske strukture vzdrževati centre specializiranega strokovnega znanja Unije na področjih, ki so še posebej pomembna za notranjo varnost Unije. Centri bi morali biti sestavni del organizacijske strukture Europola in prispevati k izvajanju nalog Europola na svojih strokovnih področjih. Ne bi smeli imeti ločene pravne osebnosti. Da se zagotovita kontinuiteta in stabilnost teh ključnih zmogljivosti, bi morala biti ustanovitev takih centrov določena s to uredbo. Upravni odbor bi moral biti odgovoren za določitev organizacije, specializiranih funkcij, sestave in delovanja centrov glede na operativne potrebe in spreminjajoče se varnostne grožnje.

(20)Kriminalne dejavnosti, ki vključujejo hibridno razsežnost, lahko nastanejo v zvezi s katero koli obliko kriminala, ki spada v pristojnost Europola. Zato bi morali vsi centri v okviru svojih strokovnih področij prispevati k preprečevanju takih kaznivih dejanj in boju proti njim, tudi kadar so del grožnje s hibridno razsežnostjo, k njej prispevajo ali so z njo povezana.

(21)Ker so za operativno okolje, v katerem deluje Europol, vse bolj značilne spremenljive kriminalne strukture in zbliževanje več področij kriminala, je za učinkovito podporo pristojnim organom držav članic potrebno tesno sodelovanje in usklajevanje med centri ter drugimi organizacijskimi strukturami znotraj Europola. Centri bi zato morali sodelovati in združevati svoje strokovno znanje in zmogljivosti, kadar je to potrebno za podporo multidisciplinarnim operativnim odzivom na horizontalne grožnje. Dodelitev nalog določenemu centru na podlagi te uredbe ne bi smela izključevati sodelovanja drugih centrov ali organizacijskih struktur pri izvajanju teh nalog, kadar to zahtevajo operativne potrebe.

(22)Za obravnavanje vse resnejših groženj, ki jih predstavljajo mednarodne mreže hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala, bi moral Europol, zlasti prek svojega Evropskega centra za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, državam članicam zagotoviti operativno, analitično, tehnično in forenzično podporo za boj proti hudim oblikam kriminala in organiziranemu kriminalu, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nedovoljena trgovina s strelnim orožjem in eksplozivi, okoljska kriminaliteta in kazniva dejanja zoper lastnino, ter pri kompleksnih čezmejnih preiskavah.

(23)Teroristična grožnja, ki vpliva na Unijo, se nenehno spreminja v smislu akterjev, metod in sredstev, tudi z izkoriščanjem spletnih okolij in nastajajočih tehnologij. Za učinkovit odziv na področju boja proti terorizmu mora Europol prek svojega Evropskega centra za boj proti terorizmu državam članicam zagotoviti operativno, analitično, tehnično in forenzično podporo za boj proti terorističnim dejavnostim, kot so financiranje terorizma, radikalizacija na spletu in razširjanje terorističnih spletnih vsebin, ali preprečevanje fizičnih napadov. Europol bi moral podpirati tudi usklajevanje mehanizmov za krizno odzivanje na ravni Unije.

(24)Finančni in gospodarski kriminal spodkopava celovitost gospodarstva, finančnega sistema in pravnega reda Unije ter je ključni dejavnik, ki omogoča huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter terorizem. Odkrivanje, preiskovanje in sledenje sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, je zaradi uporabe kompleksnih finančnih shem, kriptosredstev in digitalnih finančnih tehnologij vse težje. Za to so potrebni stalno specializirano strokovno znanje in zmogljivosti na ravni Unije. Europol bi zato moral, zlasti prek svojega Evropskega centra za finančni in gospodarski kriminal, državam članicam ter ustreznim organom, uradom in agencijam Unije, kot je Evropsko javno tožilstvo (EJT), ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 40 , zagotavljati specializirano podporo za finančne preiskave, sledenje in odvzem premoženjske koristi, kriptosredstva in digitalne finančne tehnologije ter opredelitev in analizo kriminalnih finančnih shem in transakcij.

(25)Da bi lahko Europol učinkovito podpiral nacionalne urade za odvzem premoženjske koristi pri sledenju in odvzemu premoženjske koristi, bi morale države članice zagotoviti, da ima Europol učinkovit dostop do informacij, potrebnih za sledenje in identifikacijo premoženja. Kadar Europol na podlagi svojih analitičnih dejavnosti ugotovi neposredno tveganje izginotja izsledenega in identificiranega premoženja, bi moral imeti možnost, da od pristojnih organov zadevne države članice zahteva takojšnje ukrepanje.

(26)Kibernetska kriminaliteta in kibernetsko omogočene kriminalne dejavnosti so osrednji sestavni del okolja groženj, ki vplivajo na notranjo varnost Unije. Vse večja razpoložljivost kibernetske kriminalitete kot storitve olajšuje uporabo izpopolnjenih orodij in storitev širokemu krogu kriminalnih in terorističnih akterjev, s čimer se povečujeta obseg in učinek kibernetsko omogočenih kriminalnih dejavnosti. Europol bi moral zato, zlasti prek svojega Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, podpirati države članice pri preprečevanju kibernetske kriminalitete in boju proti njej, odzivanju na kibernetske napade ter obravnavanju vse večje digitalne razsežnosti kriminalnih dejavnosti na vseh področjih kriminala, ki spadajo v njegovo pristojnost. Europol bi moral prispevati tudi k razvoju in uvedbi specializiranih tehničnih zmogljivosti, zlasti na področju digitalne forenzike, zakonitega dostopa ter obdelave in analize šifriranih podatkov. Take zmogljivosti zahtevajo raven strokovnega znanja in virov, ki jih je mogoče učinkoviteje zagotoviti na ravni Unije.

(27)Kibernetski incidenti domnevnega kriminalnega izvora, zlasti incidenti z izsiljevalskim programjem, pogosto zahtevajo odziv tako na področju kibernetske varnosti kot preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti bi zato moral tesno sodelovati z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , v zvezi s kibernetsko varnostjo, kibernetskimi grožnjami in kibernetskimi incidenti domnevnega kriminalnega izvora, s posebnim poudarkom na incidentih z izsiljevalskim programjem, tudi prek službe agencije ENISA za pomoč uporabnikom v boju proti izsiljevalskemu programju. Tako sodelovanje bi moralo podpirati učinkovito usklajevanje, izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter razvoj sinergij med skupnostjo za kibernetsko varnost in skupnostjo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

(28)Tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi sta pomembni čezmejni kriminalni dejavnosti, ki ogrožata človeška življenja, spodkopavata politike Unije na področju migracij in upravljanja meja ter ustvarjata znatne dobičke za organizirane kriminalne mreže. Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, ustanovljen v okviru Europola, bi moral zagotoviti stalno specializirano strokovno znanje in zmogljivosti na ravni Unije za podporo boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Europol bi moral, zlasti prek tega centra, podpirati države članice pri razbijanju poti tihotapljenja migrantov in kriminalnih podpornih mrež. Europol bi moral podpirati tudi identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi in drugih ranljivih oseb ter zagotoviti sodelovanje s koordinatorjem EU za boj proti trgovini z ljudmi iz Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 42 .

(29)Zaradi spreminjajočih se kriminalnih groženj in operativnih potreb je lahko v izjemnih okoliščinah potrebna ustanovitev dodatnih centrov, namenjenih področjem, na katerih je potrebno specializirano strokovno znanje ali usklajeno ukrepanje na ravni Unije. Izvršni direktor bi moral stalno ocenjevati operativni razvoj, zahteve glede zmogljivosti in nastajajoča področja kriminala ter, kadar je ustrezno, opredeliti potrebo po ustanovitvi dodatnih centrov. Dodatne centre bi bilo treba ustanoviti le, kadar obstaja trajna operativna potreba, ki je ni mogoče ustrezno obravnavati prek obstoječih organizacijskih struktur Europola. Prav tako bi moralo biti mogoče prilagoditi, združiti ali ukiniti take dodatne centre, kadar je to potrebno zaradi spreminjajočih se operativnih zahtev. Za zagotovitev skladnega okvira za ustanovitev centrov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z ustanovitvijo, prilagoditvijo, združitvijo ali ukinitvijo dodatnih centrov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 43 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)Centri bi morali pri izvajanju svojih dejavnosti tesno sodelovati s podobnimi specializiranimi strukturami, vzpostavljenimi na ravni Unije, vključno s strokovnimi centri Eurojusta za kazenske zadeve in prihodnjim Centrom EU za zaščito otrok pred spolno zlorabo, in sicer v okviru njihovih pristojnosti. Tako sodelovanje bi moralo prispevati k zagotavljanju dopolnjevanja, preprečevanju podvajanja prizadevanj in čim večji operativni vrednosti specializiranega strokovnega znanja in zmogljivosti.

(31)Za preiskovanje kriminalnih mrež z visokim tveganjem ter kompleksnih čezmejnih kriminalnih pojavov so potrebne strukturirane, vendar prožne oblike operativnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic. Operativne projektne skupine zagotavljajo okvir za osredotočanje preiskovalnih prizadevanj, operativnega strokovnega znanja in kriminalističnoobveščevalnih podatkov na prednostne cilje, ki jih podpira Europol. Europol bi zato moral sodelovati v operativnih projektnih skupinah ter omogočati operativno usklajevanje, olajševati izmenjavo in analizo informacij ter prispevati s svojo specializirano operativno, tehnično, analitično in forenzično podporo. Operativne projektne skupine bi morale biti po potrebi vključene v dejavnosti platforme EMPACT. Kadar operativne ugotovitve kažejo na potrebo po pravosodnem usklajevanju, bi moral Europol zagotoviti pravočasno posredovanje relevantnih informacij Eurojustu, da se podpre učinkovito izvajanje njegovega mandata v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727.

(32)Skupne preiskovalne skupine zagotavljajo strukturiran okvir za usklajene preiskave, skupno operativno načrtovanje in uporabo dokazov v skupnem preiskovalnem okolju. Europol bi zato moral biti sposoben podpirati skupne preiskovalne skupine za kazniva dejanja, ki spadajo v njegovo pristojnost, s prispevanjem kriminalističnobveščevalnih podatkov, analitičnih prispevkov in specializiranih operativnih zmogljivosti ter z olajševanjem operativnega usklajevanja, kadar to krepi skupne preiskovalne ukrepe. Kadar operativne ugotovitve kažejo na potrebo po pravosodnem usklajevanju, bi moral Europol zagotoviti pravočasno posredovanje relevantnih informacij Eurojustu, da se podpre učinkovito izvajanje njegovega mandata v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727.

(33)Za zagotovitev učinkovite operativne podpore pristojnim organom držav članic in po potrebi tretjih držav mora Europol dati na voljo svoje strokovno znanje, zmogljivosti in podporo tam, kjer se izvajajo operativne dejavnosti. Europol bi zato moral imeti možnost, da napoti osebje za zagotavljanje analitične, operativne, tehnične in forenzične podpore neposredno zadevnim pristojnim organom. Take napotitve bi morale zlasti podpirati obsežne in kompleksne preiskave, dejavnosti operativnega usklajevanja in pomembne mednarodne dogodke. Prispevati bi morale tudi k zagotavljanju skladnosti med dejavnostmi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter dejavnostmi, ki se izvajajo na zunanjih mejah Unije, pri čemer vsak organ deluje v okviru svojih pristojnosti. Europolove napotitve bi morale zlasti pomagati organom preverjanja pri izvajanju preverjanj v skladu z Uredbo (EU) 2024/1356 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , podpirati agencijo Frontex, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta 45 , in dejavnosti upravljanja migracij na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896 ter podpirati organe za upravljanje meja pri izvajanju varnostnih preverjanj z uporabo informacij Europola na zunanjih mejah Unije. Učinkovitost Europolovih napotitev je odvisna od pravočasne in dejavne podpore držav članic. Države članice bi zato morale zagotoviti, da ima osebje, ki ga napoti Europol, kadar je to ustrezno in primerno, varen dostop do operativnih lokacij, informacij in tehnične opreme, ter olajšati usklajevanje in povezanost z nacionalnimi operativnimi skupinami.

(34)V nekaterih primerih lahko Europol zahteva napotitev na področju visoko specializiranega strokovnega znanja, da se odzove na posebne operativne potrebe. Ohranjanje specializiranih naborov operativnih in tehničnih strokovnjakov, sestavljenih iz strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, prispeva k zagotavljanju razpoložljivosti takega strokovnega znanja, kadar je to potrebno. Hkrati specializirano znanje in izkušnje teh strokovnjakov ostajajo bistveni za opravljanje nalog pristojnih organov držav članic. Zato je potreben uravnotežen pristop, da se Europolu omogoči, da to strokovno znanje uporabi za posebne operativne potrebe, hkrati pa se ohranijo nacionalne operativne zmogljivosti. Napotitve iz teh naborov so učinkovit mehanizem za dosego tega cilja.

(35)Vrednost Europolove operativne podpore je odvisna od njegove tesne povezanosti z dejavnostmi pristojnih organov držav članic. Za tako povezanost so potrebne trdne nacionalne usklajevalne strukture, ki lahko delujejo kot pravi vmesnik med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Europolove nacionalne enote imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju sodelovanja med Europolom in temi organi ter pri olajševanju izmenjave informacij. Prispevati bi morale tudi k opredelitvi nacionalnih operativnih prednostnih nalog in potreb po zmogljivostih, ki bi jih moral podpirati Europol, olajšati nacionalne prispevke k Europolovim analitičnim in strateškim ocenam ter pomagati zagotoviti učinkovito usklajevanje Europolove podpore na nacionalni ravni. Uradniki za zvezo, dodeljeni Europolu, bi morali imeti pomembno vlogo pri olajševanju neposrednega sodelovanja in usklajevanja s pristojnimi organi držav članic, tudi s hitro izmenjavo informacij in opredelitvijo čezmejnih operativnih povezav.

(36)Europolove nacionalne enote bi morale prevzeti tudi okrepljeno vlogo pri zagotavljanju, da platforma EMPACT v celoti uresniči svoj operativni potencial, pri čemer bi morale odpraviti obstoječe vrzeli pri usklajevanju, ki preprečujejo učinkovito povezavo med prednostnimi nalogami na ravni Unije in nacionalnimi potrebami. V ta namen bi se morale Europolove nacionalne enote razviti v osrednje operativne platforme, ki bi gostile njihovo nacionalno podporno skupino EMPACT, odgovorno za olajševanje operativnega sodelovanja in usklajevanje nacionalnih prispevkov s prednostnimi nalogami platforme EMPACT.

(37)Za učinkovito uporabo Europolove operativne, analitične, tehnične in forenzične podpore v nacionalnih preiskavah mora biti ta podpora prilagojena nacionalnim potrebam in postopkom. Da bi zagotovili hitro mobilizacijo podpore Europola ter njeno uskladitev z operativnimi potrebami in postopkovnimi zahtevami na nacionalni ravni, bi bilo treba v okviru Europolove nacionalne enote v vsaki državi članici ustanoviti podporne urade Europola. Ti uradi bi morali olajšati neposredno vključevanje kriminalističnoobveščevalnih podatkov, analitičnih orodij, digitalnih in forenzičnih tehnologij ter operativnega strokovnega znanja v tekoče nacionalne preiskave. Podporni uradi bi morali tudi pomagati zagotoviti, da lahko pristojni organi držav članic učinkovito uporabljajo operativne rezultate Europola pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim.

(38)V podpornih uradih Europola bi moralo biti zaposleno osebje Europola, ki je zaključilo strukturirano poklicno pot, ki združuje izkušnje v pristojnih organih države članice in poznejšo službo v Europolu, preden je bilo napoteno nazaj v nacionalno strukturo. Ta model rotacije je bistven za zagotovitev, da se strokovno znanje, pridobljeno pri Europolu, učinkovito ponovno vrne v nacionalni sistem ter da za vključevanje Europolove podpore skrbi osebje Europola, ki operativno razume poseben pravni, operativni in organizacijski okvir, v katerem delujejo pristojni organi zadevne države članice. To osebje Europola bi moralo delovati v okviru dvojne linije poročanja Europolu in državi članici, v kateri je ustanovljen podporni urad Europola. Ustanovitev podpornih uradov Europola ne bi smela vplivati na odgovornosti in pooblastila pristojnih organov držav članic po nacionalnem pravu. Za zagotovitev učinkovitosti modela zagotavljanja osebja na podlagi rotacije, na katerem temeljijo podporni uradi Europola, bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje ponovne vključitve osebja v svoje nacionalne uprave po koncu dodelitve v ta urad. To zahteva odpravo upravnih, organizacijskih in kariernih ovir, ki bi lahko omejevale mobilnost med nacionalnimi organi in Europolom, s čimer se zagotovi, da se taka mobilnost prizna kot sestavni del poklicnega kariernega razvoja.

(39)Da bi Europol deloval kot informacijsko vozlišče Unije v zvezi s kaznivimi dejanji, bi moral imeti možnost obdelovati informacije, ki jih je prejel od virov ali ki jih je pridobil neposredno iz javno dostopnih virov, ob upoštevanju pogojev in zaščitnih ukrepov iz te uredbe. Učinkovito zbiranje informacij iz javno dostopnih virov za Europol vključuje zlasti uporabo spletnih iskalnikov, vključno z vnosom osebnih podatkov, ki se ne bi smel šteti za posredovanje ali prenos osebnih podatkov zasebnim strankam na podlagi te uredbe ali Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 46 .

(40)Države članice bi morale zagotoviti pravočasno pošiljanje informacij, ki jih Europol potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog, tudi prek mehanizmov za strukturirano, varno in avtomatizirano izmenjavo. V zvezi s tem bi morale države članice vzpostaviti in vzdrževati ustrezne nalagalnike nacionalnih podatkov, ki bi omogočali strukturirano vnašanje ustreznih informacij v storitve in orodja Europola ter zagotavljali kakovost, popolnost in pravočasnost podatkov.

(41)Operativni model Europola ostaja trdno zasidran v načelu lastništva podatkov, v skladu s katerim države članice, institucije, organi, misije, uradi in agencije Unije, tretje države ter mednarodne organizacije, ki Europolu zagotovijo informacije, ohranijo nadzor nad namenom in pogoji njihove obdelave. To načelo je temelj medsebojnega zaupanja pri izmenjavi informacij z Europolom in zagotavlja, da uporaba podatkov ostane strogo usklajena z namenom, ki ga opredeli pošiljatelj.

(42)Europol bi moral imeti možnost obdelave osebnih podatkov, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog, pod pogojem, da se taka obdelava izvaja le za namene, določene v tej uredbi. Uredba (EU) 2018/1725 določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije. Za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola bi se morala uporabljati Uredba (EU) 2018/1725, ki bi jo dopolnjevala posebna pravila iz te uredbe.

(43)Europol deluje v informacijskem okolju, za katerega so značilne velike količine heterogenih podatkov, ki pogosto izvirajo iz več virov in operativnih okvirov. Znaten delež teh informacij se prejme v nestrukturirani obliki, zaradi česar je kategorizacija z vnaprej določenimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, težavna ali včasih celo nemogoča. To odraža realnost sodobnega preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, v katerem je pridobivanje informacij iz velikih in nestrukturiranih naborov podatkov osrednja operativna naloga organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V zvezi s tem bi bilo treba pravila o kategorizaciji posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se uporabljajo za Europol, uskladiti z Uredbo (EU) 2018/1725. Europol bi zato moral jasno razlikovati med osebnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II le, kadar je to ustrezno in kolikor je to mogoče, ter poskrbeti, da je operativna učinkovitost zagotovljena ob polnem spoštovanju zaščitnih ukrepov in načel za varstvo podatkov, kot sta najmanjši obseg podatkov in omejitev namena.

(44)Kategorizacija osebnih podatkov je dinamičen proces, ki se lahko spremeni, ko so na voljo nove sledi in informacije. Osebni podatki, za katere se na začetku šteje, da niso relevantni za vključitev v kategorijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, lahko po nadaljnji obdelavi pridobijo operativni pomen ali razkrijejo povezave s tekočimi preiskavami. Kadar ni mogoče jasno razlikovati med osebnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, ali kadar mora Europol obdelovati osebne podatke, ki ne spadajo v kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, bi moral Europol o tem obvestiti svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Taki osebni podatki bi se morali izbrisati takoj, ko je izpolnjen namen obdelave.

(45)Za učinkovito izvajanje nalog Europola in obdelavo informacij sta potrebna razvoj ter uporaba storitev in orodij, ki bi jih bilo treba vzpostaviti in upravljati na način, ki zagotavlja njihovo uspešnost, učinkovitost ter skladnost z veljavnimi standardi za varstvo podatkov in varnostnimi standardi.

(46)Za namene obdelave informacij za navzkrižno preverjanje z obstoječimi podatki, ki jih je Europol že shranil in kategoriziral v sodelovanju z državami članicami, je treba vzpostaviti Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje, da se podprejo cilji in naloge Europola ter olajša izmenjava informacij med državami članicami in drugimi organi, uradi in agencijami Unije. Za uspešno in učinkovito delovanje te storitve bi morali biti sistemi vodenja zadev pristojnih organov držav članic interoperabilni in tehnično povezani s tako storitvijo. Za čim večjo tehnično učinkovitost in zagotovitev skladnosti z obstoječimi informacijskimi sistemi Unije bi morala Europolova storitev za navzkrižno preverjanje, kadar je to tehnično izvedljivo, za svoje funkcionalnosti ugotavljanja ujemanja biometričnih podatkov ponovno uporabiti in prilagoditi obstoječe tehnologije in sestavne dele, ki jih je razvila agencija eu-LISA, vključno s tehnologijo, na kateri temelji skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov. Ponovna uporaba in prilagoditev take tehnologije bi morali služiti izključno tehničnim in operativnim ciljem ter ciljem stroškovne učinkovitosti, vključno z ekonomijo obsega in preprečevanjem podvajanja naložb, ter ne bi smeli vplivati na obstoječe ureditve upravljanja, pravice dostopa, lastništvo podatkov, arhitekture interoperabilnosti, razdelitev odgovornosti med organi, uradi in agencijami Unije ali pravne pogoje, ki urejajo dostop do informacij na podlagi prava Unije.

(47)Za obdelavo osebnih podatkov v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje je treba opredeliti natančen in izčrpen seznam kategorij podatkov, da se zagotovi, da ostane obdelava potrebna in sorazmerna za izpolnjevanje nalog Europola ter da so pravice posameznikov zaščitene v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Oblike zapisa podatkov takih kategorij podatkov, vključno s prepoznavnimi predmeti ali multimedijskimi podatki, ki se uporabljajo za poizvedovanje v storitvi, bi bilo treba določiti z izvedbenim aktom.

(48)Sistematično in pravočasno nalaganje relevantnih podatkov s strani držav članic in Europola v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje je bistveno za zagotovitev učinkovitosti storitve in podporo čezmejnemu sodelovanju pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter boju proti njim, hkrati pa je treba zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe za zaščito bistvenih interesov varnosti držav članic in pravic posameznikov. Storitev s sistematičnim navzkrižnim preverjanjem vseh na novo naloženih podatkov glede na že shranjene podatke, da se ugotovijo povezave in vezi med zadevami, Europolu omogoča, da podpira države članice pri čezmejnih preiskavah.

(49)Pristojni organi držav članic morajo sistematično poizvedovati v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje, da se zagotovi učinkovita uporaba storitve s strani vseh ustreznih akterjev preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj po vsej Uniji ter s tem okrepita preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, hkrati pa je treba zagotoviti, da za dostop do podatkov še naprej veljajo strogi pogoji in zaščitni ukrepi za varstvo pravic posameznikov in spoštovanje načela lastništva podatkov.

(50)Da bi Europol lahko učinkovito podpiral čezmejne preiskave in operativne dejavnosti, je treba vzpostaviti Europolovo analitično okolje kot varno tehnično in operativno platformo za shranjevanje, obdelavo, analizo in vizualizacijo podatkov. Europolovo analitično okolje bi moralo podpirati izpolnjevanje nalog Europola z omogočanjem operativne analize podatkov, prejetih od držav članic, tretjih držav, mednarodnih organizacij, zasebnih strank ali drugih virov v skladu s to uredbo.

(51)Za zagotovitev varstva pravic posameznikov bi morali za poizvedovanje in dostop do podatkov v Europolovem analitičnem okolju, vključno s podatki, shranjenimi v okviru analitičnih projektov, veljati strogi pogoji dostopa in zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, hkrati pa bi bilo treba pooblaščenim subjektom omogočiti učinkovito poizvedovanje in posreden dostop do podatkov, da bi prispevali k preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim.

(52)V podporo državam članicam pri izvajanju skupne operativne analize bi moral skupni podatkovni prostor za policijo izkoristiti zmogljivosti Europolovega analitičnega okolja. To po potrebi vključuje napredna analitična orodja in module, kot so tisti, ki omogočajo obdelavo in primerjavo biometričnih podatkov, ter funkcionalnosti, ki podpirajo zbiranje in analizo podatkov iz javno dostopnih virov. Razpoložljivost takih zmogljivosti v skupnem podatkovnem prostoru za policijo bi morala izboljšati odkrivanje povezav med primeri in olajšati usklajene operativne odzive.

(53)Da bi olajšali operativno sodelovanje v realnem času med pristojnimi organi različnih držav članic in Europolom, bi moral skupni podatkovni prostor za policijo omogočati vzpostavitev zadev pod skupno operativno analizo. Zadeva pod skupno operativno analizo bi morala predstavljati varno sodelovalno okolje, v katerem lahko sodelujoči organi in Europol skupaj obdelujejo, analizirajo, bogatijo in izmenjujejo informacije v zvezi z določeno kazensko preiskavo, grožnjo, kriminalno mrežo ali operativnim ciljem. Za vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo bi morala veljati jasna merila in postopki, vključno z imenovanjem sodelujočih organov ter določitvijo pogojev, ki urejajo dostop do informacij, ki se obdelujejo v njenem okviru, in njihovo uporabo.

(54)Za povečanje učinkovitosti skupne operativne analize bi moral imeti Europol možnost, da državam članicam na podlagi svoje analize razpoložljivih informacij in podatkov predlaga vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo, ob upoštevanju diskrecijske pravice držav članic, da odločijo o odprtju zadeve pod skupno operativno analizo.

(55)Da bi lahko udeleženci zadeve pod skupno operativno analizo učinkovito sodelovali in analizirali podatke, izmenjevali informacije in izvajali skupne dejavnosti, ob omogočanju uporabe ustreznih zmogljivosti Europola, bi bilo treba v skupnem podatkovnem prostoru za policijo zagotoviti sklop naprednih funkcij, vključno z varnimi komunikacijskimi orodji, kot so klepetalnice in videokonference, ter zmogljivostmi za skupno urejanje in vizualizacijo dokumentov, da bi olajšali uspešno in učinkovito sodelovanje in analizo med udeleženci ter podprli izmenjavo informacij in strokovnega znanja v varnem in nadzorovanem okolju.

(56)Glede na vse bolj nadnacionalno naravo kriminala bi morala imeti država članica, ki odpre zadevo pod skupno operativno analizo, v ustrezno utemeljenih primerih možnost, da predlaga sodelovanje tretje države. Tako sodelovanje bi moralo ostati omejeno na tretje države, ki imajo sklenjen sporazum, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov z Europolom, in na primere, v katerih Europol meni, da je sodelovanje zadevne tretje države pomembno za doseganje ciljev zadeve pod skupno operativno analizo. Sodelovanje tretje države ne bi smelo privesti do splošnega dostopa do storitev in orodij Europola, temveč bi moralo biti omejeno le na določeno zadevo pod skupno operativno analizo in informacije, ki so na voljo v njenem okviru v skladu s to uredbo.

(57)Za olajšanje nemotene izmenjave informacij med enotnimi kontaktnimi točkami in pristojnimi organi držav članic, Europolom ter drugimi pooblaščenimi subjekti bi moral Europol zagotoviti varno in zanesljivo orodje, kot je mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij (SIENA), s spletnimi vmesniki, mobilnimi aplikacijami in namenskimi programskimi vmesniki.

(58)Za racionalizacijo sodelovanja med zasebnimi strankami, državami članicami in Europolom pri preprečevanju kriznih razmer na spletu, kibernetskih groženj in drugih kriminalnih dejavnosti, ki izkoriščajo digitalne storitve, ter odzivanju nanje bi moral Europol vzpostaviti namenski mehanizem v Europolovem analitičnem okolju. Ta mehanizem bi moral zlasti podpirati izpolnjevanje obveznosti poročanja in uradnega obveščanja v Uniji na podlagi uredb (EU) 2021/784 47 in (EU) 2022/2065 48 Evropskega parlamenta in Sveta s strani zasebnih strank, kot so ponudniki storitev gostovanja, ter pristojnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali pravosodnih organov držav članic ter omogočati hitro usklajevanje v kriznih razmerah na spletu. Zasnovan bi moral biti tako, da bi olajšal določitev države članice, ki jo je treba uradno obvestiti, in zagotovil interoperabilnost z nacionalnimi sistemi, hkrati pa ohranil trdne varnostne zaščitne ukrepe in zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Europol bi moral zagotoviti, da sta razvoj in vzdrževanje mehanizma podprta s potrebnimi viri.

(59)V podporo ciljem Uredbe (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta 49 bi moral Europol opravljati naloge, ki so mu dodeljene v zvezi z evropskim indeksnim sistemom policijskih evidenc (EPRIS), ki zagotavlja centralizirano platformo za indeksiranje in izmenjavo policijskih evidenc ter organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogoča učinkovito in uspešno dostopanje do informacij in njihovo izmenjavo.

(60)Da bi podprl učinkovito doseganje svojih ciljev in okrepil sodelovanje med Europolom, pristojnimi organi držav članic in drugimi pooblaščenimi subjekti, bi moral Europol vzpostaviti varno, nadgradljivo in suvereno Europolovo infrastrukturo v oblaku, ki bi gostila skupni podatkovni prostor za policijo ter omogočala shranjevanje, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov, hkrati pa zagotavljala strog nadzor dostopa, ločevanje podatkov in popolno skladnost s pravom Unije ter omogočala razvoj, delovanje in vzdrževanje vrste digitalnih storitev in zmogljivosti za obdelavo operativnih podatkov.

(61)Da bi številnim preiskovalcem po vsej Uniji olajšali varen, učinkovit in zaupanja vreden dostop do skupnega podatkovnega prostora za policijo, bi bilo treba vzpostaviti evropsko digitalno identiteto za policijo, ki bi predstavnikom pristojnih organov držav članic, Europola in drugih pooblaščenih subjektov omogočala usklajen in varen dostop do Europolove infrastrukture in povezanih nacionalnih sistemov, hkrati pa zagotavljala odgovornost in nadzor z mehanizmi evidentiranja in revizije ter omogočala diferencirane pravice dostopa na podlagi posebnih potreb in zahtev.

(62)Za zagotovitev učinkovitega spremljanja, ocenjevanja in nadzora Europolovih storitev in orodij bi moral Europol razviti in vzdrževati orodja za statistične podatke in poročanje, s katerimi je mogoče ustvariti statistične informacije, kazalnike in analitična poročila v zvezi z njihovo uporabo, uspešnostjo, operativno učinkovitostjo in interoperabilnostjo. Ta orodja bi morala podpirati pripravo strateških in operativnih analiz, ocen ogroženosti, poročil o trendih in poročil o razmerah ter prispevati k obveznostim Europola glede letnega poročanja in poročilom Komisije o oceni, zlasti v zvezi z operativnim učinkom te uredbe. Prav tako bi morala olajšati razpoložljivost zanesljivih informacij za namene ocenjevanja, spremljanja in poročanja ter po potrebi podpirati Komisijo pri izvajanju njenih odgovornosti na podlagi prava Unije, vključno s spremljanjem, izvajanjem in ocenjevanjem zakonodaje, pomembne za mandat Europola. Poleg tega bi morala olajšati zagotavljanje informacij skupini za skupni parlamentarni nadzor. Orodja za statistične podatke in poročanje bi morala omogočati analizo trendov, operativnih potreb in dejavnosti izmenjave informacij, hkrati pa zagotavljati, da se statistične informacije obdelujejo v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov, kibernetski varnosti in zaupnosti. Za take informacije bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi in ukrepi za nadzor dostopa. Za zagotovitev, da poročilo, ki ga mora vsako leto predložiti Komisija na podlagi člena 325(5) PDEU, vključuje celovit pregled ukrepov, sprejetih za boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, bi moral Europol prispevati k pripravi tega poročila. Ta prispevek bi moral zajemati dosežene rezultate in dejavnosti, ki jih v ta namen izvaja Europol.

(63)Za olajšanje učinkovite in interoperabilne izmenjave informacij med državami članicami, organi, uradi ali agencijami Unije in drugimi ustreznimi subjekti bi moral Europol podpirati razvoj, izvajanje in operativno uporabo univerzalnega formata sporočil (UMF), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta 50 , z zagotavljanjem sekretariata ter usmerjanjem tehničnih in operativnih razprav. V ta namen bi moral Europol tesno sodelovati s Komisijo pri podpiranju dosledne uporabe UMF v ustreznih informacijskih sistemih in komunikacijskih kanalih ter s tem izboljšaju interoperabilnosti in učinkovitosti izmenjave informacij.

(64)Za primerjavo profilov DNK so potrebna posebna orodja za preverjanje ujemanja, ki se razlikujejo od informacijskih sistemov, prek katerih se izmenjujejo podatki o DNK. Europol bi zato moral biti sposoben zagotoviti skupno aplikacijo za preverjanje ujemanja DNK, ki bi služila kot tehnični in forenzični sestavni del za avtomatizirano primerjavo profilov DNK. Aplikacija bi morala delovati kot skupna tehnična zmogljivost, ki se lahko uvede v okviru storitev in orodij Europola ali s strani držav članic. Podpirati bi morala izvajanje okvirov za izmenjavo informacij, vključno z Uredbo (EU) 2024/982, ob spoštovanju lastništva podatkov s strani organov, ki jih zagotavljajo, in zaščitnih ukrepov, ki urejajo njihovo obdelavo in izmenjavo. Razpoložljivost skupnega orodja EU za preverjanje ujemanja DNK je pomembna tudi za krepitev tehnološke suverenosti Evrope na kritičnem področju sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter forenzičnega sodelovanja, zmanjšanje odvisnosti od zunanjih tehnologij in ponudnikov ter zagotovitev, da bodo za razvoj, delovanje in napredek funkcionalnosti za preverjanje ujemanja DNK še naprej veljali standardi, zahteve glede upravljanja in varnostne zahteve Unije.

(65)Za zagotovitev, da bo Europol ostal opremljen za učinkovito odzivanje na spreminjajoče se operativne, tehnične in analitične potrebe, ter za podporo učinkovitemu doseganju njegovih ciljev bi Europol moral imeti možnost, da oblikuje, razvije in upravlja dodatne storitve in orodja, hkrati pa zagotoviti, da so taki sistemi in orodja skladni z veljavnimi pravili in zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov ter da zanje veljajo ustrezne postopkovne in tehnične zahteve. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo take postopkovne in tehnične zahteve.

(66)Za zagotovitev učinkovitega razvoja in izvajanja Europolovih informacijskih sistemov in infrastrukture IKT bi bilo treba ustanoviti usmerjevalno skupino za IKT in upravljanje informacij kot podstrukturo upravnega odbora, ki bi zagotavljala strateške smernice, strokovno znanje in nadzor nad dejavnostmi na področju IKT in upravljanja informacij ter podpirala upravni odbor pri sprejemanju informiranih odločitev o teh zadevah, hkrati pa zagotavljala skladnost z operativnimi potrebami držav članic in cilji interoperabilnosti na ravni Unije.

(67)Za zagotavljanje specializiranega tehničnega strokovnega znanja in nasvetov v podporo razvoju in izvajanju Europolovih informacijskih sistemov in infrastrukture IKT bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino za IKT in upravljanje informacij, ki bi usmerjevalni skupini in Europolu pomagala pri oblikovanju, razvoju in delovanju informacijskih sistemov, komunikacijske infrastrukture in mehanizmov za izmenjavo informacij ter spodbujala skupne tehnične sestavne dele, standarde in dobre prakse, hkrati pa zagotavljala tesno usklajevanje in sodelovanje med Europolom, agencijo eu-LISA, državami članicami in Komisijo v zvezi s tehničnimi zadevami in zadevami, povezanimi z izvajanjem.

(68)Da bi dosegli bolj usklajen pristop k predvidevanju in obravnavanju operativnih in tehnoloških potreb organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj po vsej Uniji, bi moral Europol vzpostaviti okvir za predvidevanje in razvoj skupnih zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: okvir), namenjen razvoju skupnega razumevanja kratko-, srednje- in dolgoročnih prednostnih nalog na področju zmogljivosti. Okvir bi moral prispevati k učinkovitejšemu združevanju, izmenjavi in uporabi virov, spodbujati interoperabilnost in standardizacijo ter pomagati preprečevati podvajanje naložb.

(69)Za zagotovitev kontinuitete med opredelitvijo prednostnih nalog na področju zmogljivosti na podlagi okvira, razvojem inovativnih rešitev za napredne zmogljivosti ter njihovo uvedbo v operativnih okoljih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi moral imeti Europol možnost, da Komisiji pomaga pri načrtovanju okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije ter sodeluje pri dejavnostih za razvoj zmogljivosti, podprtih v okviru programov financiranja Unije, zlasti Evropskega sklada za konkurenčnost, kadar je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog. Ker lahko Europol opravlja različne funkcije v zvezi s programi financiranja Unije, bi morala Komisija in Europol zagotoviti, da sodelovanje Europola v dejavnostih, podprtih v okviru programov financiranja Unije, ne pomeni neupravičene prednosti, ki bi izhajala iz njegovega sodelovanja pri načrtovanju teh programov.

(70)Nekatere tehnološke, analitične in forenzične zmogljivosti so vse bolj zapletene ter zahtevajo vedno več virov, zato je za države članice neučinkovito, da bi take zmogljivosti razvijale in vzdrževale ločeno na nacionalni ravni. Europol bi zato moral imeti možnost, da razvija, upravlja, gosti in zagotavlja skupne napredne zmogljivosti v podporo svojim nalogam in pristojnim organom držav članic. Ker se organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vse bolj zanašajo na elektronske dokaze in se soočajo z vse večjimi izzivi pri dostopu do podatkov, ki so jim zakonito na voljo, bi moral Europol podpirati razvoj in zagotavljanje zmogljivosti za dešifriranje takih podatkov. Da bi se izognili podvajanju in neučinkoviti uporabi virov na ravni Unije, bi moral Europol pred razvojem novih zmogljivosti oceniti razpoložljivost enakovrednih rešitev na trgu ali v državah članicah oziroma institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter, če so na voljo, dati prednost njihovi ponovni uporabi, prilagoditvi ali pridobitvi. Europol bi moral upoštevati tudi tveganja, ki izhajajo iz strateških odvisnosti in zanašanja na dobavitelje zunaj Unije. V okviru preiskav in operativnih dejavnosti, ki jih podpira Europol, bi moralo biti po potrebi mogoče, da se te zmogljivosti dajo na voljo sodelujočim tretjim državam, zlasti kadar to prispeva k učinkovitemu izvajanju operativne dejavnosti in podpira operativne cilje, ki jih zasledujejo sodelujoče države članice.

(71)V podporo razvoju inovativnih rešitev za napredne zmogljivosti, ki so pomembne za opravljanje njegovih nalog, bi moral imeti Europol možnost, da izvaja raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v njih sodeluje, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi. Europol bi moral zagotoviti sinergije in preprečiti podvajanje z dejavnostmi, ki jih podpirajo druge institucije, organi, agencije in uradi Unije ter ki se podpirajo v okviru ustreznih programov financiranja Unije.

(72)Da bi se omogočili razvoj, preskušanje in potrjevanje algoritemskih orodij ter sistemov in modelov UI v nadzorovanem in varnem okolju, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, bi moral Europol uporabljati namenska testna okolja. Sodelovati bi moral v regulativnih peskovnikih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe (EU) 2024/1689 51 Evropskega parlamenta in Sveta, ter po potrebi dati taka okolja na voljo zasebnim strankam, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih.

(73)Za oceno učinkovitosti, primernosti in dodane vrednosti inovativnih rešitev za uporabo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi moral imeti Europol možnost, da podpre dejavnosti zgodnje uvedbe, operativnega preskušanja in potrjevanja. Kadar gre za komercialne rešitve, bi morale take dejavnosti temeljiti na preglednih postopkih ter objektivnih tehničnih in operativnih merilih.

(74)Da bi se olajšal prehod preskušenih in potrjenih inovativnih rešitev v napredne zmogljivosti za operativno uporabo in čim bolj povečal operativni učinek po vsej Uniji, bi moral Europol podpirati njihovo uporabo, uvajanje, razširjanje in vključevanje v operativne dejavnosti in preiskave pristojnih organov držav članic. Inovativne rešitve in napredne zmogljivosti lahko zagotovijo polno operativno korist le, če jih spremljajo potrebne spretnosti, strokovno znanje in izkušnje. Europol bi zato moral podpirati države članice pri krepitvi specializiranega strokovnega znanja in operativnih zmogljivosti z dejavnostmi specializiranega usposabljanja v tesnem sodelovanju z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta 52 , ki usklajuje centre odličnosti.

(75)Za spodbujanje skladnosti, usklajevanja in kontinuitete med dejavnostmi predvidevanja, načrtovanja zmogljivosti, raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi za razvoj zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, bi moral Europol vzdrževati namensko službo za zmogljivosti in inovacije, ki bi delovala kot osrednje usklajevalno vozlišče v okviru Europola za podporo izvajanju okvira in zagotavljanje skladnosti med Europolovimi centri in drugimi organizacijskimi strukturami.

(76)Za učinkovit razvoj zmogljivosti je vse bolj potrebno sodelovanje med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, raziskovalnimi organizacijami, akademskimi krogi, ponudniki tehnologije, industrijo in drugimi akterji na področju inovacij. Europol bi zato moral podpirati sodelovanje in usklajevanje pri dejavnostih za razvoj zmogljivosti in inovacijskih dejavnostih na ravni Unije, kot so dejavnosti inovacijskega vozlišča EU za notranjo varnost ter kampusa Komisije za raziskave in inovacije na področju varnosti. Europol bi moral imeti tudi možnost, da olajšuje skupne projekte, dejavnosti preskušanja in druge oblike sodelovanja, vključno z zasebnimi strankami ter po potrebi prek skupnih dejavnosti razvoja in javnega naročanja, ki se izvajajo v skladu z veljavnim pravom Unije.

(77)Europol bi morala podpirati svetovalna skupina za zmogljivosti in inovacije, ki bi zagotavljala strokovno znanje o dejavnostih za razvoj zmogljivosti ter raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podpirala pripravo in posodabljanje okvira ter olajševala izmenjave z drugimi ustreznimi partnerji, zlasti raziskovalnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

(78)Za učinkovito izpolnjevanje svojih nalog bi moral imeti Europol strukturo upravljanja, ki zagotavlja učinkovito strateško vodenje, odgovornost, preglednost ter dobro finančno in upravno poslovodenje. Upravljanje Agencije je treba uskladiti s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije iz leta 2012 o decentraliziranih agencijah (v nadaljnjem besedilu: skupna izjava in skupni pristop) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/715 53 .

(79)Za racionalizacijo postopka odločanja v Europolu bi bilo treba uvesti učinkovito in uspešno strukturo upravljanja. V ta namen bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki bi imel potrebna pooblastila, vključno s pooblastilom za odobritev enotnega programskega dokumenta. Za zagotovitev učinkovitega političnega nadzora bi moral upravni odbor vključevati tudi člana, ki ga imenuje Evropski parlament. Upravni odbor bi moral biti glavni organ, odgovoren za strateško vodenje in nadzor Europola. Določiti bi moral prednostne naloge in cilje Europola, nadzorovati njihovo izvajanje in izvajati pooblastila, ki so mu podeljena na podlagi te uredbe, v zvezi z načrtovanjem, proračunskimi zadevami, organizacijsko strukturo, upravljanjem in odgovornostjo.

(80)Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega upravljanja bi moral upravnemu odboru pomagati izvršni odbor, odgovoren za podporo pri pripravi in spremljanju strateških, upravnih in proračunskih odločitev. Take ureditve bi morale olajšati učinkovito odločanje, hkrati pa ohraniti ustrezne odgovornosti upravnega odbora in izvršnega direktorja.

(81)Europol za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje močno izvršno vodstvo, ki je sposobno zagotoviti izvajanje strateških prednostnih nalog, učinkovito dodeljevanje virov ter učinkovito izvajanje operativnih, upravnih in organizacijskih nalog. Zato bi bilo treba vsakodnevno upravljanje Europola zaupati izvršnemu direktorju, ki bi moral te naloge opravljati neodvisno. Izvršnemu direktorju bi moral po potrebi pomagati eden ali več namestnikov izvršnega direktorja.

(82)Za zagotovitev, da dejavnosti Europola ostanejo usklajene z njegovimi strateškimi cilji in operativnimi prednostnimi nalogami, bi moral Europol delovati na podlagi skladnega okvira za načrtovanje in upravljanje smotrnosti, ki povezuje večletno načrtovanje, letne dejavnosti, dodeljevanje virov in oceno smotrnosti. Tak okvir bi moral temeljiti na načelih dobrega finančnega poslovodenja, učinkovite uporabe virov Unije in odgovornosti za rezultate.

(83)V zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem nasprotij interesov je bistveno, da Agencija deluje nepristransko, izkazuje integriteto in določi visoke poklicne standarde. V ta namen bi morali člani upravne in vodstvene strukture Europola delovati v javnem interesu, zanje pa bi morala veljati ustrezna pravila o preglednosti, izjavah o interesih ter preprečevanju in obvladovanju nasprotij interesov.

(84)Za okrepitev varnostne arhitekture Unije bi moral imeti Europol možnost razviti tesne stike z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije. Europol bi moral imeti tudi možnost razviti tesne stike z institucijami in misijami Unije. Za opredelitev in olajšanje takih stikov bi moral Europol z njimi skleniti delovne dogovore. Za zagotovitev skladnosti s politikami Unije bi morala sklenitev delovnih dogovorov z organi, uradi in agencijami Unije, ustanovljenimi v okviru PDEU, predhodno odobriti Komisija. Take delovne dogovore bi bilo treba redno posodabljati, da bi ostali učinkoviti, operativno ustrezni in usklajeni s prednostnimi nalogami Unije v boju proti spreminjajočim se kriminalnim grožnjam.

(85)Europol bi moral imeti možnost, da od institucij, organov, misij, uradov in agencij Unije prejema ter jim posreduje ali prenese osebne in neosebne podatke v skladu s to uredbo in veljavnim pravom Unije.

(86)Da bi se dosegla učinkovita izmenjava informacij in hkrati zagotovili ustrezni zaščitni ukrepi, bi moral Europol zagotoviti, da imajo organi, uradi in agencije Unije v skladu s to uredbo posreden dostop do informacij, ki jih hrani Europol, na podlagi avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka pod pogoji vzajemnosti in brez poseganja v morebitne omejitve, ki jih navede pošiljatelj informacij na podlagi te uredbe. Tak dostop bi moral biti omejen na informacije, ki spadajo strogo v ustrezne pristojnosti navedenih organov, uradov in agencij Unije, kot so EJT, Eurojust, OLAF in Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA), ustanovljen z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta 54 .

(87)Za zagotovitev, da EJT učinkovito preganja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, in da informacije, ki jih Europol prejme od EJT, krepijo Europolove kriminalističnoobveščevalne podatke o oblikah kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, bi moral Europol razviti strukturirano sodelovanje z EJT. V podporo preiskavam EJT bi moral Europol EJT na njegovo zahtevo zagotoviti relevantne informacije ter operativno in analitično podporo. V ta namen bi moral Europol zagotoviti, da so vzpostavljene ustrezne organizacijske ureditve, vključno z dodelitvijo namenskih človeških virov, na primer z ustanovitvijo namenske podporne enote. To bi EJT omogočilo, da izkoristi Europolovo analitično podporo, s čimer bi se zagotovila učinkovita uporaba virov Unije pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Glede na pristojnosti, dodeljene EJT na podlagi prava Unije, na izmenjavo informacij med EJT in Europolom na podlagi avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka ne bi smele vplivati morebitne omejitve, ki jih navede država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije, ki je informacije zagotovila Europolu. Zagotavljanje takih informacij EJT neodvisno od morebitnih omejitev bi zmanjšalo zamude in preprečilo dodatne postopkovne korake po zadetku v zvezi z informacijami, ki bi jih EJT lahko drugače pridobilo v skladu s pravom Unije. Glede na to, da je pravočasen dostop do informacij bistven za učinkovito izvajanje preiskav EJT, bi ta mehanizem čim bolj povečal učinkovitost in dodano vrednost Europola kot centraliziranega informacijskega vozlišča. Poleg tega bi moral Europol poročati EJT o kaznivih ravnanjih, za katera bi lahko izvajalo svojo pristojnost, ne glede na morebitne omejitve, ki jih navede država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije. V obeh primerih bi moral Europol obvestiti pošiljatelja informacij.

(88)Za zagotovitev sinergij na ravni Unije med sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj prek Europola ter pravosodnim sodelovanjem prek Eurojusta bi moral Europol razviti strukturirano sodelovanje z Eurojustom. Kadar se ugotovi potreba po učinkovitem nadaljnjem pravosodnem ukrepanju, bi moral Europol začeti postopek za izmenjavo relevantnih informacij z Eurojustom v skladu s pravili iz te uredbe.

(89)Za okrepitev boja proti finančnemu kriminalu na ravni Unije bi moral Europol razviti tesne stike z organom AMLA, tudi z izmenjavo operativnih, strateških in drugih neoperativnih informacij ter napotitvijo uradnikov za zvezo v prostore drug drugega. Kadar je Europol na podlagi Direktive (EU) 2019/1153 pozvan, naj podpira finančnoobveščevalne enote v okviru skupnih analiz in se te izvajajo s pomočjo organa AMLA, bi moral Europol sodelovati z organom AMLA za učinkovitejšo podporo tem finančnoobveščevalnim enotam v tem okviru.

(90)Huda kazniva dejanja in organizirani kriminal vse bolj izkoriščajo mednarodne trgovinske tokove, dobavne verige in čezmejni pretok blaga. Sodelovanje med Europolom in Carinskim organom Evropske unije (EUCA), ustanovljenim z Uredbo […], lahko zato zagotovi dragocen vpogled pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in terorizma ter boju proti njim. Europol bi moral razviti tesne stike s Carinskim organom Evropske unije, zlasti da se omogoči vzajemna izmenjava relevantnih podatkov in informacij, v skladu z Uredbo […] ter ob upoštevanju veljavnih zaščitnih ukrepov in pogojev, določenih v njej.

(91)Da bi Europol prispeval k učinkoviti zaščiti finančnih interesov Unije, bi moral sodelovati z drugimi akterji na področju boja proti goljufijam, ki so vključeni v zaščito finančnih interesov Unije, kot so EJT, Eurojust, OLAF, AMLA in carinski organ EU, pri obravnavanju zadev, pomembnih za usklajevanje dejavnosti na področju boja proti goljufijam, kot so olajševanje izmenjave informacij, izvajanje usklajenih ali skupnih ukrepov, izmenjava informacij o nastajajočih trendih kaznivih dejanj pri dejavnostih, ki škodijo finančnim interesom Unije, izmenjava dobrih praks, vključno z zadevami, povezanimi z varnostjo in razvojem informacijske tehnologije, določitev meril za skupno poročanje ali usklajevanje dejavnosti usposabljanja ali splošnega razvoja v zvezi s strukturo Unije za boj proti goljufijam. Europol bi moral kot pomemben akter pri zaščiti finančnih interesov Unije dejavno sodelovati pri takih skupnih dejavnostih sodelovanja.

(92)Za okrepitev splošnega operativnega odziva Unije na čezmejni kriminal, kot je tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, bi morala imeti Europol in Frontex možnost, da izkoristita svoje dopolnjujoče se zmogljivosti. Tesno bi morala sodelovati zlasti v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2019/1896, in cikla večletne strateške politike evropskega integriranega upravljanja meja, da se zagotovi skladnost ukrepanja in preprečijo operativne vrzeli.

(93)Da bi povečali učinkovitost, preprečili podvajanje naložb, izkoristili ekonomijo obsega in spodbujali interoperabilnost, bi morala Europol in agencija eu-LISA sodelovati pri razvoju, javnem naročanju in uporabi tehničnih sestavnih delov za upravljanje informacij, po potrebi vključno z rešitvami v zvezi z obdelavo biometričnih podatkov in drugimi skupnimi storitvami, v popolni skladnosti s svojima mandatoma in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(94)Za preprečevanje oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boj proti njim je vse bolj potrebno sodelovanje zunaj Unije. Europol bi moral, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, vzpostaviti in vzdrževati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami v skladu s pravom Unije in ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov. To sodelovanje bi moralo potekati na način, ki je skladen z zunanjimi politikami in prednostnimi nalogami Unije. Za zagotovitev skladnosti in doslednosti bi bilo treba zunanje delovanje Europola po potrebi usklajevati z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije.

(95)Sodelovanje Europola s tretjimi državami bi moralo biti osredotočeno na operativno sodelovanje, ki vključuje izmenjavo informacij, operativno usklajevanje in podporo preiskavam. Osredotočanje zunanjih dejavnosti Europola na operativne cilje zagotavlja, da so njegovo strokovno znanje in viri usmerjeni v dejavnosti, ki pristojnim organom držav članic zagotavljajo največjo operativno dodano vrednost, hkrati pa še naprej dopolnjujejo vlogo agencije CEPOL na področju krepitve zmogljivosti v tretjih državah.

(96)Delovanje schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah ustvarja visoko stopnjo medsebojne odvisnosti med sodelujočimi državami pri preprečevanju čezmejnega kriminala in boju proti njemu. Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, so tesno vključene v ta skupni varnostni okvir in neposredno prispevajo k varnosti schengenskega območja. Učinkovita zaščita notranje varnosti Unije zato zahteva posebej tesno sodelovanje med Europolom in temi državami. V ta namen bodo ključnega pomena posebne ureditve, ki bodo odražale posebne odnose med temi državami in Unijo. Glede na vzajemne koristi, ki izhajajo iz takega sodelovanja, je pomembno tudi, da bi lahko te ureditve temeljile na vzajemnih pravicah in obveznostih, vključno z obveznostmi izmenjave relevantnih informacij in določbami o finančnih prispevkih.

(97)Države kandidatke za pristop k Uniji in potencialne kandidatke so ključne partnerice za krepitev evropske notranje varnosti. Tesno operativno sodelovanje s temi državami je zaradi njihove geografske bližine Uniji, položaja vzdolž pomembnih kriminalnih poti ter medregionalne narave organiziranega kriminala, terorizma in kaznivih dejanj, povezanih s kriminalom, ki spada v pristojnost Europola, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost, pomemben element za učinkovito preprečevanje takih kaznivih dejanj in groženj ter boj proti njim.

(98)Da bi podprli operativno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, je treba določiti jasne pogoje, pod katerimi se lahko prenesejo osebni podatki, hkrati pa zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov. Vsi taki prenosi bi morali potekati le v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in posebnimi določbami te uredbe, zanje pa bi morali veljati tam določeni pogoji in zaščitni ukrepi. Prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam lahko zahtevajo hitre odločitve. Za zagotovitev operativne odzivnosti in jasne dodelitve odgovornosti bi moral odločitve o odobritvi takih prenosov v skladu s pogoji in zaščitnimi ukrepi iz Uredbe (EU) 2018/1725 sprejeti izvršni direktor.

(99)Informacije, potrebne za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim, vse pogosteje izvirajo od zasebnih strank, vključno s ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spletnimi platformami, finančnimi institucijami, prevozniki in drugimi zasebnimi subjekti. Europol bi moral v okviru svojih pristojnosti prejemati, obdelovati in izmenjevati informacije in osebne podatke, pri katerih so vključene zasebne stranke, kadar je to potrebno in sorazmerno za opravljanje njegovih nalog, ob tem pa spoštovati odgovornosti držav članic.

(100)Preprečevanje resnih groženj javni varnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz razširjanja terorističnih vsebin in kriznih razmer na spletu, je vse bolj odvisno od učinkovitega sodelovanja med javnimi organi in zasebnimi strankami. Za učinkovito izvajanje nekaterih ukrepov in obveznosti, določenih v pravu Unije, vključno z Uredbo (EU) 2021/784 in Uredbo (EU) 2022/2065, bodo morda potrebne pravočasne izmenjave informacij med Europolom in ustreznimi zasebnimi strankami. Za uskladitev operativne učinkovitosti z visoko ravnjo varstva temeljnih pravic, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, je zato treba določiti pogoje za take izmenjave.

(101)Informacije, ki jih prostovoljno zagotovijo fizične osebe, lahko prispevajo k preprečevanju oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boju proti njim. Potrebni so ustrezni pogoji za zagotovitev, da se take informacije lahko uporabijo, kadar je to operativno ustrezno, pri čemer je treba ohraniti vlogo Europola kot agencije za podporo preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter zagotoviti varstvo pravic in svoboščin zadevnih oseb.

(102)Za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta. Zato bi bilo treba to uredbo razumeti tako, da določa le tista pravila o varstvu podatkov, ki so potrebna za dopolnitev, pojasnitev ali podrobno opredelitev uporabe Uredbe (EU) 2018/1725 glede na posebne naloge in operativne dejavnosti Europola. V skladu s tem so določbe te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani Europola lex specialis glede na Uredbo (EU) 2018/1725 in bi morale prevladati le, kolikor določajo podrobnejša pravila.

(103)Učinkovitost sodelovanja na področju kriminalističnoobveščevalnih podatkov ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je odvisna od kakovosti informacij, ki jih obdeluje Europol. Zato bi bilo treba, kadar je to mogoče, zanesljivost vira informacij in točnost informacij, ki jih prejme, pridobi ali analizira Europol, oceniti na podlagi skupne metodologije ocenjevanja. Kadar Europol prejme informacije, bi moral biti za to oceno še naprej odgovoren pošiljatelj informacij. Kadar Europol meni, da bi bilo treba oceno revidirati, bi si moral prizadevati za dogovor z zadevnim pošiljateljem.

(104)Osebni podatki žrtev kaznivih dejanj, prič in drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije, relevantne za kazniva dejanja, zahtevajo posebno zaščito v skladu z določbami Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Europol bi zato moral take podatke obdelovati le, kadar je to nujno potrebno in sorazmerno za opravljanje njegovih nalog ter ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov. Da bi Europol bolje prispeval k boju proti kriminalnemu izkoriščanju mladih storilcev in zaradi največje otrokove koristi, bi moral imeti možnost, da obdeluje podatke oseb, mlajših od 18 let, kadar je to potrebno in sorazmerno za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, ali boj proti njim.

(105)Europol bi moral občutljive osebne podatke v skladu s členom 4(13), (14) in (15) ter členom 9 in uvodnimi izjavami 51 do 56 Uredbe (EU) 2016/679 obdelovati le, kadar je to nujno potrebno in sorazmerno za opravljanje njegovih nalog ter ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov in nadzornih mehanizmov.

(106)Biometrični podatki se lahko obdelujejo za različne namene in ne predstavljajo v vseh okoliščinah enakega tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Posebni zaščitni ukrepi iz te uredbe za posebne vrste osebnih podatkov bi se zato morali za biometrične podatke uporabljati le, kadar se obdelujejo za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Obdelava biometričnih podatkov s strani Europola za namene edinstvene identifikacije fizične osebe v Europolovem analitičnem okolju in kadar se ta drugače zahteva na podlagi prava Unije, bi se morala šteti za nujno potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, ali boj proti njim.

(107)Europol bi moral imeti možnost obdelave osebnih podatkov v raziskovalne in inovacijske namene ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno s predhodno odobritvijo izvršnega direktorja in nadzorom upravnega odbora. Kadar Europol meni, da nova vrsta projekta pomeni znatno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi moral pred začetkom projekta izvesti tudi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov in o tem obvestiti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(108)Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti možnost uveljavljati pravico do dostopa iz Uredbe (EU) 2018/1725 tako, da vložijo zahtevo pri Europolu ali pri za to imenovanemu organu v kateri koli državi članici. Ker osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, pogosto izvirajo od pošiljateljev, bi bilo treba odločitve o zahtevah za dostop posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, sprejemati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami in pošiljatelji podatkov, da se zagotovita učinkovito varstvo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in zaščita tekočih preiskav. Za zagotovitev, da se lahko vedno upošteva rok za odgovor na zahteve za dostop posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morale države članice in pošiljatelji, s katerimi se posvetuje, Europolu odgovoriti brez odlašanja.

(109)Za zagotovitev visoke ravni kakovosti in točnosti podatkov bi bilo treba osebne podatke, ki jih obdeluje Europol, popraviti, izbrisati ali omejiti njihovo obdelavo, kadar so netočni, nezakonito obdelani ali niso več potrebni v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/1725. Glede na to, da lahko osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, izvirajo iz različnih virov, bi morala Europol in pošiljatelj zadevnih podatkov tesno sodelovati pri sprejemanju ukrepov, ki vplivajo na točnost, hrambo ali uporabo takih podatkov.

(110)Ključni zaščitni ukrep je mehanizem predhodnega posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725. Uporablja se le za dejanja obdelave z visokim tveganjem, pri katerih so morebitna tveganja za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, še posebej velika. Hkrati se predhodno posvetovanje ne bi smelo zahtevati za prilagoditve, spremembe ali uvajanje obstoječih zmogljivosti, tudi v opredeljenem operativnem okviru, če take dejavnosti ne spremenijo narave, obsega ali namena obdelave na način, ki bi povečal tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Da bi ohranili operativno učinkovitost Europola, bi moral biti rok, v katerem lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov predloži mnenje v pisni obliki na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725, osem tednov in se ne bi smel začasno odložiti ali podaljšati. V posebej nujnih primerih, ki so bistvenega pomena za opravljanje nalog Europola, bi moral imeti Europol možnost, da izjemoma začne obdelavo, kadar je to potrebno za preprečevanje neposredne kriminalne grožnje in boj proti njej ali za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe. V takih primerih bi moral Europol pred začetkom dejanj obdelave obvestiti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in v štirih tednih po začetku dejanj obdelave zagotoviti vse informacije, potrebne za predhodno posvetovanje.

(111)Za vse roke, določene za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi te uredbe, bi se morala uporabljati Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta 55 .

(112)Za zagotovitev dosledne skladnosti s pravili o varstvu osebnih podatkov bi moral upravni odbor Europola imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da svoje naloge opravlja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Kadar pooblaščena oseba za varstvo podatkov ugotovi primer neskladnosti s pravili o varstvu osebnih podatkov, bi morala imeti možnost, da od izvršnega direktorja zahteva, da v določenem roku sprejme popravljalne ukrepe. Če izvršni direktor ne ukrepa, bi morala imeti pooblaščena oseba za varstvo podatkov pooblastilo, da zadevo posreduje upravnemu odboru in po potrebi nazadnje tudi Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

(113)Za podporo Europolu pri spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju temeljnih pravic pri vseh njegovih ukrepih bi moral upravni odbor imenovati uradnika za temeljne pravice.

(114)Zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic zahteva specializirano znanje osebja Europola. Osebje Europola bi zato moralo biti deležno ustreznega usposabljanja o temeljnih pravicah in svoboščinah. Osebje Europola, vključeno v operativne dejavnosti, bi moralo biti deležno namenskega usposabljanja o varstvu podatkov in praktični uporabi zaščitnih ukrepov iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725. Za zagotovitev visokega in doslednega standarda usposabljanja bi moral Europol pri razvoju takega usposabljanja sodelovati z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 56 , in agencijo CEPOL.

(115)Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, bi morali spremljati zakonitost vsakega posredovanja osebnih podatkov Europolu s strani držav članic. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral spremljati zakonitost obdelave podatkov, ki jo izvaja Europol, in izvajati svoje funkcije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Za zagotovitev učinkovitega nadzora nad Europolom bi morali Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi tesno sodelovati med seboj pri posameznih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje.

(116)Na podlagi člena 88 PDEU dejavnosti Europola nadzoruje Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Učinkovit parlamentarni nadzor prispeva k demokratični odgovornosti, preglednosti in legitimnosti dejavnosti Europola, hkrati pa spoštuje njegovo operativno neodvisnost in odgovornosti pristojnih organov držav članic. Za učinkovit nadzor sta potrebna reden dialog z Europolom in dostop do informacij, potrebnih za opravljanje te naloge, pri čemer je treba spoštovati zahteve glede zaupnosti ter zaščite tekočih preiskav in operativnih dejavnosti. Varstvo temeljnih pravic, zlasti pravice do varstva osebnih podatkov, je posebej pomembno pri izvajanju nalog Europola. Parlamentarni nadzor bi bilo zato treba podpreti z ustreznimi izmenjavami z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in dostopom do neodvisnega strokovnega znanja o zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami.

(117)Operativna učinkovitost Europola je odvisna od ohranjanja specializiranega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanje kaznivih dejanj. Da bi ohranili tesno povezavo z operativnimi razmerami in potrebami pristojnih organov držav članic, bi moralo določena delovna mesta zasedati osebje z ustreznimi izkušnjami, pridobljenimi v teh organih. To prispeva k zagotavljanju, da dejavnosti Europola ostanejo tesno usklajene z operativnim razvojem, preiskovalnimi praksami in nastajajočimi varnostnimi grožnjami po vsej Uniji.

(118)Izmenjava strokovnega znanja in operativnih izkušenj med Europolom in pristojnimi organi držav članic prispeva k učinkovitemu sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji. Uporaba napotenih nacionalnih strokovnjakov krepi medsebojno razumevanje, olajšuje izmenjavo specializiranega znanja in dobrih praks ter podpira učinkovito izvajanje nalog Europola.

(119)Za izvajanje nalog Europola so potrebni proračunski viri, ki so sorazmerni z njegovimi operativnimi odgovornostmi ter lahko podpirajo dolgoročno načrtovanje, operativno podporo in razvoj skupnih zmogljivosti v korist držav članic. Za izvajanje svojih nalog bi moral imeti Europol ustrezne vire in dodeljen samostojen proračun. Ta bi se moral financirati predvsem s prispevkom iz splošnega proračuna Unije. Proračunski postopek Unije bi se moral uporabljati za prispevek Unije in vse druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije. Revidiranje proračunskih izkazov bi moralo opravljati Evropsko računsko sodišče.

(120)Finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev so pomemben element Europolove operativne podpore državam članicam pri preprečevanju oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boju proti njim. Poleg tega bodo zaradi nadnacionalne narave hudih kaznivih dejanj in terorizma za učinkovito operativno podporo morda potrebni tudi finančni prispevki tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, vključenim v operativne dejavnosti z državami članicami. V zvezi s tem so nekatere dejavnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog Europola, neločljivo povezane z akterji, vključenimi v določeno operativno dejavnost. Poleg tega je lahko učinkovitost Europolove finančne podpore odvisna od pravočasnega izvajanja, zaupnosti in kontinuitete sodelovanja med vključenimi akterji. V takih primerih s konkurenčnim razpisom za zbiranje predlogov ne bi bilo mogoče opredeliti alternativnega upravičenca. Zato bi moral imeti Europol možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih dodeli nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov za dejavnosti, ki spadajo na področje njegovih nalog.

(121)Potrebne določbe glede namestitve Europola na Nizozemskem, kjer ima sedež, in posebna pravila, ki se uporabljajo za osebje Europola in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko. Država članica gostiteljica bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za zagotovitev učinkovitega delovanja Europola.

(122)Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral naslediti Europol, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/794, v zvezi z vsemi njegovimi pravicami in obveznostmi. Za zagotovitev pravne varnosti, operativne kontinuitete in stabilnosti zunanjih odnosov Europola bi morali sporazumi o sodelovanju in delovni dogovori, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu, Sklepa 2009/371/PNZ ali Uredbe (EU) 2016/794, ostati v veljavi in se uporabljati do prenehanja njihove veljavnosti ali njihove nadomestitve.

(123)Potrebna je ustrezna prehodna ureditev, da se zagotovita neprekinjeno delovanje Europola in kontinuiteta njegovih dejavnosti. Odločitve, izvedbeni ukrepi, pravila in dogovori, sprejeti na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, bi zato morali ostati veljavni, dokler se ne razveljavijo ali nadomestijo. Za zagotovitev skladnosti s pravnim okvirom, vzpostavljenim s to uredbo, bi moral upravni odbor te ukrepe brez nepotrebnega odlašanja pregledati in ugotoviti, ali so še vedno ustrezni in združljivi s to uredbo oziroma ali bi jih bilo treba spremeniti ali razveljaviti. Da bi okrepili kontinuiteto in strateško vodstvo v Europolu ter izboljšali dolgoročno načrtovanje in izvajanje njegovih operativnih prednostnih nalog, je primerno prilagoditi tudi trajanje ustreznih tekočih mandatov izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja. Zagotovitev kontinuitete sedanjega izvršnega vodstva Europola je potrebno za zaščito institucionalne stabilnosti in operativne učinkovitosti agencije. Zato bi lahko mandat članov izvršnega vodstva Europola, ki ob začetku veljavnosti te uredbe opravljajo svoj prvi mandat, skupaj trajal največ deset let. Mandat članov izvršnega vodstva Europola, ki ob začetku veljavnosti te uredbe opravljajo svoj drugi mandat, bi lahko skupaj trajal največ devet let.

(124)Zaradi vse večje digitalizacije sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter razvoja naprednih informacijskih sistemov, infrastruktur v oblaku in varnih komunikacijskih storitev je potrebno tesnejše sodelovanje med Europolom in agencijo eu-LISA. Glede na strokovno znanje agencije eu-LISA na področju razvoja in delovanja obsežnih informacijskih sistemov in z njimi povezanih komunikacijskih infrastruktur s področja svobode, varnosti in pravice ter vlogo Europola pri podpiranju operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je primerno določiti pravila za sodelovanje med agencijama. Tako sodelovanje bi moralo omogočiti sinergije, preprečiti podvajanje prizadevanj, spodbujati interoperabilnost in stroškovno učinkovitost ter olajšati ponovno uporabo tehničnih sestavnih delov, storitev in strokovnega znanja, hkrati pa v celoti spoštovati ustrezna mandata, strukturi upravljanja in odgovornosti obeh agencij. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta 57  ustrezno spremeniti.

(125)Agencija eu-LISA že upravlja infrastrukturo javnih ključev in zagotavlja storitve certificiranja, ki podpirajo varno delovanje informacijskih sistemov Unije s področja svobode, varnosti in pravice. Da bi zagotovili visoko raven varnosti, zaupanja in interoperabilnosti med storitvami in orodji Europola, bi moral imeti Europol možnost uporabe teh obstoječih storitev. V ta namen bi morala imeti agencija eu-LISA možnost, da Europolu in po potrebi pristojnim organom držav članic, povezanim s storitvami in orodji Europola, predloži potrdila javnega ključa. To bi moralo Europolu omogočiti, da stroškovno učinkovito izkoristi obstoječe zmogljivosti in strokovno znanje, ki so na voljo na ravni Unije, ter tako prispeva k varni avtentikaciji, šifriranim komunikacijam in zaupanja vrednim elektronskim interakcijam.

(126)Za okrepitev zmogljivosti Europola za podporo državam članicam pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim ter za učinkovitejšo uporabo obstoječih okvirov Unije za izmenjavo informacij bi moral imeti Europol pod jasno opredeljenimi pogoji možnost, da v imenu držav članic izvaja iskanja v nacionalnih podatkovnih zbirkah, povezanih na podlagi okvira Prüm II. Pomembno je, da Europol zagotavlja operativno, analitično, tehnično in forenzično podporo v primerih, ko lahko njegovo strokovno znanje, viri ali čezmejna perspektiva zagotovijo dodano vrednost, hkrati pa se v celoti ohranijo lastništvo držav članic nad podatki, preiskovalna avtonomija in decentralizirana arhitektura, na kateri temeljijo sistemi Unije za izmenjavo informacij. Uredba (EU) 2024/982 Europolu trenutno omogoča izvajanje iskanj v prümskih podatkovnih zbirkah držav članic z uporabo podatkov, prejetih od tretjih držav. Da bi se odpravile vse operativne omejitve, ki bi lahko preprečile opredelitev ustreznih čezmejnih povezav, bi moral imeti Europol tudi možnost, da taka iskanja izvaja z uporabo podatkov, ki izvirajo iz držav članic, če to odobri država članica, katere last so podatki. To bi moralo veljati zlasti za iskanja, ki vključujejo profile DNK, daktiloskopske podatke in podobe obraza, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da bodo lahko države članice določile pogoje, pod katerimi se lahko njihovi podatki uporabljajo. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2024/982 ustrezno spremeniti.

(127)Za povečanje učinkovitosti dostopa Europola do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic, ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov in spoštovanja nacionalnega prava bi moral imeti Europol dostop do podatkov, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in indeksih policijskih evidenc, ob upoštevanju posebnih pogojev in omejitev, vključno z uporabo določenih usmerjevalnikov in sistemov, kot so EPRIS, EUCARIS in usmerjevalnik za biometrične podatke, ter zahteve po človeškem nadzoru in odločanju pri vračanju osnovnih podatkov, ter bi moral uporabljati podatke, ki izvirajo iz držav članic, le, če to odobri država članica, katere last so podatki, pri čemer bi moral take podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in to uredbo ter s soglasjem zadevne države članice.

(128)Kadar Europol izvaja iskanja z uporabo biometričnih podatkov, ki izvirajo iz držav članic, bi moral delovati izključno kot izvajalec tehničnih in forenzičnih storitev v imenu države članice, ki je dala odobritev. Europol bi zato moral taka iskanja izvajati le v okviru odobritve, ki jo podeli zadevna država članica, in sicer za vsak primer posebej ali prek trajnih odobritev pod pogoji, ki jih opredeli ta država članica. Europol bi moral v celoti spoštovati vse omejitve, ki jih v zvezi z dostopom do, uporabo, posredovanjem, hrambo, izbrisom ali uničenjem zadevnih informacij naloži država članica, ki je dala odobritev.

(129)Ker ciljev te uredbe, in sicer podpiranja in krepitve dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovega medsebojnega sodelovanja pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, ter boju proti njim, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega, nadnacionalne narave in učinkov teh groženj lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(130)[V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, je Irska [s pismom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] ALI [V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega [akta], ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.]

(131)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(132)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [datum].

(133)Ta uredba v celoti spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, kot sta zaščiteni s členoma 8 in 7 Listine oziroma s členom 16 PDEU, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča v skladu s členom 47 Listine, domnevo nedolžnosti v skladu s členom 48 Listine ter pravice žrtev kaznivih dejanj.

(134)Ta uredba spreminja in razširja določbe Uredbe (EU) 2016/794. Ker so potrebne znatne spremembe tako glede števila kot glede vsebine, bi bilo treba zaradi večje jasnosti navedeni pravni akt razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za podpiranje in krepitev dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovega medsebojnega sodelovanja z namenom preprečevanja čezmejnih hudih kaznivih dejanj, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, ter boja proti njim.

2.Europol, kot je ustanovljen s to uredbo, nadomesti in nasledi agencijo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/794.

Člen 2

Pravni status

1.Europol je agencija Unije in ima pravno osebnost.

2.Europol ima v vsaki državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana po nacionalnem pravu. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.Europol zastopa izvršni direktor.

Člen 3

Sedež

Sedež Europola je v Haagu na Nizozemskem.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: 

(1)„pristojni organi držav članic“ pomeni vse policijske organe in druge službe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim, ter druge javne organe, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, in boj proti njim;

(2)„strateška analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja in razvoja kriminalitetne politike, ki prispeva k uspešnemu in učinkovitemu preprečevanju kaznivih dejanj in boju proti njim;

(3)„operativna analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja kazenskih preiskav in kriminalističnoobveščevalnih dejavnosti;

(4)„zasebne stranke“ pomeni subjekte in organe, ustanovljene na podlagi prava države članice ali tretje države, vključno z družbami in podjetji, poslovnimi združenji, neprofitnimi organizacijami in drugimi pravnimi osebami, ki niso zajete v točki 5;

(5)„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu podatki razkrijejo, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne;

(6)„upravni osebni podatki“ pomeni osebne podatke, ki jih obdeluje Europol, razen operativnih osebnih podatkov;

(7)„teroristična vsebina“ pomeni teroristično vsebino, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, Uredbe (EU) 2021/784 ;

(8)„spolna zloraba otrok na spletu“ pomeni razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu in pridobivanje otrok za spolne namene;

(9)„krizne razmere na spletu“ pomeni razširjanje spletnih vsebin, ki izhajajo iz aktualnega ali nedavnega dogodka v resničnem svetu in prikazujejo ogrožanje življenja ali telesne celovitosti ali pozivajo k neposrednemu ogrožanju življenja ali telesne celovitosti;

(10)„uradnik za zvezo za priseljevanje“ pomeni uradnika za zvezo za priseljevanje, kot je opredeljen v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2019/1240 Evropskega parlamenta in Sveta 58 ;

(11)„enotna kontaktna točka“ pomeni osrednji subjekt, odgovoren za usklajevanje in olajševanje izmenjave informacij v skladu s členom 14 Direktive (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta 59 ;

(12)„napredne zmogljivosti“ pomeni tehnološke, analitične ali operativne zmogljivosti, ki zagotavljajo izboljšane ali nove funkcionalnosti za podpiranje preprečevanja oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boja proti njim ter sodelovanja med pristojnimi organi držav članic.

Člen 5

Pristojnost

1.Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes, zajet s politiko Unije, kot so navedene v Prilogi I, ter boju proti njim.

2.Pristojnost Europola zajema tudi kazniva dejanja, povezana z oblikami kriminala iz Priloge I, zlasti kazniva dejanja, storjena z namenom priprave, omogočanja, podpiranja ali prikrivanja takih oblik kriminala, kazniva dejanja, storjena v zvezi s tem, ali kazniva dejanja, storjena za zagotavljanje nekaznovanja oseb, vpletenih v take oblike kriminala, tudi kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost.

Člen 6

Naloge

1.Europol opravlja naslednje naloge:

(a)zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno s kriminalističnoobveščevalnimi podatki;

(b)zagotavlja operativno podporo pristojnim organom držav članic, vključno z usklajevanjem, organizacijo in izvajanjem preiskovalnih in operativnih ukrepov, analitično podporo z operativno analizo ter tehnično in forenzično podporo;

(c)zagotavlja podporo strateške in tematske narave pristojnim organom držav članic in institucijam Unije s strateško analizo in pripravo analitičnih produktov, vključno z ocenami ogroženosti, strateškimi analizami, poročili o trendih in poročili o razmerah;

(d)sodeluje z institucijami, organi, misijami, uradi in agencijami Unije, po potrebi z izmenjavo informacij in zagotavljanjem analitične podpore na področjih, ki spadajo v njihove mandate;

(e)sodeluje s tretjimi državami in drugimi ustreznimi partnerji, zlasti z izmenjavo informacij;

(f)izvaja raziskovalne in inovacijske dejavnosti na podlagi okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije ter razvija napredne zmogljivosti;

(g)razvija in vzdržuje upravljanje informacij ter storitve, orodja in sestavne dele IKT, ki mu omogočajo opravljanje nalog iz točk (a) do (e);

(h)zagotavlja finančno podporo za operativne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru preiskovalnih ali operativnih ukrepov.

2.Europol poleg nalog iz odstavka 1 opravlja naslednje podporne naloge:

(a)zagotavlja informacije in operativno podporo državam članicam v zvezi s pomembnimi mednarodnimi dogodki;

(b)zagotavlja informacije in operativno podporo strukturam Unije za krizno upravljanje ter misijam, ustanovljenim na podlagi PEU, v okviru pristojnosti Europola;

(c)zagotavlja upravno, finančno in tehnično podporo operativnim projektom, ki jih financira Unija, in evropskim mrežam organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, da se okrepijo usklajevanje, kontinuiteta in skladnost ukrepanja;

(d)deluje kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ 60 , vključno s spodbujanjem usklajevanja ukrepov, ki jih za boj proti ponarejanju eura izvajajo pristojni organi držav članic, ali v okviru skupnih preiskovalnih skupin, po potrebi v povezavi z organi, uradi in agencijami Unije ter organi tretjih držav;

(e)podpira države članice pri pregledu, kar zadeva pričakovane posledice za varnost, posameznih primerov neposrednih tujih naložb v Uniji na podlagi Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta 61 , ki zadevajo podjetja, ki ponujajo tehnologijo, vključno s programsko opremo, ki jo uporablja Europol za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, in boj proti njim;

(f)prispeva k izvajanju schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2022/922 62 in Uredbe (EU) 2022/922 v okviru pristojnosti Europola s sodelovanjem v schengenskih ocenjevalnih misijah in drugih obiskih na kraju samem ter zagotavljanjem strokovnega znanja in analiz na zahtevo Komisije;

(g)strukturirano in redno sodeluje, tudi s sklepanjem dvostranskih ali večstranskih delovnih dogovorov, ki urejajo načine takega sodelovanja, z akterji na področju boja proti goljufijam, ki so vključeni v zaščito finančnih interesov Unije, kot so EJT, Eurojust, OLAF, AMLA in carinski organ EU.

3.Europol pri opravljanju katere koli od svojih nalog ne uporablja prisilnih ukrepov.

Med izvajanjem preiskovalnih ukrepov s strani nacionalnih pristojnih organov držav članic lahko Europol podpira te pristojne organe na njihovo zahtevo in v skladu z njihovim nacionalnim pravom, zlasti z olajševanjem čezmejne izmenjave informacij in drugih oblik obdelave podatkov ter z zagotavljanjem operativne podpore na daljavo ali z navzočnostjo pri izvajanju teh ukrepov. Europol nima pooblastil za izvajanje preiskovalnih ukrepov.

Člen 7

Strateška podpora Europola

1.Europol prispeva k razvoju skupnega strateškega analitičnega okvira Unije v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji in terorizmom.

V ta namen Europol redno pripravlja analitične produkte o notranji varnosti, vključno s strateškimi analizami, ocenami ogroženosti, poročili o trendih in poročili o razmerah, ter jih da na voljo v skladu s členom 129.

2.Europol podpira razvoj in uporabo skupnih analitičnih metodologij in standardov, zlasti za ocene ogroženosti na ravni Unije, da se zagotovijo primerljivost, interoperabilnost in doslednost analitičnih produktov.

3.Države članice zagotovijo Europolu vse potrebne informacije za pripravo analitičnih produktov iz odstavka 1.

Države članice lahko zavrnejo posredovanje informacij na podlagi enega ali več od naslednjih razlogov:

(a)posredovanje informacij je v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice;

(b)posredovanje informacij ogroža uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika;

(c)posredovanje informacij bi razkrilo informacije o organizacijah ali posameznih obveščevalnih dejavnostih na področju nacionalne varnosti.

Države članice informacije posredujejo takoj, ko ni več razlogov iz točke (a), (b) ali (c).

4.Institucije, organi, uradi in agencije Unije v okviru svojih pristojnosti in v skladu z veljavnim pravom Unije Europolu zagotovijo informacije, ki so pomembne za pripravo analitičnih produktov iz odstavka 1.

5.Europol lahko uporabi informacije iz javnih virov in prispevke ustreznih partnerjev kot dopolnilne vire za pripravo analitičnih produktov iz odstavka 1.

6.Analitični produkti iz odstavka 1 se dajo na voljo Svetu in Komisiji za opredelitev, razvoj in izvajanje strateških, političnih in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu ter pri njihovem izvajanju.

7.Europol uporablja analitične produkte iz odstavka 1 za podporo načrtovanju in izvajanju operativnih dejavnosti iz tega poglavja ter te produkte upošteva pri pripravi in rednem posodabljanju okvira iz člena 57.

8.Države članice analitične produkte iz odstavka 1 upoštevajo pri določanju svojega sodelovanja v operativnih dejavnostih, ki jih podpira Europol, dodeljevanju operativnih virov ter izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije na nacionalni ravni.

9.Analitični produkti iz odstavka 1 se lahko uporabljajo za namene analiz, ki jih izvajajo Komisija in države članice, ter za dejavnosti schengenskega ocenjevanja in spremljanja, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/922 na področjih politike, ki spadajo v pristojnost Europola.

Poglavje II
Operativno sodelovanje

Oddelek 1
Operativna podpora in usklajevanje

Člen 8

Operativna podpora Europola

1.Europol zagotavlja operativno podporo pristojnim organom držav članic, da bi prispeval k preprečevanju oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boju proti njim.

2.Europol vzpostavi in vzdržuje zmogljivosti, potrebne za zagotavljanje stalne in učinkovite operativne podpore pristojnim organom držav članic.

3.Europol zlasti podpira:

(a)preiskave in operativne dejavnosti, ki zahtevajo usklajeno ukrepanje na ravni Unije;

(b)identifikacijo, ciljanje in onemogočanje kriminalnih mrež z visokim tveganjem in njihove podporne kriminalne infrastrukture;

(c)operativne dejavnosti, ki zahtevajo specializirane analitične, tehnične, digitalne, forenzične ali multidisciplinarne zmogljivosti;

(d)odkrivanje, analiziranje in usklajevanje ukrepov proti obsežnim, nastajajočim in hitro spreminjajočim se varnostnim grožnjam, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z oblikami kriminala iz Priloge I, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost, ter usklajevanje odzivov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nanje;

(e)izvajanje strateških in operativnih prednostnih nalog Unije v zvezi z notranjo varnostjo.

4.Operativna podpora, ki jo zagotavlja Europol, se lahko po potrebi in v skladu z operativnimi potrebami med drugim zagotovi s:

(a)centri specializiranega strokovnega znanja Unije (v nadaljnjem besedilu: centri) iz členov 13 do 19;

(b)operativnimi projektnimi skupinami v skladu s členom 20;

(c)skupnimi preiskovalnimi skupinami v skladu s členom 21, tudi v sodelovanju z Eurojustom;

(d)Europolovimi napotitvami v skladu s členom 22;

(e)podporo strateškim in operativnim dejavnostim, ki se izvajajo v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), v skladu s členom 23.

5.Europol zagotovi usklajevanje, skladnost in dopolnjevanje operativne podpore, struktur in instrumentov sodelovanja iz tega poglavja, tudi kadar se hkrati uporabi več oblik operativne podpore.

6.Države članice si prizadevajo za učinkovito uporabo oblik operativne podpore iz odstavka 4, zlasti kadar je za zagotovitev učinkovitega odziva na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter terorizem potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije.

7.Kadar operativna in analitična služba ali centri ugotovijo operativne povezave ali potrebe po usklajevanju v zvezi s čezmejnimi kriminalnimi dejavnostmi, Europol od pristojnih organov zadevnih držav članic zahteva, da zagotovijo relevantne informacije in kriminalističnoobveščevalne podatke ali prispevajo k usklajevalnim ukrepom.

Pristojni organi zadevnih držav članic se brez nepotrebnega odlašanja odzovejo in, če se odločijo, da ne bodo zagotovili zahtevanega prispevka ali sodelovali pri predlaganih usklajevalnih ukrepih, Europolu predložijo utemeljeno obrazložitev.

Člen 9

Operativna podpora finančnim preiskavam in odvzemu premoženjske koristi

1.Europol sodeluje z uradi za odvzem premoženjske koristi, ustanovljenimi na podlagi člena 5 Direktive (EU) 2024/1260.

2.Države članice zagotovijo, da ima Europol neposreden in takojšen dostop do informacij iz člena 6(2) Direktive (EU) 2024/1260 pod pogoji iz navedenega člena in v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog iz člena 16 te uredbe.

Države članice zagotovijo tudi, da lahko Europol hitro pridobi informacije iz člena 6(3) Direktive (EU) 2024/1260 na zahtevo pri ustreznem uradu za odvzem premoženjske koristi in v primerih, opisanih v členu 6(4) navedene direktive, v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog iz člena 16 te uredbe. 

Dostop do informacij iz tega odstavka je skladen s členom 6(5) in (6) Direktive (EU) 2024/1260.

3.Kadar Europol meni, da obstaja neposredna nevarnost izginotja premoženja, ki je bilo izsledeno in identificirano na podlagi dejavnosti iz člena 16 te uredbe, pristojnim organom zadevnih držav članic predloži zaprosilo, da se izvede takojšnji ukrep v skladu s členom 11(2) Direktive (EU) 2024/1260.

Pristojni organ zadevne države članice o zaprosilu odloči brez odlašanja in po možnosti v 24 urah.

Kadar se pristojni organ zadevne države članice odloči, da ne bo izvedel takojšnjega ukrepa, o tem obvesti Europol in navede razloge za svojo odločitev. Teh razlogov mu ni treba navesti v naslednjih primerih:

(a)razkritje razlogov je v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)razkritje razlogov ogroža uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika.

4.Europol v skladu s členom 12 Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta 63 in prek ustrezne Europolove nacionalne enote ali, če zadevna država članica to dovoli, prek neposrednega stika sodeluje s finančnoobveščevalnimi enotami, ustanovljenimi na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 64 , zlasti z izmenjavo informacij in zagotavljanjem analiz državam članicam v podporo čezmejnim preiskavam, ki spadajo v pristojnost Europola.

5.Vsaka država članica zagotovi, da ima njena finančnoobveščevalna enota v mejah svojega mandata in pristojnosti ter ob upoštevanju nacionalnih procesnih jamstev pravico, da odgovori na ustrezno utemeljene zahteve, ki jih vloži Europol v skladu s členom 12 Direktive (EU) 2019/1153, kar zadeva finančne informacije in analize, prek njene Europolove nacionalne enote ali, če to dovoli ta država članica, z neposrednim stikom med finančnoobveščevalnimi enotami in Europolom.

Člen 10

Finančna podpora za operativne dejavnosti

1.Europol lahko po prejemu ustrezno utemeljenega pisnega zaprosila države članice zagotovi ciljno usmerjeno finančno podporo za operativne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru prednostne preiskave ali operativnega ukrepa, ki ga podpira Europol in spada v njegovo pristojnost.

2.Finančna podpora iz odstavka 1 je omejena na to, kar je potrebno in sorazmerno za namene zadevne prednostne preiskave ali operativnega ukrepa, ter lahko krije operativne, tehnične, logistične in druge odhodke, ki so potrebni za njeno oziroma njegovo učinkovito izvajanje.

3.Europol lahko po potrebi in v skladu z operativnimi prednostnimi nalogami da prednost finančni podpori za usklajene čezmejne operativne dejavnosti.

4.Europol sprejme odločitve o odobritvi finančne podpore iz odstavka 1 za vsak primer posebej v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih sprejme upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju s Komisijo.

Ta izvedbena pravila določajo pogoje in postopke za odobritev, upravljanje in spremljanje take podpore, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo odgovornost, sledljivost, možnost revizije in skladnost z veljavnimi finančnimi pravili Unije.

Člen 11

Zaprosilo za začetek kazenske preiskave

1.Ko Europol v posameznih primerih meni, da bi bilo treba začeti kazensko preiskavo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki spada v njegovo pristojnost, pristojne organe zadevne države članice prek Europolove nacionalne enote zaprosi, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo takšno preiskavo.

2.Brez poseganja v odstavek 1 lahko izvršni direktor, kadar meni, da bi bilo treba začeti kazensko preiskavo v zvezi z določenim kaznivim dejanjem, ki zadeva eno samo državo članico, vendar vpliva na skupni interes, zajet s politiko Unije, pristojne organe zadevne države članice prek njene Europolove nacionalne enote zaprosi, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo takšno kazensko preiskavo.

3.Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije in spadajo v pristojnost EJT.

4.Pristojni organi zadevnih držav članic prednostno preučijo vsako zaprosilo na podlagi odstavka 1 ali 2 ter brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo utemeljeno odločitev.

Europolove nacionalne enote o odločitvi pristojnih organov držav članic brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Europol glede vsakega zaprosila, predloženega na podlagi odstavka 1 ali 2.

5.Če se pristojni organi države članice odločijo, da ne bodo privolili v zaprosilo, predloženo na podlagi odstavka 1 ali 2, Europol brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem mesecu od prejema zaprosila, obvestijo o razlogih za svojo odločitev. Teh razlogov jim ni treba navesti v naslednjih primerih:

(a)    razkritje razlogov je v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)    razkritje razlogov ogroža uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika.

6.Europol nemudoma obvesti Eurojust o vsakem zaprosilu, predloženem na podlagi odstavka 1 ali 2, ter o vsaki odločitvi pristojnega organa države članice, sprejeti v skladu z odstavkoma 4 in 5, da se Eurojustu omogoči zagotavljanje pravočasnega nadaljnjega pravosodnega ukrepanja na nacionalni ravni in izvajanje njegove pristojnosti, po potrebi vključno z zmožnostjo ukrepanja na lastno pobudo v skladu z veljavnimi določbami Uredbe (EU) 2018/1727.

7.Europol nemudoma obvesti EJT o zaprosilih, predloženih na podlagi odstavka 1 ali 2, v zvezi s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost EJT, ter o vsaki povezani odločitvi pristojnega organa države članice v skladu z odstavkoma 4 in 5.

Oddelek 2
Operativne specializirane zmogljivosti

Člen 12

Operativna in analitična služba

1.Europol prek operativne in analitične službe vzdržuje stalno operativno in analitično zmogljivost 24 ur na dan in 7 dni v tednu za podporo usklajevanju, organizaciji in izvajanju preiskovalnih in operativnih ukrepov, ki se v skladu s to uredbo izvajajo skupaj z državami članicami.

2.Operativna in analitična služba zagotavlja: 

(a)operativno in strateško analizo informacij in kriminalističnoobveščevalnih podatkov, tudi v podporo dejavnostim, ki jih izvajajo centri;

(b)podporo analitičnim projektom in njihovo usklajevanje;

(c)horizontalne storitve na področjih interoperabilnosti, biometrije, obveščevalnih podatkov iz javnih virov (OSINT), obveščevalnih podatkov o potovanjih in satelitskih posnetkov;

(d)opredelitev operativnih povezav ter usklajevanje čezmejnih operativnih in preiskovalnih odzivov, po potrebi tudi tako, da predlaga vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo;

(e)usklajevanje in skladnost operativne podpore, zagotovljene na podlagi te uredbe, tudi v okviru operativnih projektnih skupin, skupnih preiskovalnih skupin, Europolovih napotitev in dejavnosti platforme EMPACT;

(f)pripravo analitičnih produktov iz člena 7.

3.Operativna in analitična služba zagotavlja usklajevanje, sodelovanje in operativno skladnost med centri specializiranega strokovnega znanja Unije, zlasti kadar se operativne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalni podatki ali preiskave nanašajo na več oblik kriminala ali kazniva dejanja, povezana z oblikami kriminala iz Priloge I, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost ali kako drugače zahtevajo multidisciplinarni odziv.

Člen 13

Centri specializiranega strokovnega znanja Unije

1.Kot centri specializiranega strokovnega znanja Unije (v nadaljnjem besedilu: centri) se ustanovijo Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, Evropski center za boj proti terorizmu, Evropski center za finančni in gospodarski kriminal, Evropski center za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov.

2.Centri so del Europolove organizacijske strukture in nimajo ločene pravne osebnosti. Delujejo kot glavne specializirane strukture Europola za zmogljivosti in strokovno znanje na zadevnih področjih ter podpirajo preprečevanje oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boj proti njim, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z oblikami kriminala iz Priloge I, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost.

3.Centri zlasti:

(a)zagotavljajo specializirano operativno podporo pristojnim organom držav članic;

(b)zagotavljajo operativno podporo v okviru operativnih projektnih skupin, skupnih preiskovalnih skupin in platforme EMPACT;

(c)olajšujejo usklajevanje in sodelovanje med državami članicami ter po potrebi z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter ustreznimi partnerji, vključno z opredelitvijo operativnih povezav;

(d)podpirajo celostne operativne ukrepe, ki jih usklajuje operativna in analitična služba in ki vključujejo več oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, ali kazniva dejanja, povezana z oblikami kriminala iz Priloge I, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost, tudi z mobilizacijo in usklajevanjem specializiranega strokovnega znanja in zmogljivosti na več operativnih področjih;

(e)opredeljujejo potrebe po zmogljivostih ter prispevajo k razvoju, uvajanju in vključevanju naprednih zmogljivosti v dejavnosti Europola in pristojnih organov držav članic, vključno s specializiranim usposabljanjem, pri tem pa se usklajujejo s službo za predvidevanje in zmogljivosti ter tesno sodelujejo s podpornimi uradi Europola;

(f)prispevajo k pripravi analitičnih produktov iz člena 7.

4.Europol zagotovi, da so dejavnosti centrov skladne s strateškimi in operativnimi prednostnimi nalogami Unije na področju notranje varnosti, vključno s tistimi, ki so vzpostavljene v okviru platforme EMPACT.

5.Centri lahko v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 6 vključujejo uradnike za zvezo in predstavnike drugih organov, uradov in agencij Unije.

Europol lahko v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 6 povabi tudi partnerje z ustreznim strokovnim znanjem, da prispevajo k dejavnostim iz odstavka 3, točki (e) in (f).

6.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme izvedbena pravila o organizaciji, posameznih funkcijah, sestavi in delovanju centrov ter ta pravila redno pregleduje in jih po potrebi prilagaja glede na operativne potrebe in spreminjajoče se varnostne grožnje.

Člen 14

Evropski center za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu

V skladu s členom 6(1), točka (b), podpora, ki jo zagotavlja Europol, zlasti prek Evropskega centra za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, zajema zlasti:

(a)podpiranje identifikacije, prednostnega razvrščanja, ciljanja in onemogočanja prioritetnih tarč in kriminalnih mrež z visokim tveganjem;

(b)podpiranje in usklajevanje čezmejnih preiskav in operativnih dejavnosti, povezanih z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem in eksplozivi, okoljsko kriminaliteto, kaznivimi dejanji zoper lastnino ter drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala;

(c)zagotavljanje specializiranega strokovnega znanja v podporo kompleksnim preiskavam in operativnim dejavnostim, ki vključujejo več jurisdikcij, tudi v okviru operativnih projektnih skupin, skupnih preiskovalnih skupin in dejavnosti platforme EMPACT;

(d)podpiranje identifikacije, spremljanja in onemogočanja novačenja in izkoriščanja otrok in mladih s strani kriminalnih mrež, tudi prek spletnih storitev in platform, za namene izvajanja, omogočanja ali prikrivanja kriminalnih dejavnosti.

Člen 15

Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti

V skladu s členom 6(1), točka (b), podpora, ki jo zagotavlja Europol, zlasti prek Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti, zajema zlasti:

(a)podpiranje držav članic in, kadar je ustrezno, zasebnih strank pri preprečevanju kibernetskih napadov domnevno kaznivega izvora in obsežnih zlonamernih spletnih dejavnosti ter odzivanju nanje, tudi v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), tudi v zvezi z incidenti z izsiljevalskim programjem, in z dostopom do infrastrukture, uporabljene za izvedbo napada;

(b)podpiranje držav članic in, kadar je ustrezno, zasebnih strank pri reševanju kriznih razmer na spletu, zlasti z zagotavljanjem informacij zasebnim strankam, ki so potrebne za prepoznavanje ustreznih spletnih vsebin, storitev, računov, infrastruktur ali digitalnih dejavnosti, vključno s prijavami spletnih vsebin ponudnikom spletnih storitev;

(c)podpiranje držav članic pri preprečevanju spolne zlorabe otrok, razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu in pridobivanja otrok za spolne namene ter boju proti njim;

(d)prispevanje k identifikaciji žrtev in storilcev kibernetske kriminalitete in kibernetsko omogočenih kriminalnih dejavnosti, vključno s spolno zlorabo otrok na spletu;

(e)vzdrževanje in uporabo specializiranih digitalnih forenzičnih, tehničnih, analitičnih in preiskovalnih strokovnih znanj in zmogljivosti, tudi za podporo obdelavi in analizi digitalnih podatkov in zakonito pridobljenih šifriranih podatkov;

(f)gostovanje in podpiranje platform za operativno usklajevanje in specializiranih okvirov operativnega sodelovanja na področju kibernetske kriminalitete in čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov, vključno s skupno projektno skupino za kibernetski kriminal.

Člen 16

Evropski center za finančni in gospodarski kriminal

V skladu s členom 6(1), točka (b), podpora, ki jo zagotavlja Europol, zlasti prek Evropskega centra za finančni in gospodarski kriminal, zajema zlasti:

(a)podpiranje uradov držav članic za odvzem premoženjske koristi pri sledenju in identifikaciji predmetov, uporabljenih za kazniva dejanja, premoženjske koristi in premoženja, ki so ali bi lahko postali predmet sklepa o začasnem zavarovanju ali odvzemu, v skladu s členom 9;

(b)podpiranje odkrivanja, analize in spremljanja kriminalnih finančnih tokov, nezakonitih finančnih mrež in kriminalnih poslovnih modelov, povezanih z organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma;

(c)zagotavljanje operativne in analitične podpore EJT v zvezi s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost Europola in EJT, v skladu s členom 81;

(d)podpiranje držav članic pri boju proti obsežnim digitalnim goljufijam, vključno z olajševanjem poročanja o goljufijah ter sodelovanjem s finančnimi institucijami, spletnimi platformami in mednarodnimi partnerji.

Člen 17

Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov

V skladu s členom 6(1), točka (b), podpora, ki jo zagotavlja Europol, zlasti prek Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov, zajema zlasti:

(a)podpiranje identifikacije, spremljanja in analize kriminalnih mrež, vpletenih v tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, vključno z njihovimi poslovnimi modeli, načini delovanja in kriminalno infrastrukturo;

(b)podpiranje odkrivanja in analize digitalne razsežnosti tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, vključno z analizo podatkov iz javnih virov, sodelovanjem s ponudniki spletnih storitev in mrežami strokovnih delavcev;

(c)podpiranje odkrivanja, analize in onemogočanja nezakonitih finančnih tokov, sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in finančne infrastrukture, ki jo uporabljajo mreže za tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, v tesnem sodelovanju z Evropskim centrom za finančni in gospodarski kriminal;

(d)podpiranje sodelovanja in operativnega usklajevanja z državami članicami, agencijama Frontex in Eurojust, drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami in mednarodnimi partnerji v zadevah, povezanih s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi.

Člen 18

Evropski center za boj proti terorizmu

V skladu s členom 6(1), točka (d), podpora, ki jo zagotavlja Europol, zlasti prek Evropskega centra za boj proti terorizmu, zajema zlasti:

(a)obravnavanje razširjanja terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu, tudi s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic v zvezi z odredbami o odstranitvi v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/784 in s prijavami spletnih vsebin ponudnikom spletnih storitev;

(b)podpiranje preiskav, tudi z odkrivanjem in analizo tokov in mrež financiranja terorizma, groženj, povezanih s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi in eksplozivi, radikalizacije na spletu ter zlorabe spletnih platform in novih tehnologij za teroristične namene;

(c)podpiranje kriznega odzivanja in operativnega usklajevanja, tudi v kriznih razmerah na spletu, z namenskimi zmogljivostmi, orodji, skupnimi usklajevalnimi strukturami in podpornimi mehanizmi, tudi prek mehanizma za izmenjavo informacij iz člena 47;

(d)podpiranje preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem, z olajševanjem izmenjave informacij, kriminalističnoobveščevalnih podatkov in analitičnih produktov med pristojnimi organi držav članic ter po potrebi z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije ter zasebnimi strankami.

Člen 19

Ustanovitev in upravljanje dodatnih centrov specializiranega strokovnega znanja Unije

1.V okviru Europola se lahko ustanovijo dodatni centri specializiranega strokovnega znanja Unije, zlasti kadar izvršni direktor ugotovi, da so za izpolnjevanje nalog Europola potrebne stalne specializirane zmogljivosti ali usklajeno ukrepanje na ravni Unije.

2.O ustanovitvi, prilagoditvi ter po potrebi združitvi in ukinitvi dodatnih centrov se odloča z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 139, pri čemer se upoštevajo zlasti:

(a)obseg, kompleksnost ali čezmejna razsežnost zadevnih kriminalnih ali varnostnih groženj in kaznivih dejanj, povezanih z oblikami kriminala iz Priloge I, kadar taka kazniva dejanja vključujejo hibridno razsežnost;

(b)operativne potrebe držav članic in potreba po stalnih specializiranih zmogljivostih na ravni Unije;

(c)potreba po zagotavljanju skladnosti in dopolnjevanja z obstoječimi centri in drugimi operativnimi okviri Unije;

(d)razpoložljivost virov v okviru Europola.

3.Za centre, ustanovljene na podlagi tega člena, se uporablja člen 13(2) do (6).

Oddelek 3
Instrumenti operativnega sodelovanja

Člen 20

Operativne projektne skupine

1.Pristojni organi držav članic lahko ob podpori Europola ustanovijo operativne projektne skupine za obravnavanje določenih čezmejnih kriminalnih groženj, ki spadajo v pristojnost Europola.

Operativna projektna skupina se lahko ustanovi, kadar zadevna kriminalna grožnja vključuje dve ali več držav članic in je zaradi njenega obsega, kompleksnosti ali čezmejne razsežnosti potrebno usklajeno operativno in preiskovalno ukrepanje na ravni Unije.

2.Države članice, ki sodelujejo v operativni projektni skupini, in Europol zagotovijo skladnost in po možnosti povezovanje z okvirom platforme EMPACT.

3.Države članice, ki ustanovijo operativno projektno skupino, se lahko odločijo povabiti druge države članice in tretje države iz poglavja VII, da sodelujejo v operativni projektni skupini ali jo podpirajo.

4.Europol v dogovoru z državami članicami, ki sodelujejo v operativni projektni skupini, podpira načrtovanje, usklajevanje in izvajanje operativnih in kriminalističnoobveščevalnih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru te projektne skupine.

Europol da na voljo ustrezno operativno in finančno podporo.

5.Države članice, ki sodelujejo v operativni projektni skupini, v skladu z nacionalnim pravom:

(a)prek mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) pravočasno zagotavljajo stalno in strukturirano izmenjavo vseh relevantnih informacij z Europolom in drugimi sodelujočimi državami članicami ter po potrebi zagotovijo, da so take informacije na voljo za neposreden dostop v skladu s členi 39, 40 in 41;

(b)učinkovito uporabljajo operativno in finančno podporo, ki jo zagotavlja Europol;

(c)po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom izvajajo usklajene kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in kazenske preiskave, da bi obravnavale zadevne kriminalne grožnje;

(d)začnejo vzporedne finančne preiskave za identifikacijo, zamrznitev in zaseg sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem;

(e)    po potrebi mobilizirajo uradnike za zvezo, napotene v tretje države, v katerih se preiskujejo kriminalne dejavnosti v okviru operativne projektne skupine, da bi okrepile sodelovanje in izmenjavo informacij ter Europolu zagotovile pridobljene informacije.

6.Izvršni direktor pristojnim organom zadevnih držav članic prek Europolove nacionalne enote predlaga ustanovitev operativne projektne skupine, kadar bi na podlagi objektivnih meril taka projektna skupina zagotovila dodano vrednost pri obravnavanju določene čezmejne kriminalne grožnje, ki spada v pristojnost Europola, in izpolnila ugotovljene operativne potrebe.

7.Upravni odbor sprejme izvedbena pravila za ustanovitev in delovanje operativnih projektnih skupin, vključno s potrebnimi zaščitnimi ukrepi za sodelovanje tretjih držav.

8.Europol skupaj z državami članicami, ki sodelujejo v operativni projektni skupini, v vseh fazah operativnih dejavnosti oceni, ali je potrebna ustanovitev skupne preiskovalne skupine v skladu s členom 21, da se podpre usklajeno in trajno ukrepanje na ravni Unije.

Člen 21

Sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah

1.Europol lahko sodeluje v dejavnostih skupnih preiskovalnih skupin, ki obravnavajo oblike kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, vključno s skupinami, ustanovljenimi v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/465/PNZ 65 in Konvencijo, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije 66 . V sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine se določijo pogoji v zvezi s sodelovanjem Europola v skupini, ki vključujejo informacije o pravilih o odgovornosti.

2.Europol lahko v okviru zakonskih omejitev v državah članicah, v katerih deluje skupna preiskovalna skupina, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjavah informacij z vsemi člani skupne preiskovalne skupine.

3.Kadar Europol sodeluje v skupni preiskovalni skupini, lahko v skladu s to uredbo vsem članom skupine zagotavlja potrebne informacije, ki jih obdeluje za namene iz člena 32(2). Europol istočasno obvešča Europolove nacionalne enote držav članic, zastopanih v skupni preiskovalni skupini, pa tudi nacionalne enote držav članic, ki so informacije zagotovile.

4.Europol lahko pod pogoji iz te uredbe za namene iz člena 32(2) s soglasjem države članice, ki je informacije zagotovila, obdeluje informacije, pridobljene med sodelovanjem v skupni preiskovalni skupini.

5.Kadar Europol upravičeno meni, da bi ustanovitev skupne preiskovalne skupine pomenila dodano vrednost pri preiskavi, lahko to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri njeni ustanovitvi.

6.Europol na zaprosilo pristojnega organa države članice, podano na podlagi nasveta Eurojusta v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) .../... [Predlog uredbe o Eurojustu], v okviru svojih pristojnosti sodeluje v zadevni skupni preiskovalni skupini, razen če navede ustrezno utemeljene razloge, zakaj tega ne bo storil.

Člen 22

Europolove napotitve

1.Država članica lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom zaprosi za Europolove napotitve na svoje ozemlje, da bi izkoristila operativno podporo, ki jo zagotavlja Europol.

2.Europolove napotitve za operativno podporo potekajo zlasti v okviru kompleksnih ali obsežnih preiskav ali kriminalističnoobveščevalnih dejavnosti, za katere je potrebna usklajena podpora na ravni Unije. Europolove napotitve lahko vključujejo sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu s členom 21, v operativnih projektnih skupinah, ustanovljenih v skladu s členom 20, ali v drugih usklajenih operativnih dejavnostih.

Europolove napotitve se lahko izvajajo tudi, da se podpre preverjanje v ustreznih podatkovnih zbirkah, tudi v okviru krepitve nadzora na zunanjih mejah Unije ali podpore dejavnostim upravljanja migracij v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 , ali da se podprejo države članice ob pomembnih mednarodnih dogodkih.

Europolove napotitve potekajo tudi zlasti za zagotovitev učinkovite uporabe, vključitve in uvedbe Europolovih storitev, orodij in naprednih zmogljivosti v operativnih okoljih držav članic.

3.Europol oceni vsako zaprosilo države članice na podlagi odstavka 1 in lahko odobri Europolovo napotitev, pri čemer upošteva svoja razpoložljiva sredstva.

4.Europol in zadevna država članica se po odobritvi Europolove napotitve na podlagi odstavka 3 dogovorita o načinih njenega izvajanja.

5.Osebje Europola in napoteni nacionalni strokovnjaki, ki se napotijo na ozemlje zadevne države članice, delujejo v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom države članice, na ozemlje katere so napoteni.

6.Država članica, na ozemlju katere poteka napotitev, v skladu z načini izvajanja, dogovorjenimi na podlagi odstavka 4:

(a)Europolu brez nepotrebnega odlašanja v skladu z nacionalnim pravom zagotovi vse relevantne informacije in po možnosti omogoči neposreden dostop do takih informacij za Europolove napotitve;

(b)Europolovim napotitvam omogoči, da so v skladu z nacionalnim pravom prisotne med izvajanjem preiskovalnih ukrepov;

(c)spodbuja mobilizacijo specializiranega strokovnega znanja, vključno s strokovnim znanjem na področju analitike, digitalne forenzike, informacijske tehnologije in povezovanja sistemov;

(d)sprejme potrebne ukrepe v skladu z nacionalnim pravom za zagotovitev, da se lahko rezultati, pridobljeni z operativno podporo, ki jo zagotavljajo Europolove napotitve, uporabijo kot dokaz v nacionalnih preiskovalnih in sodnih postopkih, vključno z zagotavljanjem, da se taki rezultati ustvarijo, dokumentirajo in posredujejo na način, ki je združljiv z zahtevami nacionalnega prava.

7.Izvršni direktor lahko pristojnim organom države članice prek podpornega urada Europola predlaga Europolovo napotitev, če meni, da bi taka napotitev zagotovila dodano vrednost pri preprečevanju oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, ali boju proti njim.

8.Kadar tretja država, s katero je Europol vzpostavil sodelovanje na podlagi te uredbe ali Uredbe (EU) 2018/1725, zaprosi za Europolove napotitve na svoje ozemlje na podlagi tega člena, se uporabljajo zahteve in postopek iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 9 tega člena.

9.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme izvedbena pravila o pripravi in izvajanju Europolovih napotitev.

Člen 23

Podpora Europola platformi EMPACT

1.Da se države članice podprejo pri nadaljnji krepitvi platforme EMPACT kot skladnega okvira za preprečevanje groženj, ki jih predstavljajo kriminalne mreže, in boj proti njim na ravni Unije, Europol zagotavlja upravno, logistično, finančno in operativno podporo operativnim in strateškim dejavnostim, ki jih izvajajo države članice in tretje države, vključno s povezano izmenjavo informacij, ter tretjim državam, ki sodelujejo pri takih dejavnostih.

V zvezi s tem Europol dopolnjuje usklajevalne funkcije, ki jih na nacionalni ravni izvajajo Europolove nacionalne enote.

2.Za namene odstavka 1 Europol prek podporne skupine EMPACT zlasti:

(a)    podpira razvoj in izvajanje dvoletnih operativnih akcijskih načrtov, vključno s pomočjo pri opredelitvi operativnih prednostnih nalog, ciljev in dosežkov;

(b)    povezuje sestanke nacionalnih koordinatorjev EMPACT;

(c)    podpira pripravo in upravljanje operativnih akcijskih načrtov;

(d)    podpira vključevanje tretjih držav v platformo EMPACT, zlasti držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU.

3.Europol pri izvajanju podpore iz odstavka 2 prek podporne skupine EMPACT tesno sodeluje z Europolovimi nacionalnimi enotami, nacionalnimi koordinatorji EMPACT in drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, vključenimi v platformo EMPACT, ter po potrebi s tretjimi državami in drugimi partnerji v skladu s to uredbo.

Člen 24

Uporaba naborov operativnih in tehničnih strokovnjakov

1.Europol vzpostavi in vzdržuje specializirane nabore operativnih in tehničnih strokovnjakov, sestavljene iz strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, da se zagotovi razpoložljivost visokospecializiranega strokovnega znanja, potrebnega za izpolnjevanje nalog Europola in za podporo državam članicam.

2.Države članice imenujejo strokovnjake za vključitev v specializirane nabore operativnih in tehničnih strokovnjakov iz odstavka 1 v skladu s profili in zahtevami za sodelovanje, ki jih določi upravni odbor, da se zagotovi razpoložljivost specializiranega strokovnega znanja. Imenovanje strokovnjaka v skupino ne vpliva na delovno razmerje med tem strokovnjakom in pristojnim organom zadevne države članice.

3.Strokovnjaki, ki sodelujejo v naborih, se lahko s soglasjem pristojnega organa zadevne države članice napotijo v Europol.

4.Europol lahko državam članicam zagotovi finančno podporo v zvezi z usposabljanjem in napotitvijo strokovnjakov, ki sodelujejo v naborih.

5.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme izvedbena pravila o delovanju naborov, vključno z načini izvajanja napotitve strokovnjakov, organizacijo usposabljanj in zagotavljanjem finančne podpore iz odstavka 4.

Oddelek 4
Nacionalne strukture za operativno sodelovanje

Člen 25

Europolove nacionalne enote

1.Države članice in Europol sodelujejo med seboj pri izpolnjevanju svojih nalog iz te uredbe.

2.Vsaka država članica ustanovi ali imenuje Europolovo nacionalno enoto.

Europolova nacionalna enota je organ za zvezo in osrednja usklajevalna točka med Europolom in pristojnimi organi države članice. Vsaka država članica zagotovi, da lahko njena Europolova nacionalna enota izpolnjuje naloge, ki se ji dodelijo na podlagi te uredbe, zlasti da ima dostop do nacionalnih podatkov s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter drugih relevantnih podatkov, potrebnih za sodelovanje z Europolom.

3.Europolove nacionalne enote za namene sodelovanja z Europolom zagotovijo strateško usklajevanje pristojnih organov držav članic, katerih dejavnosti spadajo v pristojnost Europola, na nacionalni ravni.

V ta namen Europolove nacionalne enote zlasti:

(a)opredelijo in konsolidirajo operativne prednostne naloge in potrebe pristojnih organov države članice po zmogljivostih ter o tem obveščajo Europol, tudi za okvir iz člena 57;

(b)usklajujejo nacionalne prispevke k strateškim in analitičnim dejavnostim Europola;

(c)podpirajo usklajevanje nacionalnih prednostnih nalog s prednostnimi nalogami Unije na področju preprečevanja oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boj proti njim.

4.Vodje Europolovih nacionalnih enot se redno sestajajo, da uskladijo strateške prednostne naloge za sodelovanje z Europolom ter opredelijo skupne operativne prednostne naloge in potrebe po zmogljivostih.

5.Europolove nacionalne enote olajšujejo izmenjavo informacij med Europolom in pristojnimi organi svojih držav članic. V ta namen Europolove nacionalne enote:

(a)od Europola prejmejo vse informacije, ki so si jih v neposrednih stikih izmenjali Europol in pristojni organi njihovih držav članic, razen če Europolova nacionalna enota navede, da takih informacij ne potrebuje;

(b)imajo dostop do nacionalnih podatkov s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter drugih relevantnih podatkov, potrebnih za sodelovanje z Europolom;

(c)prispevajo k izpolnjevanju nalog, dodeljenih pristojnim organom držav članic, v zvezi z njihovimi obveznostmi glede izmenjave informacij z Europolom v skladu s poglavjem III.

6.Europolova nacionalna enota zagotovi, da države članice ustrezno izkoristijo operativno podporo Europola, tudi tako, da olajša vključevanje Europolove podpore in orodij v nacionalne preiskave ter sodelovanje pristojnih organov države članice v operativnih dejavnostih, ki jih usklajuje, organizira ali podpira Europol, vključno z operativnimi projektnimi skupinami in Europolovimi napotitvami.

Za namene iz prvega pododstavka Europolova nacionalna enota vključuje podporni urad Europola, ustanovljen v skladu s členom 26.

7.Europolove nacionalne enote zagotovijo usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v okviru platforme EMPACT, na nacionalni ravni, tudi s podpiranjem nacionalnega koordinatorja EMPACT pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti platforme EMPACT ter spodbujanjem sodelovanja pristojnih organov države članice.

Za namene iz prvega pododstavka Europolova nacionalna enota vključuje podporno skupino EMPACT.

Vsaka država članica, ki v okviru platforme EMPACT uvede operativni ukrep, ki ga podpira Europol, ali ki v njem sodeluje, uporablja aplikacijo SIENA, kadar koli je to izvedljivo, da Europolu in drugim državam članicam brez odlašanja zagotovi vse relevantne informacije.

8.Stroške, ki jih imajo Europolove nacionalne enote zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih z izjemo stroškov vzpostavitve zveze ne krije Europol.

Europol podpira delovanje in zmogljivost Europolovih nacionalnih enot, vključno z njihovimi podpornimi funkcijami.

Taka podpora vključuje finančne prispevke Europolovim nacionalnim enotam, določene v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 124.

Člen 26

Podporni uradi Europola

1.Države članice ustanovijo podporni urad Europola v okviru Europolove nacionalne enote, s čimer zagotovijo, da se ustrezno izkoristi podpora Europola.

2.Podporni uradi Europola po potrebi:

(a)pristojnim organom države članice olajšujejo uporabo in vključevanje Europolove operativne podpore, analitičnih produktov in strokovnega znanja;

(b)podpirajo pripravo in izvajanje operativnih dejavnosti, ki jih podpira Europol, ter nadaljnje ukrepanje na podlagi njih, vključno z operativnimi projektnimi skupinami in Europolovimi napotitvami;

(c)olajšujejo mobilizacijo specializiranih zmogljivosti za preiskave na nacionalni ravni.

3.Podporne urade Europola sestavlja napoteno osebje Europola s predhodnimi izkušnjami v pristojnih organih države članice, v kateri je ustanovljen podporni urad Europola. Za delovanje tega osebja sta odgovorna Europol in država članica, v kateri je ustanovljen podporni urad Europola, v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 4.

4.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme izvedbena pravila, ki urejajo ustanovitev, organizacijo in delovanje podpornih uradov Europola, vključno z minimalnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati osebje Europola, napoteno v takšne urade, ureditvami glede njihove napotitve in razdelitvijo odgovornosti med Europolom in državo članico, v kateri je ustanovljen podporni urad Europola.

Člen 27

Uradniki za zvezo

1.Vsaka Europolova nacionalna enota imenuje vsaj enega uradnika za zvezo, ki se dodeli Europolu.

Če ni s to uredbo določeno drugače, za uradnike za zvezo velja nacionalno pravo države članice, ki je uradnike imenovala.

2.Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu, njihove Europolove nacionalne enote pa jim dajejo navodila glede zastopanja interesov države članice, ki jo zastopajo v okviru Europola, v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki je uradnike imenovala, in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za upravljanje Europola.

3.Uradniki za zvezo podpirajo učinkovito vključevanje podpore Europola v nacionalne operativne dejavnosti.

V ta namen uradniki za zvezo v sodelovanju z Europolom prispevajo k zagotavljanju podpore, prilagojene operativnim potrebam in zahtevam njihove države članice.

4.Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in državami članicami.

5.Uradniki za zvezo v skladu z nacionalnim pravom pomagajo pri izmenjavi informacij med državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij.

Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalnim pravom za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi za oblike kriminala, ki ne spadajo v pristojnost Europola. Vse tovrstne izmenjave informacij morajo biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

6.Uradniki za zvezo z izmenjavo informacij iz odstavka 5 v tesnem sodelovanju z operativno in analitično službo podpirajo opredelitev operativnih povezav ter usklajevanje čezmejnih operativnih in preiskovalnih odzivov.

7.Pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v razmerju do Europola določi upravni odbor. Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 125(2).

8.Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

9.Europol krije stroške zagotovitve potrebnih prostorov na njegovem sedežu državam članicam in ustrezne podpore uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi imenovanja uradnikov za zvezo, krije država članica, ki je uradnike imenovala, tudi stroške njihove opreme.

Poglavje III
Upravljanje informacij

Oddelek 1
Horizontalna pravila o obdelavi podatkov

Člen 28

Viri informacij

1.Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:

(a)države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 29;

(b)institucije, organi, misije, uradi in agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije;

(c)zasebne stranke in fizične osebe.

2.Europol lahko neposredno pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, vključno s spletom in javnimi podatki.

3.Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do dostopa do podatkov iz informacijskih sistemov Unije oziroma mednarodnih ali nacionalnih informacijskih sistemov, lahko na ta način pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, če in kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe strožja od pravil, določenih v tej uredbi. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenemu osebju, in zgolj kolikor je to potrebno in sorazmerno za opravljanje nalog tega osebja.

Člen 29

Zagotavljanje informacij s strani držav članic

1.Države članice Europolu pravočasno zagotovijo informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

2.Države članice zagotovijo učinkovito sodelovanje svojih pristojnih organov v okvirih za izmenjavo informacij in upravljanje operativnih podatkov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, ter po potrebi omogočijo strukturirano, avtomatizirano in interoperabilno zagotavljanje informacij Europolu v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

3.Uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih imenujejo pristojni organi držav članic, Europolu z uporabo aplikacije SIENA zagotovijo relevantne informacije prek okvirov za izmenjavo informacij, vzpostavljenih na podlagi te uredbe. Kadar to iz pravnih, organizacijskih ali tehničnih razlogov ni mogoče, države članice zagotovijo, da pristojni organi zadevnih držav članic relevantne informacije Europolu posredujejo prek drugih varnih kanalov.

4.V skladu s členom 107 so Europolova nacionalna enota in pristojni organi zadevne države članice odgovorni za zagotavljanje skladnosti z nacionalnim pravom pri posredovanju informacij Europolu ter za zagotavljanje, kolikor je to mogoče, popolnosti, točnosti in pravočasnosti takih informacij.

5.Brez poseganja v izpolnjevanje odgovornosti, ki jih imajo države članice glede ohranjanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, lahko država članica zavrne posredovanje informacij na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

(a)posredovanje informacij je v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice;

(b)posredovanje informacij bi ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika;

(c)posredovanje informacij bi razkrilo informacije o organizacijah ali posameznih obveščevalnih dejavnostih na področju nacionalne varnosti.

Države članice informacije posredujejo takoj, ko ni več razlogov iz prvega pododstavka, točke (a), (b) ali (c).

6.Europol na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril, ki jih opredeli upravni odbor, pripravi letno oceno informacij, ki so jih zagotovile države članice na podlagi tega člena. Ta ocena se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Člen 30

Vloga Europola v zvezi s Schengenskim informacijskim sistemom

1.Europol prek urada SIRENE zagotovi izmenjavo in razpoložljivost dopolnilnih informacij v skladu z uredbami (EU) 2018/1860 67 , (EU) 2018/1861 68 in (EU) 2018/1862 69 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.Europol države članice na zaprosilo države članice, ki je izdala razpis ukrepa, podpre tako, da olajša navzkrižno preverjanje in analizo podatkov iz razpisa ukrepa in dopolnilnih informacij glede na informacije, ki jih hrani Europol, zlasti da se najdejo osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa.

3.Europol državam članicam na zaprosilo posreduje informacije, ki jih prejme v skladu s členom 35(8) Uredbe (EU) 2018/1861 in v skladu s členom 48(8) Uredbe (EU) 2018/1862 z izmenjavo dopolnilnih informacij, ob upoštevanju omejitev za obdelavo informacij, ki jih navede država članica, ki je izdala razpis ukrepa.

4.Europol podpira države članice pri obdelavi podatkov o osebah, vpletenih v terorizem ali huda kazniva dejanja, ki mu jih zagotovijo tretje države ali mednarodne organizacije.

Europol za take podatke državam članicam predlaga, naj v skladu s členom 37a Uredbe (EU) 2018/1862 v Schengenski informacijski sistem (SIS) vnesejo informativne ukrepe za državljane tretjih držav v interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: informativni ukrepi). 

5.Države članice obvestijo Europol o vseh informativnih ukrepih, vnesenih v SIS, in vseh zadetkih takih informativnih ukrepov ter lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) 2018/1862 tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki je posredovala podatke, na podlagi katerih je bil vnesen informativni ukrep, obvestijo o zadetkih o takih informativnih ukrepih.

Europol lahko zadevnim državam članicam posreduje informacije v zvezi z zadetki za namene operativnega usklajevanja, navzkrižnega preverjanja in preiskovalne podpore v skladu s poglavjem III te uredbe.

Člen 31

Vloga Europola v zvezi z Vizumskim informacijskim sistemom ter Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve

1.Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi omogoči, da bodo imeli imenovani organi VIS za namene Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 70 na podlagi sistema po načelu zadetek / ni zadetka posreden dostop do podatkov, ki se zagotavljajo za namene člena 32(2), točka (a), te uredbe, brez poseganja v morebitne omejitve, ki jih navede pošiljatelj informacij v skladu s členom 33(2).

2.V primeru zadetka v skladu z odstavkom 1 Europol začne postopek, v okviru katerega se lahko izmenjajo informacije, ki so privedle do zadetka, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu in le, kolikor so podatki, ki so privedli do zadetka, potrebni za opravljanje nalog imenovanih organov VIS, povezanih z Vizumskim informacijskim sistemom.

3.Europol upravlja nadzorni seznam ETIAS v skladu s členoma 34 in 35 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta 71 .

4.Europol lahko na nadzorni seznam ETIAS vnaša podatke v zvezi s terorističnimi ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, ki jih pridobi Europol, brez poseganja v pogoje, ki urejajo Europolovo mednarodno sodelovanje.

5.Europol predloži obrazloženo mnenje na podlagi zaprosila za posvetovanje iz:

(a)člena 29 Uredbe (EU) 2018/1240;

(b)člena 9e(4) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)člena 9g(4) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(d)člena 22b(14) in (16) Uredbe (ES) št. 767/2008.

Za namene točke (a) lahko Europol izda obrazloženo pozitivno ali negativno mnenje. Europol prek aplikacije SIENA pošlje poročilo, ki podpira to mnenje, Europolovi nacionalni enoti države članice, ki je odgovorna za dosje prosilca v ETIAS. Europolova nacionalna enota da to poročilo na voljo zadevni nacionalni enoti ETIAS za namene ocenjevanja in odločanja na podlagi Uredbe (EU) 2018/1240.

6.Upravni odbor Europola za namene izvajanja naloge iz odstavka 3 po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov sprejme postopke iz člena 35 Uredbe (EU) 2018/1240.

7.Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi omogoči, da bo imela Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru svojega mandata in za namene Uredbe (EU) 2018/1240 na podlagi sistema po načelu zadetek / ni zadetka posreden dostop do podatkov, ki se zagotavljajo za namene člena 32(2), točka (a), te uredbe, brez poseganja v morebitne omejitve, ki jih navede pošiljatelj zadevnih informacij v skladu s členom 33(2) te uredbe.

8.V primeru zadetka Europol začne postopek, v okviru katerega se lahko izmenjajo informacije, ki so privedle do zadetka, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu in le, kolikor so podatki, ki so privedli do zadetka, potrebni za opravljanje nalog Evropske agencije za mejno in obalno stražo, povezanih z ETIAS. Odstavki 2 do 6 tega člena se uporabljajo temu ustrezno.

Člen 32

Nameni dejavnosti obdelave informacij

1.Kolikor je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki.

2.Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene:

(a)navzkrižnega preverjanja, namenjenega ugotavljanju vezi ali drugih pomembnih povezav z informacijami, povezanimi s kaznivim dejanjem, za katero je pristojen Europol;

(b)strateških ali tematskih analiz;

(c)operativnih analiz;

(d)olajševanja izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, drugimi institucijami, organi, misijami, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami;

(e)ustreznih raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki se izvajajo na podlagi okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije;

(f)podpore državam članicam na njihovo zaprosilo pri obveščanju javnosti o osumljenih ali obsojenih osebah, ki so iskane, na podlagi nacionalne sodne odločbe v zvezi s kaznivim dejanjem, ki spada v pristojnost Europola, in lažjega zagotavljanja informacij s strani javnosti državam članicam in Europolu o teh osebah;

(g)razlikovanja med operativnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II k tej uredbi, v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2018/1725.

3.Obdelava za namene operativnih analiz iz odstavka 2, točka (c), se opravi s projekti operativne analize, za katere veljajo naslednji posebni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov:

(a)izvršni direktor za vsak projekt operativne analize opredeli posebne namene, vrste osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, udeležence, trajanje hrambe ter pogoje za dostop, posredovanje ali prenos in uporabo zadevnih podatkov, o tem pa obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

(b)osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo le za namene zadevnega projekta operativne analize ter se hranijo v Europolovem analitičnem okolju iz člena 40, in četudi postane očitno, da so lahko osebni podatki pomembni za drug projekt operativne analize, je nadaljnja obdelava teh osebnih podatkov dovoljena le, kolikor je taka nadaljnja obdelava potrebna in sorazmerna ter so osebni podatki združljivi s pogoji iz točke (a) tega odstavka, ki se uporabljajo za drugi projekt analize;

(c)do podatkov v okviru zadevnega projekta lahko dostopa in jih obdeluje samo pooblaščeno osebje.

4.Kadar je to potrebno za doseganje ciljev raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki jih izvaja Europol, se osebni podatki v ta namen obdelujejo v skladu s členom 102.

5.Obdelava iz odstavkov 2 in 3 se opravi v skladu z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725 in iz te uredbe. Europol ta dejanja obdelave ustrezno dokumentira. Dokumentacija se na zahtevo da na voljo pooblaščeni osebi za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov za namen preverjanja zakonitosti dejanj obdelave.

6.Kjer je primerno in kolikor je to mogoče, Europol v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2018/1725 jasno razlikuje med osebnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II.

7.Europol lahko osebne podatke, ki ne spadajo v kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, obdeluje le, kadar je taka obdelava pomembna in potrebna za namene iz odstavka 2. Taki osebni podatki se izbrišejo takoj, ko je izpolnjen namen obdelave.

8.Kadar ni mogoče jasno razlikovati med osebnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, ali kadar mora Europol obdelovati osebne podatke, ki ne spadajo v kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, Europol o tem obvesti svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

9.Osebni podatki, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II, se hranijo funkcionalno ločeno od drugih podatkov, kadar je to ustrezno in kolikor je to mogoče, ter se v vsakem primeru obdelujejo le, kadar je to potrebno in sorazmerno za namene odstavka 2.

10.Europol lahko začasno obdeluje podatke, da ugotovi, ali je obdelava takih podatkov pomembna in potrebna za izpolnjevanje njegovih nalog. Rok za obdelavo takih podatkov ni daljši od šestih mesecev od prejema teh podatkov.

11.Upravni odbor po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov po potrebi v skladu s členom 72(2), točka (t), sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij za namene iz odstavka 2 tega člena.

Člen 33

Določanje namena in omejitev obdelave informacij s strani Europola

1.Država članica, institucija, organ, misija, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu pošlje informacije, določi namen oziroma namene, za katere se bodo te informacije obdelale, v skladu s členom 32.

Kadar pošiljatelj informacij iz prvega pododstavka ne ravna v skladu z navedenim pododstavkom, Europol v soglasju z zadevnim pošiljateljem informacij obdela informacije, da določi njihovo pomembnost in namen oziroma namene, za katere bodo nadalje obdelovane.

Europol obdeluje informacije za namen, ki je drugačen od tistega, za katerega so bile posredovane, le, če to odobri pošiljatelj informacij.

Informacije, zagotovljene za namene iz člena 32(2), točke (a) do (d), lahko Europol v skladu členom 102 obdeluje tudi za namen iz člena 32(2), točka (e).

2.Države članice, institucije, organi, misije, uradi in agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko ob zagotovitvi informacij Europolu navedejo morebitne splošne ali specifične omejitve dostopa do teh informacij, vključno v zvezi z njihovo uporabo, prenosom, posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takšnih omejitvah pokaže šele po zagotovitvi informacij, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol takšne omejitve upošteva.

3.Europol lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi omejitve dostopa držav članic, institucij, organov, misij, uradov in agencij Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij do informacij, ki se pridobijo iz javno dostopnih virov.

Člen 34

Dolžnost uradnega obveščanja držav članic

1.Europol brez odlašanja uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo. Če za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 33(2), ki prepovedujejo njihovo izmenjavo, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem informacij, ki je določil omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za izmenjavo.

V takem primeru se informacije ne smejo izmenjati brez izrecnega dovoljenja pošiljatelja.

2.Ne glede na morebitne omejitve dostopa Europol uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo, če je to potrebno za preprečevanje neposredne življenjske nevarnosti.

V takem primeru Europol istočasno uradno obvesti pošiljatelja informacij o izmenjavi informacij in utemelji svojo analizo položaja.

Oddelek 2
Storitve in orodja Europola

Člen 35

Podatkovno okolje Europola

1.Europol razvije in vzdržuje potrebne storitve in orodja, ki mu omogočajo opravljanje nalog na podlagi te uredbe in zlasti obdelavo informacij v skladu z oddelkom 1 tega poglavja.

2.Storitve in orodja Europola so sestavljeni iz interoperabilnih tehničnih sestavnih delov, infrastruktur in funkcionalnosti, ki Europolu omogočajo opravljanje njegovih nalog na podlagi te uredbe.

3.Europol zlasti razvije:

(a)storitev za navzkrižno preverjanje za namene člena 32(2), točka (a);

(b)informacijsko okolje za namene člena 32(2);

(c)aplikacijo SIENA kot orodje za varno izmenjavo informacij za namene člena 32(2), točka (d);

(d)skupni podatkovni prostor za skupno operativno analizo iz člena 42;

(e)platformo za lažje sodelovanje in izmenjavo informacij z zasebnimi strankami iz člena 47.

Člen 36

Europolova storitev za navzkrižno preverjanje

1.Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje sestavljajo:

(a)infrastruktura za shranjevanje informacij;

(b)iskalni vmesnik, ki omogoča poizvedbo in pridobivanje vseh relevantnih informacij;

(c)vmesnik, ki omogoča nalaganje, posodabljanje ali brisanje informacij;

(d)varna komunikacijska infrastruktura med storitvijo za navzkrižno preverjanje ter državami članicami in organi, uradi in agencijami Unije, ki so upravičeni do uporabe storitve;

(e)varna komunikacijska infrastruktura med storitvijo za navzkrižno preverjanje in evropskim iskalnim portalom, vzpostavljena s členom 6(2), točka (c), Uredbe (EU) 2019/818.

(f)Europol zagotavlja operativno upravljanje, varnost, razpoložljivost in celovitost storitve za navzkrižno preverjanje.

2.Države članice zagotovijo, da so sistemi vodenja zadev njihovih enotnih kontaktnih točk, njihovih Europolovih nacionalnih enot in njihovih pristojnih organov tehnično povezani in interoperabilni z Europolovo storitvijo za navzkrižno preverjanje.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke za opredelitev tehnične povezave med nacionalnimi sistemi vodenja zadev in storitvijo za navzkrižno preverjanje ter tehnične povezave med to storitvijo in drugimi Europolovimi storitvami in orodji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

4.Europol pri razvoju in upravljanju Europolove storitve za navzkrižno preverjanje in po potrebi uporabi obstoječe tehnološke sestavne dele in infrastrukture, ki jih je razvila in jih upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

Europol si prizadeva za sinergije v zasnovi in tehnični zgradbi storitve za navzkrižno preverjanje, tudi s ponovno uporabo skupnih storitev, komunikacijskih infrastruktur in programskih sestavnih delov, kadar je to tehnično izvedljivo in ne vpliva na specifične zahteve glede namena, upravljanja ali varstva podatkov storitve za navzkrižno preverjanje, kot so določene v tej uredbi in Uredbi (EU) 2018/1726 .

Kadar je to tehnično izvedljivo, Europol za namene ugotavljanja ujemanja biometričnih podatkov ponovno uporabi in prilagodi tehnologijo, na kateri temelji skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, ki je bila vzpostavljena s členom 12 Uredbe (EU) 2019/818, razvila pa jo je agencija eu-LISA.

Člen 37

Vsebina podatkov Europolove storitve za navzkrižno preverjanje

1.Europolova storitev za navzkrižno preverjanje vsebuje samo podatke, ki se nanašajo na:

(a)osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b)osebe, za katere v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol;

(c)prepoznavne predmete, ki so bili uporabljeni v kaznivih dejanjih ali so bili z njimi povezani, vključno z dokumenti, vozili, orožjem in drugimi ustreznimi predmeti.

2.Podatki o osebah ali predmetih iz odstavka 1 lahko vsebujejo:

(a)podatke o identiteti, vključno z biografskimi in biometričnimi podatki;

(b)kriminalističnoobveščevalne podatke;

(c)operativne podatke, vključno s podatki o kriminalnih dejavnostih, preiskavah in povezavah med zadevami;

(d)referenčne podatke, vključno z nacionalnimi identifikatorji zadev in sklici policijskih evidenc;

(e)podatke, ki se nanašajo na predmete, ki so bili uporabljeni v kaznivih dejanjih ali so bili z njimi povezani, vključno z dokumenti, vozili, orožjem in drugimi ustreznimi predmeti.

3.V skladu s to uredbo lahko Europolova storitev za navzkrižno preverjanje vsebuje podatke, ki jih naložijo naslednji subjekti:

(a)Europolove nacionalne enote, ustanovljene ali imenovane v skladu s členom 25(2);

(b)pristojni organi držav članic;

(c)Europol, vključno s podatki, ki jih zagotovijo tretje države, institucije, organi, uradi in agencije Unije, zasebne stranke in mednarodne organizacije.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične postopke za shranjevanje podatkov, vključno z oblikami zapisa podatkov, zahtevami glede kakovosti podatkov in pravili za navzkrižno preverjanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 38

Nalaganje podatkov v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje

1.Države članice zagotovijo, da njihove Europolove nacionalne enote in njihovi pristojni organi v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje sistematično in brez nepotrebnega odlašanja nalagajo vse podatke, ki:

(a)se nanašajo na oblike kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola;

(b)so pomembni za čezmejno sodelovanje ali kadar obstajajo konkretni indici za morebitno povezavo z drugimi državami članicami ali tretjimi državami.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko pristojni organi držav članic vzdržijo nalaganja podatkov v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje iz razlogov iz člena 29(5).

3.Države članice zagotovijo, da so Europolove nacionalne enote in pristojni organi držav članic opremljeni z avtomatiziranimi tehničnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: nalagalniki podatkov), ki omogočajo sistematično nalaganje podatkov iz njihovih nacionalnih sistemov vodenja zadev v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje v skladu z odstavkom 1.

4.Europol v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje sistematično in brez nepotrebnega odlašanja naloži podatke, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

5.Države članice in Europol zagotovijo, da so podatki, naloženi v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje, točni, ažurni in popolni, ter jih po potrebi posodobijo ali izbrišejo.

6.Europolova storitev za navzkrižno preverjanje samodejno navzkrižno preveri vse na novo naložene podatke glede na podatke, ki so že shranjeni v storitvi, da se ugotovijo povezave med:

(a)osebami;

(b)predmeti;

(c)kriminalnimi dejavnostmi;

(d)preiskavami, ki se izvajajo v eni ali več državah članicah ali s tretjimi državami.

7.Po pridobitvi pozitivnega rezultata iz navzkrižnega preverjanja iz odstavka 6 Europolova storitev za navzkrižno preverjanje ustvari razpis ukrepa in o tem uradno obvesti zadevni subjekt v skladu s členom 34.

8.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične postopke za nalaganje podatkov, vključno z oblikami zapisa podatkov, ter postopke za avtomatizirano nalaganje in navzkrižno preverjanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 39

Poizvedovanje po podatkih Europolove storitve za navzkrižno preverjanje in dostop do njih

1.Države članice imajo možnost, da v skladu s to uredbo poizvedujejo po vseh informacijah, shranjenih v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje, in do njih dostopajo.

2.Europolova storitev za navzkrižno preverjanje Europolovim nacionalnim enotam in pristojnim organom držav članic omogoča, da po shranjenih informacijah poizvedujejo z:

(a)alfanumeričnimi podatki;

(b)biometričnimi podatki;

(c)multimedijskimi podatki.

3.Pristojni organi držav članic sistematično poizvedujejo v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje z relevantnimi informacijami:

(a)kadar izvajajo preiskave oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola;

(b)kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da ima zadeva čezmejno ali mednarodno razsežnost.

4.Europol nima dostopa do vsebine poizvedbe, ki jo opravijo pristojni organi držav članic, niti do rezultatov poizvedbe.

5.Europol poizveduje v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje za opravljanje svojih nalog iz te uredbe.

6.V Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje se lahko poizveduje, kadar je to določeno v drugih zakonodajnih aktih Unije.

7.Rezultat poizvedbe vključuje vse relevantne podatke, shranjene v Europolovi storitvi za navzkrižno preverjanje, do katerih ima subjekt, ki poizveduje, dostop na podlagi odstavkov 2 in 4 tega člena ob upoštevanju morebitnih omejitev, navedenih v skladu s členom 33(2).

8.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične postopke za poizvedovanje po podatkih, vključno z oblikami zapisa podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 40

Europolovo analitično okolje

1.Europol razvije in vzdržuje tehnično in operativno okolje za shranjevanje, obdelavo, navzkrižno preverjanje, vizualizacijo in analizo podatkov, tudi v podporo kazenskim preiskavam in operativnemu usklajevanju (v nadaljnjem besedilu: Europolovo analitično okolje).

2.Europolovo analitično okolje zajema analitične delovne prostore, funkcionalnosti vodenja zadev, orodja za sodelovanje, storitve obdelave podatkov in druge zmogljivosti, potrebne za podporo analitičnim dejavnostim Europola ter sodelovanju z državami članicami in drugimi pooblaščenimi partnerji, pa tudi za odzivanje na operativne, tehnične ali analitične potrebe, opredeljene v okviru njegovih dejavnosti.

3.Europolovo analitično okolje zagotavlja logično ločene analitične projekte za shranjevanje in obdelavo podatkov za različne analitične namene, kot je navedeno v členu 32(3).

4.Europol zagotavlja operativno upravljanje, varnost, razpoložljivost in celovitost Europolovega analitičnega okolja.

Člen 41

Poizvedovanje po podatkih Europolovega analitičnega okolja in dostop do njih

1.Europolovo analitično okolje Europolovim nacionalnim enotam in pristojnim organom držav članic omogoča, da z namenom iskanja povezav z obstoječimi zadevami po shranjenih informacijah poizvedujejo z:

(a)alfanumeričnimi podatki;

(b)biometričnimi podatki;

(c)multimedijskimi podatki.

2.Europol poizveduje v Europolovem analitičnem okolju za opravljanje svojih nalog, vključno z biometričnimi podatki za namene edinstvene identifikacije fizične osebe.

3.Europolove nacionalne enote in pristojni organi držav članic, ki poizvedujejo v Europolovem analitičnem okolju, tudi v okviru zadeve pod skupno operativno analizo, imajo le posreden dostop do rezultatov take poizvedbe po načelu zadetek / ni zadetka. V primeru zadetka Europol začne postopek, po katerem se lahko informacije, ki so privedle do zadetka, delijo s subjektom, ki poizveduje, v skladu s členom 34.

4.Tudi informacijski sistemi Unije lahko poizvedujejo v Europolovem analitičnem okolju, če tako določa drugi zakonodajni akt Unije, in sicer z:

(a)alfanumeričnimi podatki;

(b)biometričnimi podatki;

(c)multimedijskimi podatki.

5.Europol poizveduje v Europolovem analitičnem okolju za opravljanje svojih nalog, vključno z biometričnimi podatki za namene edinstvene identifikacije fizične osebe.

6.Europolove nacionalne enote in pristojni organi držav članic, ki poizvedujejo v Europolovem analitičnem okolju, tudi v okviru zadeve pod skupno operativno analizo, imajo le posreden dostop do rezultatov take poizvedbe po načelu zadetek / ni zadetka. V primeru zadetka Europol začne postopek, po katerem se lahko informacije, ki so privedle do zadetka, delijo s subjektom, ki poizveduje, v skladu s členom 34.

7.Morebitne omejitve dostopa do podatkov v Europolovem analitičnem okolju, njihove uporabe ali shranjevanja morajo biti v skladu s to uredbo, zlasti členoma 33 in 101.

Člen 42

Ustanovitev skupnega podatkovnega prostora za policijo

1.Europol razvije in vzdržuje storitev, ki Europolovim nacionalnim enotam in pristojnim organom držav članic omogoča, da odprejo zadeve pod skupno operativno analizo (v nadaljnjem besedilu: skupni podatkovni prostor za policijo).

2.Skupni podatkovni prostor za policijo temelji na Europolovi infrastrukturi v oblaku iz člena 50.

3.Skupni podatkovni prostor za policijo si, kolikor je to tehnično izvedljivo, deli in ponovno uporablja strojne in programske sestavne dele Europolovega analitičnega okolja iz člena 40.

4.Skupni podatkovni prostor za policijo da na voljo orodja, funkcionalnosti in module tega okolja, vključno s funkcionalnostmi za analizo, obdelavo podatkov in vključevanje podatkov, v obsegu, ki je potreben za izvedbo skupne operativne analize v okviru zadev pod skupno operativno analizo.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke za opredelitev potrebnih funkcionalnosti skupnega podatkovnega prostora za policijo ter načine za zagotavljanje interoperabilnosti in razpoložljivosti orodij in teh funkcionalnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 43

Vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo

1.Europolove nacionalne enote in pristojni organi držav članic se lahko odločijo za odprtje zadeve pod skupno operativno analizo, da se izvede skupna operativna analiza.

2.Država članica, ki odpre zadevo pod skupno operativno analizo, navede:

(a)države članice, ki so povabljene k sodelovanju v zadevi pod skupno operativno analizo in imajo dostop do relevantnih podatkov, naloženih v zadevi pod skupno operativno analizo;

(b)tretjo državo, ki ima možnost, da sodeluje v zadevi pod skupno operativno analizo in ima dostop do relevantnih podatkov, naloženih v zadevi pod skupno operativno analizo;

(c)razloge za vključitev centrov, držav članic ali tretjih držav v zadevo pod skupno operativno analizo.

3.Europol ima dostop do zadeve pod skupno operativno analizo ter v zvezi z njo zadevnim državam članicam po potrebi zagotavlja analitično podporo in strokovno znanje.

4.Sodelujoče države članice imenujejo predstavnike svojih pristojnih organov, ki bodo sodelovali v zadevi pod skupno operativno analizo in imeli dostop do podatkov, ki se bodo obdelovali v okviru nje.

5.Kadar države članice, ki odprejo zadevo pod skupno operativno analizo, predlagajo, da bi morala biti tretja država del zadeve pod skupno operativno analizo, je Europol odgovoren, da tretji državi omogoči sodelovanje in dostop do relevantnih podatkov, shranjenih v skupnem podatkovnem prostoru za policijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)Europol meni, da je sodelovanje tretje države v zadevi pod skupno operativno analizo pomembno, tudi na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, ki odprejo zadevo pod skupno operativno analizo, v skladu s točko (c) odstavka 2;

(b)v veljavi je sporazum, ki tretji državi omogoča izmenjavo osebnih podatkov z Europolom.

6.Tretja država, ki se ji odobri sodelovanje v zadevi pod skupno operativno analizo, imenuje svoje sodelujoče predstavnike.

7.Europol imenuje enega ali več svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali v zadevi pod skupno operativno analizo in imeli dostop do informacij, naloženih v okviru nje.

Člen 44

Predlog Europola za vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo

1.Europol lahko na podlagi analize informacij in podatkov, ki so mu na voljo, eni ali več državam članicam predlaga odprtje zadeve pod skupno operativno analizo, če meni, da bi lahko usklajena operativna analiza zagotovila dodano vrednost pri skupni operativni analizi kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Europola.

2.Predlogi, podani v skladu z odstavkom 1, so nezavezujoči in ne vplivajo na diskrecijsko pravico zadevnih držav članic, da se odločijo, ali bodo odprle zadevo pod skupno operativno analizo v skladu s členom 43.

3.Europol lahko za namene odstavka 1 v Europolovem analitičnem okolju opredeli in označi relevantne informacije, ki bi jih bilo treba naložiti v zadevo pod skupno operativno analizo.

Člen 45

Uporaba zadeve pod skupno operativno analizo

1.Udeleženci zadeve pod skupno operativno analizo lahko v skupnem podatkovnem prostoru za policijo izvajajo naslednje dejavnosti:

(a)obdelujejo informacije, ki jih naložijo subjekti, ki so odprli zadevo pod skupno operativno analizo, ali kateri koli drug sodelujoči subjekt;

(b)naložijo nove podatke, ki se štejejo za relevantne za analizo v okviru zadeve pod skupno operativno analizo, v skladu s členom 33;

(c)varno komunicirajo in izmenjujejo informacije v okviru zadeve pod skupno operativno analizo z drugimi udeleženci, in sicer prek klepeta, videopovezave ali drugih ustreznih orodij, ki jih podpira Europolovo analitično okolje;

(d)skupaj vizualizirajo ali urejajo vse dokumente ali poročila, pomembna za zadevo pod skupno operativno analizo.

2.Europol in sodelujoče države članice zagotovijo, da so osebni podatki, naloženi v zadevo pod skupno operativno analizo, kadar se obdelujejo zunaj skupnega podatkovnega prostora za policijo, zaščiteni s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, to uredbo in Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 72 .

Člen 46

Mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij

1.Za olajševanje izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami se vzpostavi aplikacija SIENA.

2.Aplikacijo SIENA sestavljajo:

(a)centralna infrastruktura za shranjevanje in obdelovanje podatkov;

(b)spletni vmesnik oziroma vmesniki za izmenjavo informacij;

(c)mobilna aplikacija oziroma aplikacije za izmenjavo informacij;

(d)namenski programski vmesnik oziroma vmesniki za države članice in po potrebi institucije, organe, urade ali agencije Unije, ki zagotavljajo interoperabilnost s svojimi sistemi, vključno s svojimi sistemi vodenja zadev;

(e)varna komunikacijska infrastruktura med aplikacijo SIENA in državami članicami ter po potrebi institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki so upravičeni do uporabe aplikacije SIENA.

3.V skladu s členom 13 Direktive (EU) 2023/977 je aplikacija SIENA varen komunikacijski kanal, ki ga enotne kontaktne točke in pristojni organi držav članic uporabljajo za pošiljanje zaprosil za informacije, posredovanje informacij na podlagi takih zaprosil ali posredovanje informacij na lastno pobudo, po potrebi tudi za pošiljanje kopije takega zaprosila ali informacij Europolu. V ta namen so enotne kontaktne točke in pristojni organi držav članic povezani z aplikacijo SIENA, tudi prek mobilnih naprav, kadar je ustrezno.

4.Pri medsebojni izmenjavi informacij aplikacija SIENA enotnim kontaktnim točkam ali pristojnim organom držav članic omogoča, da navedejo, da bi bilo treba odpreti zadevo pod skupno operativno analizo v skladu s členom 43.

5.Aplikacija SIENA je privzeti komunikacijski kanal, ki ga pristojni organi držav članic uporabljajo za izmenjavo informacij z Europolom.

6.Europol ali pristojni organi držav članic lahko uporabljajo aplikacijo SIENA za izmenjavo informacij s tretjimi državami, katerih organe je Europol povezal z aplikacijo SIENA na podlagi delovnih dogovorov ali mednarodnih sporazumov, sklenjenih z Unijo.

7.Organi tretjih držav iz odstavka 6 lahko uporabljajo aplikacijo SIENA tudi za izmenjavo informacij z organi drugih tretjih držav, s katerimi je bil sklenjen delovni dogovor ali mednarodni sporazum.

8.Europol zagotavlja operativno upravljanje, varnost, razpoložljivost in celovitost aplikacije SIENA.

9.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke za opredelitev potrebnih funkcionalnosti varne infrastrukture iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 47

Mehanizem za izmenjavo informacij za sodelovanje z zasebnimi strankami

1.Europolovo analitično okolje vključuje mehanizem za izmenjavo informacij, da se olajšata sodelovanje in izmenjava informacij med zasebnimi strankami, Europolom in državami članicami.

2.Mehanizem za izmenjavo informacij ima zlasti naslednje funkcije:

(a)olajšuje komunikacijo med Europolom, državami članicami in zasebnimi strankami, ki ponujajo storitve v Uniji, tudi z olajševanjem obveznosti poročanja ali uradnega obveščanja na podlagi uredb (EU) 2021/784 in 2022/2065; 

(b)deluje kot platforma za krizno odzivanje v kriznih razmerah na spletu v skladu s členom 96, tako da olajšuje komunikacijo med Europolom, državami članicami, zasebnimi strankami in po potrebi tretjimi državami ter Europolu omogoča, da zasebnim strankam zagotavlja informacije, potrebne za identifikacijo ustreznih spletnih vsebin, storitev, računov, infrastruktur ali digitalnih dejavnosti.

3.Mehanizem za izmenjavo informacij sestavljajo vsaj:

(a)centralna infrastruktura za shranjevanje in obdelovanje podatkov;

(b)spletni vmesnik oziroma vmesniki;

(c)namenski programski vmesnik oziroma vmesniki za države članice, ki podpirajo interoperabilnost z njihovimi nacionalnimi sistemi, vključno z njihovimi sistemi vodenja zadev;

(d)varna komunikacijska infrastruktura med Europolom, državami članicami in zasebnimi strankami.

4.Europol določi postopek in pogoje, v skladu s katerimi se zasebnim strankam odobri ali odvzame varen dostop do mehanizma za izmenjavo informacij.

Člen 48

Evropski indeksni sistem policijskih evidenc

Europol v zvezi z evropskim indeksnim sistemom policijskih evidenc (EPRIS) opravlja naloge, ki so mu dodeljene z Uredbo (EU) 2024/982 .

Člen 49

Razvoj drugih storitev in orodij

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatne funkcionalnosti obstoječih storitev in orodij ali potrebne funkcionalnosti dodatnih storitev in orodij. Te dodatne funkcionalnosti ali dodatne storitve in orodja morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o obdelavi osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725 in te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2) te uredbe.

Oddelek 3
Tehnični sestavni deli in standardizacija

Člen 50

Europolova infrastruktura v oblaku

1.Vzpostavi se Europolova infrastruktura v oblaku. Europolova infrastruktura v oblaku je varna in nadgradljiva platforma storitev računalništva v oblaku, ki Europolu in pristojnim organom držav članic omogoča dostop do Europolovih orodij, sodelovalnih okolij ter drugih operativnih in analitičnih zmogljivosti v skladu s to uredbo. Tudi druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije in tretje države lahko prek Europolove infrastrukture v oblaku dostopajo do Europolovih orodij, sodelovalnih okolij in drugih operativnih in analitičnih zmogljivosti v skladu s to uredbo.

2.Europolova infrastruktura v oblaku podpira doseganje namenov iz te uredbe v okviru kazenskih preiskav in operativne podpore, pri čemer podpira tudi shranjevanje, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov ter hkrati zagotavlja strog nadzor dostopa, ločevanje podatkov in popolno skladnost s pravom Unije.

3.Europol vzpostavi, upravlja in vzdržuje Europolovo infrastrukturo v oblaku. Europol pri vzpostavljanju, upravljanju in vzdrževanju Europolove infrastrukture v oblaku, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, uporabi obstoječe tehnične rešitve, storitve in infrastrukturne sestavne dele, ki so jih razvile ali jih upravljajo institucije, organi, uradi in agencije Unije, vključno z agencijo eu-LISA, da se zagotovijo učinkovitost, interoperabilnost in optimalna uporaba virov Unije.

4.Europol zagotovi, da je javno naročanje storitev računalništva v oblaku skladno z veljavnim pravom Unije, vključno z zahtevami glede okvira EU za suvereno računalništvo v oblaku, varnosti podatkov, varstva podatkov, kibernetske varnosti in digitalne suverenosti.

5.Europolovi sistemi in orodja za obdelavo operativnih podatkov so organom držav članic na voljo iz Europolove infrastrukture v oblaku.

6.Europol prednostno obravnava razvoj novih sistemov in orodij v Europolovi infrastrukturi v oblaku.

7.Dostop do Europolove infrastrukture v oblaku in njena uporaba sta omejena na pooblaščene uporabnike iz pristojnih organov držav članic, tretjih držav, kadar je to ustrezno, in Europola v skladu z njihovimi pravicami dostopa na podlagi te uredbe in ob upoštevanju ustreznih mehanizmov avtentikacije, vključno z rešitvami digitalne identitete z visoko stopnjo zanesljivosti v skladu s členom 51.

8.Europol oceni tehnične, operativne in finančne posledice dajanja na razpolago obstoječih sistemov in orodij v Europolovi infrastrukturi v oblaku ter Komisiji do ... [6 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] predloži obrazloženo poročilo.

9.Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli zahteve v zvezi z varnostjo, interoperabilnostjo, zmogljivostjo in arhitekturo Europolove infrastrukture v oblaku. V teh izvedbenih aktih se na podlagi poročila iz odstavka 8 navedejo tudi sistemi in orodja, ki se prenesejo na Europolovo infrastrukturo v oblaku. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 51

Evropska digitalna identiteta za policijo

1.Evropska digitalna identiteta za policijo je sklop pravil za skupen način identifikacije in upravljanja dostopa za vsakega pooblaščenega predstavnika pristojnih organov držav članic ali institucij, organov, uradov in agencij Unije, pri čemer jim omogoča varen dostop do Europolove infrastrukture v oblaku in nacionalnih sistemov, povezanih z Europolovo infrastrukturo v oblaku, ter njihovo uporabo in interakcijo z njimi. Države članice, Europol, institucije, organi, uradi in agencije Unije ter tretje države zagotovijo, da se dostop do Europolove infrastrukture v oblaku in nacionalnih sistemov, povezanih z Europolovo infrastrukturo v oblaku, njihovim predstavnikom odobri na varen, usklajen in zaupanja vreden način z evropsko digitalno identiteto za policijo.

2.Europol in države članice pri vzpostavitvi evropske digitalne identitete za policijo, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, uporabijo obstoječe rešitve in standarde digitalne identitete Unije, vključno s tistimi, ki so bili vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 73 , če izpolnjujejo operativne in varnostne zahteve ter zahteve glede varstva podatkov iz te uredbe.

3.Europol zagotovi, da se vse operacije, ki se izvajajo v Europolovi infrastrukturi v oblaku, evidentirajo in so na voljo za namene nadzora. 

4.Države članice, Europol, institucije, organi, uradi in agencije Unije ter tretje države ob popolnem spoštovanju te uredbe podelijo diferencirane pravice dostopa do storitev ali orodij, ki gostujejo v Europolovi infrastrukturi v oblaku, sorazmerne z vlogami, odgovornostmi in dovoljenji za dostop zadevnih uporabnikov.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli postopke za vzpostavitev evropske digitalne identitete za policijo iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 52

Orodja za statistične podatke in poročanje

1.Europol razvije, uvede in vzdržuje orodja za statistične podatke in poročanje za ocenjevanje, spremljanje, analizo in poročanje. Ta orodja ne omogočajo ugotavljanja identitete posameznikov. Ta orodja subjektom iz odstavka 2, točka (a), omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke.

2.Orodja za statistične podatke in poročanje v zvezi z uporabo, uspešnostjo, operativno učinkovitostjo in interoperabilnostjo storitev in orodij zbirajo, ustvarjajo in zagotavljajo zbirne statistične informacije, kazalnike, tehnične dnevnike, metrike uporabe in analitična poročila, ki se nanašajo zlasti na:

(a)uporabo storitev in orodij Europola s strani držav članic, Europola, institucij, organov, uradov ali agencij Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s to uredbo;

(b)izmenjavo, poizvedovanje, nalaganje, navzkrižno preverjanje in obdelavo podatkov;

(c)dejavnosti izmenjave informacij;

(d)uspešnost, razpoložljivost in varnost tehnične infrastrukture;

(e)trende, vzorce in operativne potrebe, pomembne za izvajanje te uredbe.

3.Europol, države članice in Komisija imajo dostop do statističnih informacij in poročil, ustvarjenih v skladu z odstavkom 2, izključno za namene poročanja in statističnih podatkov. Dostop do tega odložišča podatkov se dovoli z varnim dostopom prek omrežja TESTA z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili, namenjenimi le poročanju in statističnim podatkom.

4.Orodja za statistične podatke in poročanje se ne uporabljajo za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na posameznike, izključno na podlagi avtomatizirane obdelave in se ne uporabljajo za operativno analizo v zvezi z določljivimi osebami.

5.Europol zagotovi, da sta ustvarjanje in izmenjava statističnih podatkov na podlagi tega člena skladna s pravom Unije o varstvu podatkov, kibernetski varnosti in zaupnosti. Statistične informacije se po potrebi anonimizirajo ali združijo.

6.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila v zvezi s tehničnimi funkcionalnostmi, pravicami dostopa, kategorijami statističnih podatkov, ureditvami poročanja in zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov, ki se uporabljajo za orodja za statistične podatke in poročanje iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 138(2).

Člen 53

Univerzalni format sporočil

1.Europol podpira razvoj, uvajanje in operativno uporabo standarda univerzalnega formata sporočil (UMF), vzpostavljenega na podlagi člena 38 Uredbe (EU) 2019/818, za izmenjavo informacij med državami članicami, agencijo eu-LISA ter drugimi organi, uradi in agencijami Unije.

2.Europol zagotavlja sekretariat za upravljanje UMF ter spodbuja in usmerja razprave tehnične in operativne narave z državami članicami, agencijo eu-LISA in drugimi ustreznimi agencijami Unije.

3.Europol pri izvajanju svojih nalog na podlagi odstavka 2:

(a)podpira nadaljnji razvoj in posodabljanje UMF, vključno s podatkovnimi modeli, semantiko in tehničnimi specifikacijami;

(b)spodbuja dosledno in interoperabilno uporabo UMF v informacijskih sistemih in komunikacijskih kanalih na področju svobode, varnosti in pravice;

(c)pomaga državam članicam ter organom, uradom in agencijam Unije pri uvajanju in praktični uporabi UMF;

(d)zagotavlja skladnost z ustreznimi zahtevami obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, za pripravo, razvoj ali operativno upravljanje katerih je v skladu s pravom Unije odgovorna agencija eu-LISA.

Člen 54

Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK

1.Europol razvije, uvaja in vzdržuje aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK, da se omogoči varna in zanesljiva primerjava profilov DNK v podporo preiskavam kaznivih dejanj s strani držav članic.

2.Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK zagotavlja tehnično zmogljivost, ki omogoča avtomatizirano primerjavo profilov DNK v skladu z v znanosti ustaljenimi pravili o ujemanju. Aplikacija uporablja enake osnovne funkcionalnosti kot obstoječi sistemi za preverjanje ujemanja DNK, ki jih uporabljajo države članice, ter podpira njihovo prilagajanje pravnim in tehničnim zahtevam Unije, vključno s tistimi, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2024/982.

3.Uporaba aplikacije EU za preverjanje ujemanja DNK ne vpliva na lastništvo ali nadzor podatkov o DNK.

4.Aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK pristojni organi držav članic, Europol in vsi drugi organi, uradi ali agencije Unije uporabljajo prostovoljno. Europol deluje izključno v podporni in tehnični vlogi.

5.Europol podpira države članice pri prehodu z obstoječih sistemov za preverjanje ujemanja DNK na aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK, vključno z zagotavljanjem tehničnih smernic, orodij in pomoči za zagotavljanje kontinuitete delovanja.

6.Europol zagotovi, da so vzpostavljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi, da se zajamči visoka raven varnosti, celovitosti in zaupnosti.

Člen 55

Usmerjevalna skupina za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter upravljanje informacij

1.Ustanovi se usmerjevalna skupina za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter upravljanje informacij (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij).

2.Usmerjevalno skupino za IKT in upravljanje informacij sestavljajo po en član, ki zastopa vsako državo članico, en član za Komisijo, en za Europol in en za agencijo eu-LISA. Člane usmerjevalne skupine za IKT in upravljanje informacij imenuje upravni odbor. Usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij vključuje predsedujočega svetovalne skupine za IKT in upravljanje informacij, ustanovljene na podlagi člena 56.

3.Upravni odbor sprejme poslovnik usmerjevalne skupine za IKT in upravljanje informacij.

4.Usmerjevalni skupini za IKT in upravljanje informacij predseduje predstavnik države članice, ki ga imenuje upravni odbor.

5.Usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij podpira upravni odbor pri odločitvah v zvezi z dejavnostmi Europola na področju IKT in upravljanja informacij, zlasti glede:

(a)analitičnih zmogljivosti;

(b)centralnih sistemov;

(c)orodij za izmenjavo informacij in komunikacijo;

(d)tehnične infrastrukture in platform;

(e)kibernetske varnosti;

(f)interoperabilnosti z informacijskimi sistemi EU ter nacionalnimi sistemi in podatkovnimi zbirkami.

6.Usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij podpira in spremlja strateško vodenje, oblikovanje, razvoj in izvajanje Europolovega upravljanja informacij ter njegovih storitev, orodij in sestavnih delov IKT, vključno s finančnimi vidiki, povezanimi z informacijskimi sistemi in mehanizmi za izmenjavo informacij.

7.Usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij zlasti:

(a)prispeva k opredelitvi Europolovega strateškega večletnega načrtovanja dejavnosti Europola na področju IKT in upravljanja informacij, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati skozi čas, kazalniki uspešnosti in večletnim načrtovanjem virov za posamezne storitve, orodja in sestavne dele upravljanja informacij in IKT;

(b)upravnemu odboru predloži mnenje o letnih delovnih programih Europola za IKT in upravljanje informacij v skladu s členom 73;

(c)upravnemu odboru predloži mnenje o notranjih ocenjevanjih v zvezi z dejavnostmi Europola na področju IKT in upravljanja informacij;

(d)zagotavlja skladnost z operativnimi potrebami držav članic in cilji interoperabilnosti na ravni Unije;

(e)spremlja izvajanje glavnih pobud na področju IKT in upravljanja informacij;

(f)daje mnenja in priporočila izvršnemu direktorju in, kadar je ustrezno, upravnemu odboru.

8.Usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij se redno sestaja. Nima pristojnosti odločanja in ne zastopa upravnega odbora.

9.Europol usmerjevalni skupini za IKT in upravljanje informacij zagotovi sekretariat in upravno podporo.

10.Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij, ustanovljena na podlagi člena 56, zagotavlja tehnično strokovno znanje za podporo nalogam usmerjevalne skupine za IKT in upravljanje informacij in ji redno poroča.

Člen 56

Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij

1.Ustanovi se svetovalna skupina za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter upravljanje informacij (v nadaljnjem besedilu: svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij).

2.Svetovalno skupino za IKT in upravljanje informacij sestavljajo po en strokovnjak, ki ga imenujejo vsaka država članica, Komisija in agencija eu-LISA za štiriletni mandat z možnostjo podaljšanja.

3.K sodelovanju so lahko, kadar je ustrezno, povabljeni predstavniki drugih ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije.

4.Svetovalni skupini za IKT in upravljanje informacij predseduje Europol.

5.Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij pomaga Europolu in usmerjevalni skupini za IKT in upravljanje informacij, ustanovljeni na podlagi člena 55, z zagotavljanjem tehničnega strokovnega znanja o zasnovi, razvoju, uvajanju in delovanju informacijskih sistemov ter z njimi povezane komunikacijske infrastrukture in mehanizmov za izmenjavo informacij.

6.Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij zlasti:

(a)zagotavlja tehnično svetovanje o arhitekturi IKT, upravljanju podatkov in interoperabilnosti;

(b)podpira pripravo in izvajanje tehničnih rešitev za izmenjavo informacij;

(c)prispeva k opredelitvi in spodbujanju skupnih tehničnih sestavnih delov, standardov in dobrih praks;

(d)podpira usklajevanje med Europolom, državami članicami in Komisijo v zvezi s tehničnimi zadevami in zadevami, povezanimi z izvajanjem;

(e)spremlja in ocenjuje stanje pripravljenosti in izvajanja v državah članicah, kadar je to ustrezno;

(f)redno poroča usmerjevalni skupini za upravljanje informacij in ji zagotavlja tehnične informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog.

7.Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij se redno sestaja. Nima pristojnosti odločanja in ne zastopa usmerjevalne skupine ali upravnega odbora.

8.Europol svetovalni skupini za IKT in upravljanje informacij zagotovi sekretariat in upravno podporo.

9.Svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij sprejme svoj poslovnik.

Poglavje IV
Tehnološke zmogljivosti in inovacije

Oddelek 1
Načrtovanje zmogljivosti, raziskave, inovacije in razvoj

Člen 57

Okvir za predvidevanje in razvoj skupnih zmogljivosti

1.Europol na podlagi strateških analiz, ocen ogroženosti, poročil o trendih in poročil o razmerah iz člena 7 vzpostavi okvir za predvidevanje in razvoj skupnih zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: okvir).

2.Okvir podpira opredelitev takojšnjih, nastajajočih in dolgoročnejših potreb po zmogljivostih na ravni Unije za preprečevanje oblik kriminala, ki spadajo v pristojnost Europola, in boj proti njim.

Okvir opredeli:

(a)vrzeli v skupnih zmogljivostih, izzive in kritične odvisnosti;

(b)ključne raziskovalne teme in prednostne naloge za raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter dejavnosti za razvoj zmogljivosti, pri katerih sodeluje ali bi lahko sodeloval Europol;

(c)nov razvoj in tehnologije, pomembne za opredeljene prednostne zmogljivosti;

(d)potrebe in priložnosti za interoperabilnost, standardizacijo in razvoj skupnih zmogljivosti na ravni Unije.

3.Europol na podlagi okvira podpira države članice in Komisijo, zlasti tako, da:

(a)prispeva k raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim ter dejavnostim za razvoj zmogljivosti;

(b)podpira procese interoperabilnosti in standardizacije, po potrebi v sodelovanju z agencijo ENISA, vključno z razvojem in spodbujanjem skupnih standardov, zahtev glede interoperabilnosti ter operativnih in tehničnih specifikacij, pomembnih za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(c)po potrebi v sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije zagotavlja svetovanje in podporo pri razvoju zmogljivosti;

(d)spodbuja združevanje, izmenjavo in skupno javno naročanje zmogljivosti med državami članicami, vključno s tehničnimi viri in opremo, znanjem in strokovnimi izkušnjami, tudi v sodelovanju z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter s specializiranim usposabljanjem iz člena 64.

4.Države članice Europolu za namene vzpostavitve in posodabljanja okvira iz odstavka 1 vsako leto zagotovijo informacije o nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, vključno z ustreznimi naložbami, ter o njihovem sodelovanju v raziskovalnih in inovacijskih projektih, ki jih financira Unija ali se financirajo na nacionalni ravni in zadevajo pristojnost Europola.

5.Okvir je del večletnega načrtovanja Europola iz člena 73, sprejme pa ga upravni odbor na podlagi predloga Europola in po posvetovanju s Komisijo.

Okvir se redno pregleduje in po potrebi posodablja. Europol v letnih delovnih programih iz člena 73 poroča o izvajanju okvira, vključno z nadaljnjim ukrepanjem glede v njem opredeljenih potreb po zmogljivostih.

Europol se pri pripravi ter rednem pregledovanju in posodabljanju okvira posvetuje s svetovalno skupino za zmogljivosti in inovacije, ustanovljeno na podlagi člena 65.

Člen 58

Vloga Europola v programih financiranja Unije, ki podpirajo raziskave, inovacije in razvoj zmogljivosti

1.Europol lahko Komisiji pomaga pri načrtovanju programov financiranja Unije, ki podpirajo raziskave, inovacije in razvoj zmogljivosti, ki zadevajo pristojnost Europola.

2.Europol lahko sodeluje v dejavnostih, podprtih v okviru ustreznih programov financiranja Unije za razvoj, uporabo, uvajanje, razširjanje in vključevanje inovativnih rešitev in naprednih zmogljivosti, kadar je tako sodelovanje potrebno, da lahko Europol izpolni svoje naloge.

3.Komisija in Europol v skladu z veljavnimi pravili sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se preprečijo nasprotja interesov in zagotovi jasna ločitev vlog Europola iz odstavkov 1 in 2.

Člen 59

Napredne zmogljivosti

1.Europol razvije, upravlja, gosti in zagotavlja napredne zmogljivosti, vključno s sistemi, storitvami, analitičnimi okolji, infrastrukturo, orodji, tehničnimi sestavnimi deli in platformami, potrebnimi za opravljanje njegovih nalog.

2.Europol lahko take dejavnosti izvaja na lastno pobudo ali na zaprosilo vsaj treh držav članic v skladu z odstavkom 3.

3.Europol pred razvojem nove napredne zmogljivosti v skladu z odstavkom 1 oceni:

(a)ali so enakovredne zmogljivosti že na voljo na trgu oziroma so jih razvile ali pridobile institucije, organi, uradi in agencije Unije ali države članice;

(b)ali bi zanašanje na dobavitelje zunaj Unije povzročilo tveganja za varnostne interese Unije ali tehnološko odpornost;

(c)razpoložljivost virov ob upoštevanju prednostnih nalog na področju razvoja zmogljivosti, opredeljenih v okviru iz člena 57.

Kadar Europol ugotovi, da so enakovredne napredne zmogljivosti že na voljo, da prednost ponovni uporabi, prilagoditvi, interoperabilnosti, razširitvi ali pridobitvi takih zmogljivosti, če je to ustrezno.

Kadar Europol ugotovi, da je razvoj naprednih zmogljivosti, za katere so zaprosile vsaj tri države članice, potreben in izvedljiv, take zmogljivosti razvije, upravlja in gosti.

4.Razvoj, delovanje, gostovanje ali zagotavljanje naprednih zmogljivosti iz odstavka 1 ne vpliva na odgovornost držav članic prosilk glede izpolnjevanja njihovih obveznosti na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, vključno z obveznostmi v zvezi z varstvom podatkov in kibernetsko varnostjo.

5.Europol podpira države članice pri razvoju, uvajanju, vključevanju in interoperabilnosti skupnih naprednih zmogljivosti, tudi z dajanjem na voljo skupne infrastrukture, tehničnih storitev in varnih tehnoloških okolij.

6.Napredne zmogljivosti iz odstavka 1 ter skupna infrastruktura, tehnične storitve in varna tehnološka okolja iz odstavka 4 se, kadar je to tehnično izvedljivo, vključijo v skupni podatkovni prostor za policijo iz člena 42.

7.V okviru preiskave ali operativne dejavnosti, ki jo podpira Europol, lahko Europol sodelujoči tretji državi da na voljo napredne zmogljivosti iz odstavka 1, kadar je taka uporaba potrebna za učinkovito izvedbo navedene preiskave ali dejavnosti.

Člen 60

Raziskave in inovacije

Europol lahko izvaja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi, ter v njih sodeluje, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog na podlagi te uredbe, zlasti za razvoj inovativnih rešitev za napredne zmogljivosti, ki naj bi jih uporabljali pristojni organi držav članic.

Člen 61

Testna okolja in regulativni peskovniki

1.Europol lahko ločeno, izolirano in zaščiteno okolje za obdelavo iz člena 102(2), točka (c)(i), uporabi za razvoj, bistvene spremembe, preskušanje in potrjevanje algoritemskih orodij, sistemov in modelov UI ter drugih naprednih tehnologij in, kadar je ustrezno, za učenje takih sistemov.

2.Kadar sistemi UI ali modeli UI, razviti ali bistveno spremenjeni v okviru Europolovih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, predstavljajo visokotvegane sisteme UI v smislu Uredbe (EU) 2024/1689, Europol zagotovi, da okolje iz odstavka 1 izpolnjuje upoštevne zahteve, ki urejajo regulativne peskovnike za UI iz člena 57 navedene uredbe.

3.Europol lahko da okolje iz odstavka 1 na voljo zasebnim strankam, ki sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki jih izvaja Europol ali v katerih Europol sodeluje, ob upoštevanju ustreznih tehničnih, organizacijskih in varnostnih zaščitnih ukrepov ter zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov.

4.Europol lahko sodeluje tudi v regulativnih peskovnikih za sisteme in modele UI, vzpostavljenih v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2024/1689 , vključno z regulativnimi peskovniki, ki jih vzpostavi Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Člen 62

Zgodnja uvedba, operativno preskušanje in potrjevanje inovativnih rešitev

1.Europol lahko podpira zgodnjo uvedbo, operativno preskušanje in potrjevanje inovativnih rešitev za napredne zmogljivosti, vključno s komercialnimi rešitvami, ob upoštevanju okvira iz člena 57.

2.Kadar Europol sodeluje v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih v skladu s členom 60, oceni potencial za operativno uporabo iz tega izhajajočih inovativnih rešitev ter po potrebi podpre njihovo zgodnjo uvedbo, operativno preskušanje in potrjevanje za uporabo s strani pristojnih organov držav članic.

Kadar Europol ob upoštevanju razpoložljivih sredstev in okvira iz člena 57 ugotovi, da je taka podpora potrebna in izvedljiva, jo zagotovi v skladu s tem členom.

Člen 63

Uporaba, uvajanje, razširjanje in vključevanje naprednih zmogljivosti

1.Europol podpira uporabo, uvajanje, razširjanje in vključevanje naprednih zmogljivosti, zlasti tistih, ki izhajajo iz raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti iz člena 60, v operativnih dejavnostih in preiskavah pristojnih organov držav članic v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

2.Europol za namene odstavka 1 tesno sodeluje z državami članicami, da bi olajšal učinkovito uporabo in vključevanje naprednih zmogljivosti v nacionalnih operativnih okoljih, zlasti prek centrov, Europolovih napotitev in podpornih uradov Europola, kakor je ustrezno.

Člen 64

Specializirano usposabljanje

1.Europol podpira države članice pri krepitvi specializiranega strokovnega znanja ter zagotavljanju učinkovitega uvajanja in uporabe skupnih naprednih zmogljivosti, ki se razvijejo, gostijo, delujejo ali se zagotovijo na podlagi te uredbe, vključno z dejavnostmi specializiranega usposabljanja o:

(a)naprednih operativnih, analitičnih, tehničnih in forenzičnih metodah, pomembnih za kazenske preiskave;

(b)zmogljivostih v zvezi z nastajajočimi tehnologijami, vključno z umetno inteligenco, digitalnimi preiskavami, obveščevalnimi podatki iz javnih virov ter dešifriranjem in obdelavo podatkov;

(c)operativnih metodologijah, pomembnih za čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z metodami preprečevanja kriminala in preiskovalnimi postopki.

2.Europol zagotovi specializirano strokovno znanje in usposabljanje tudi, kadar je zaradi skupnih operativnih potreb ali potreb po zmogljivostih, opredeljenih na podlagi okvira, potrebna usklajena podpora na ravni Unije.

3.Europol izvaja dejavnosti iz odstavkov 1 in 2 v tesnem sodelovanju z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), tudi kar zadeva dejavnosti specializiranega usposabljanja, ki se izvajajo prek centrov odličnosti, ki jih usklajuje agencija CEPOL.

Oddelek 2
Sodelovanje na področju zmogljivosti in inovacij

Člen 65

Služba za zmogljivosti in inovacije

1.Europol zagotavlja službo za zmogljivosti in inovacije za usklajevanje svojih dejavnosti na področjih predvidevanja, raziskav, inovacij in razvoja zmogljivosti.

2.Služba za zmogljivosti in inovacije zlasti:

(a)usklajuje pripravo, izvajanje, pregled in posodabljanje okvira iz člena 57;

(b)usklajuje in izvaja raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter dejavnosti za razvoj zmogljivosti, ki jih izvaja Europol, tudi v okviru centrov, ter usmerja razvoj Europolovih storitev, orodij in tehničnih zmogljivosti, vzpostavljenih na podlagi te uredbe;

(c)podpira države članice pri razvoju, preskušanju, potrjevanju, uporabi, uvajanju, razširjanju in vključevanju naprednih zmogljivosti, tudi s spodbujanjem interoperabilnosti, standardizacije in njihove dosledne uporabe v vseh državah članicah;

(d)prispeva k sodelovanju in usklajevanju na ravni Unije med državami članicami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter po potrebi drugimi ustreznimi deležniki na področjih raziskav, inovacij in razvoja zmogljivosti, povezanih s pristojnostjo Europola;

(e)v skladu s členom 129 razširja rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter dejavnosti za razvoj zmogljivosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 66

Dogovori o sodelovanju za inovacije in razvoj zmogljivosti

1.Europol lahko sklene dogovore o sodelovanju ter vzpostavi mreže za sodelovanje in druge inovacijske pobude z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije in pristojnimi organi držav članic ter v njih sodeluje.

Europol lahko za namene dogovorov o sodelovanju iz prvega pododstavka vzpostavi partnerstva za inovacije, predkomercialna javna naročila ter druge inovacijske dejavnosti in dejavnosti za razvoj zmogljivosti ter v njih sodeluje, in sicer z ustreznimi zasebnimi strankami, vključno z raziskovalnimi organizacijami, akademskimi krogi, ponudniki tehnologije, industrijo, malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji in akterji na področju inovacij, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov in varnostnih zaščitnih ukrepov ter brez poseganja v veljavno pravo Unije.

2.Europol redno obvešča svetovalno skupino za zmogljivosti in inovacije, ustanovljeno na podlagi člena 67, in se z njo posvetuje o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi tega člena.

Člen 67

Svetovalna skupina za zmogljivosti in inovacije

1.Ustanovi se svetovalna skupina za zmogljivosti in inovacije (v nadaljnjem besedilu: svetovalna skupina za inovacije).

2.Svetovalno skupino za inovacije sestavljajo po en strokovnjak, ki ga imenuje vsaka država članica, in en strokovnjak, ki ga imenuje Komisija.

Agencija ENISA, center ECCC, Frontex, agencija eu-LISA in Eurojust lahko imenujejo vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za inovacije.

3.Europol lahko k sodelovanju po potrebi povabi predstavnike drugih ustreznih organov, agencij in uradov Unije ter zasebnih strank.

4.Svetovalna skupina pomaga Europolu z zagotavljanjem tehničnega strokovnega znanja o raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih ter dejavnostih za razvoj zmogljivosti, zlasti v zvezi s pripravo, pregledom in rednim posodabljanjem okvira iz člena 57.

V ta namen svetovalna skupina za inovacije:

(a)udeležencem omogoča izmenjavo informacij o tekočih in načrtovanih dejavnostih za razvoj zmogljivosti in inovacijskih dejavnostih, ki se izvajajo na ravni Unije in nacionalni ravni ter bi lahko bile pomembne za okvir;

(b)podpira doslednost, dopolnjevanje in usklajevanje med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi za razvoj zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, ter povezanimi pobudami na nacionalni ravni in ravni Unije;

(c)podpira strukturirano sodelovanje z zasebnimi strankami za razvoj zmogljivosti, preskušanje in inovacije, ki zadevajo pristojnost Europola.

5.Svetovalna skupina za inovacije se redno sestaja. Nima pristojnosti odločanja in ne zastopa upravnega odbora.

6.Europol zagotovi sekretariat in upravno podporo.

7.Svetovalna skupina za inovacije sprejme svoj poslovnik.

Poglavje V
Organizacija Europola

Člen 68

Upravna in vodstvena struktura Europola

1.Upravno in vodstveno strukturo Europola sestavljajo:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni odbor;

(c)izvršni direktor;

(d)namestniki izvršnega direktorja, če so ti položaji vzpostavljeni;

(e)usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij;

(f)svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij;

(g)svetovalna skupina za inovacije;

(h)po potrebi drugi posvetovalni organi, ki jih ustanovi upravni odbor v skladu s členom 72;

(i)centri.

2.Člani upravne in vodstvene strukture Europola nimajo finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Delujejo v javnem interesu in svoje dejavnosti izvajajo neodvisno, nepristransko in pregledno. Vsako leto podajo izjave o interesih v skladu z notranjimi pravili, ki jih sprejme upravni odbor. Europol te izjave vsako leto objavi.

Oddelek 1
Upravni odbor

Člen 69

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja.

2.Upravni odbor vključuje tudi:

(a)enega člana brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament;

(b)po enega člana, ki ga imenuje vsaka država, pridružena izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kadar je to predvideno in v skladu z ustreznim mednarodnim sporazumom iz člena 93.

3.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v njegovi odsotnosti.

4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani glede na njihovo poznavanje sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki zadeva pristojnost Europola, pri čemer se upoštevajo njihove vodstvene, upravne in proračunske spretnosti ter strokovno znanje. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile kontinuiteto delovanja upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

5.Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

Člen 70

Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika iz skupine treh držav članic, ki so skupaj pripravile 18-mesečni program Sveta. Njun mandat traja 18 mesecev, kolikor traja navedeni program Sveta. Če med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika preneha njuno članstvo v upravnem odboru, istočasno samodejno preneha tudi njun mandat.

2.Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

3.Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

Člen 71

Sestanki upravnega odbora

1.Sestanke upravnega odbora skliče predsednik.

Sestanki upravnega odbora načeloma potekajo na sedežu Europola.

2.Izvršni direktor sodeluje v razpravah, vendar nima glasovalne pravice.

3.Upravni odbor ima vsaj dva redna sestanka na leto. Poleg tega se sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.Upravni odbor lahko po potrebi organizira skupne sestanke z upravnimi odbori Eurojusta, Frontexa in agencije CEPOL.

5.Upravni odbor lahko na svoj sestanek kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

6.Dva predstavnika skupine za skupni parlamentarni nadzor sta vabljena, da se udeležita dveh rednih sestankov upravnega odbora na leto kot opazovalca brez glasovalne pravice, da bi tam razpravljala o naslednjih vprašanjih političnega interesa:

(a)konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih iz člena 72(2), točka (m), za preteklo leto;

(b)enotnem programskem dokumentu iz člena 73 za prihodnje leto in letnem proračunu;

(c)vprašanjih za pisni odgovor in odgovorih skupine za skupni parlamentarni nadzor;

(d)zunanjih odnosih in vprašanjih partnerstva.

Upravni odbor lahko skupaj s predstavniki skupine za skupni parlamentarni nadzor določi še druga vprašanja političnega interesa, o katerih se bo razpravljalo.

7.Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika na sestankih pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

8.Europol upravnemu odboru zagotovi sekretariat.

Člen 72

Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor je pristojen za sprejemanje strateških odločitev Europola in določi splošne usmeritve Europolovih dejavnosti.

2.Upravni odbor:

(a)z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane z njegovim proračunom;

(b)sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol;

(c)na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja načrte obveščanja in razširjanja;

(d)sprejme svoj poslovnik, v katerem so tudi določbe o nalogah in delovanju sekretariata upravnega odbora;

(e)v skladu z odstavkom 5 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi podeljujejo organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(f)sprejme izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov;

(g)z dvotretjinsko večino imenuje izvršnega direktorja in po potrebi namestnike izvršnega direktorja ter podaljša njihov mandat ali jih razreši s položaja, kadar je to ustrezno;

(h)vzpostavi organizacijsko strukturo Europola in sprejme njegovo kadrovsko politiko ob upoštevanju dobrega upravljanja proračuna;

(i)kadar je ustrezno, vzpostavi posvetovalne organe ter določi njihov mandat, sestavo in izvedbena pravila;

(j)na predlog izvršnega direktorja in po predhodni odobritvi Komisije odloči o vzpostavitvi operativnih, tehničnih ali upravnih funkcij, zmogljivosti ali prostorov v državah članicah, ki niso država članica gostiteljica, kadar je to potrebno za opravljanje nalog Europola;

(k)odobri sklenitev delovnih dogovorov;

(l)ob upoštevanju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme enotni programski dokument Europola;

(m)opredeli merila za ocenjevanje uspešnosti Europola ter z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike poročanja, da se zagotovi enoten pristop Europola k zbiranju in predstavitvi informacij v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

(n)sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, tudi v zvezi z njihovimi izjavami o interesih;

(o)sprejme ustrezne ukrepe za podporo priznavanju spretnosti in poklicnih izkušenj, pridobljenih med zaposlitvijo pri Europolu ali pri izvajanju dejavnosti zanj, tudi z razvojem skupnega okvira kompetenc v sodelovanju z agencijo CEPOL;

(p)spremlja strateške prednostne naloge in cilje Europola, kot se odražajo v merilih za ocenjevanje iz točke (m), ter zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi z operativnimi, tehnološkimi in organizacijskimi izzivi, ki vplivajo na izpolnjevanje nalog Europola;

(q)nadzoruje delo izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora in učinkovitim izvajanjem pooblastil, ki so izvršnemu direktorju podeljena v skladu s to uredbo;

(r)imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(s)imenuje računovodjo, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(t)vzpostavi in nadzoruje neodvisen oddelek za notranjo revizijo ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav EJT, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

(u)sprejme smernice za obdelavo informacij s strani Europola v skladu s členom 32, in sicer po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

(v)sprejme izvedbena pravila, ki urejajo centre iz členov 13 do 19, ter redno ocenjuje njihovo delovanje in jih po potrebi prilagodi glede na operativne potrebe in spreminjajoče se varnostne grožnje;

(w)imenuje uradnika za temeljne pravice, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(x)podrobneje opredeli merila, na podlagi katerih lahko Europol pripravlja predloge za morebiten vnos informativnih ukrepov v SIS.

3.Če upravni odbor meni, da je to nujno za izvajanje nalog Europola, lahko Svetu predlaga, naj Komisijo opozori na potrebo po sklepu o ustreznosti iz člena 94a Uredbe (EU) 2018/1725 ali priporočilu za sklep o odobritvi začetka pogajanj za sklenitev mednarodnega sporazuma iz člena 94b(2) Uredbe (EU) 2018/1725.

4.Kadar vsaj tretjina članov upravnega odbora ugotovi, da je na določenem področju, ki spada v pristojnost Europola, potrebno njegovo ukrepanje, upravni odbor pozove izvršnega direktorja, naj predlaga ustrezne ukrepe.

5.Upravni odbor v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil organa za imenovanja izvršnemu direktorju in določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko prenos teh pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor sme ta pooblastila prenesti dalje.

6.Upravni odbor lahko, kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in morebitni nadaljnji prenos takih pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

7.Upravni odbor lahko nekatere naloge, razen tistih, za katere je potrebna dvotretjinska večina v upravnem odboru, prenese na izvršni odbor iz člena 75 ter sprejme notranja pravila, ki urejajo njegove naloge, sestavo in delovanje.

Člen 73

Večletno načrtovanje in letni delovni programi

1.Upravni odbor do konca vsakega leta na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje Europola in njegov letni delovni program, v skladu z mnenjem Komisije in, kar zadeva večletno načrtovanje, po posvetovanju s skupino za skupni parlamentarni nadzor, ki jo skupaj ustanovijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti.

Če Komisija poda negativno mnenje iz razlogov, ki se nanašajo na skladnost s pravom Unije ali cilji politike Unije oziroma na dobro finančno poslovodenje, upravni odbor pred sprejetjem pregleda osnutek enotnega programskega dokumenta, da zagotovi skladnost s pravom Unije in cilji politike Unije ter dobro finančno poslovodenje.

Če se upravni odbor odloči, da ne bo upošteval nobenih zadev, ki jih izpostavi skupina za skupni parlamentarni nadzor v skladu s členom 71(6), točka (c), to izčrpno utemelji.

Ko je enotni programski dokument sprejet, ga upravni odbor posreduje Svetu, Komisiji in skupini za skupni parlamentarni nadzor.

2.Večletno načrtovanje določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in kadrovskim načrtom, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju ustrezne kombinacije spretnosti in strokovnega znanja, potrebnih za opravljanje nalog Europola. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter načrtovanimi raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi Europola.

Večletno načrtovanje se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocenjevanj. Ugotovitve teh ocenjevanj se, kadar je to primerno, upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.

3.Letni delovni program vsebuje podrobne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim načrtovanjem. V njem je jasno navedeno, katere naloge so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

4.Kadar se Europolu po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program.

5.Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa, zlasti sprememba, ki je posledica prerazporeditve proračunskih virov v višini nad 2 % letnega proračuna, se sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Člen 74

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.Brez poseganja v člen 70(2), člen 72(2), točke (a), (g), (l) in (m), člen 76(7) in člen 126(2) upravni odbor odločitve sprejema z večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.Če Komisija izrazi resne pomisleke glede predloga odločitve, predloženega upravnemu odboru, o vprašanjih, povezanih z Delegirano uredbo (EU) 2019/715 ter Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, upravni odbor odloži sprejetje zadevne odločitve. Upravni odbor v 15 dneh po tem, ko je Komisija izrazila resne pomisleke glede predloga odločitve, predloženega upravnemu odboru, ponovno preuči in sprejme navedeno odločitev, po možnosti spremenjeno, v drugi obravnavi z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, vključno s predstavniki Komisije, ali s štiripetinsko večino predstavnikov držav članic.

3.Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana, ki ima glasovalno pravico, ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

4.Predsednik sodeluje pri glasovanju.

5.Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

6.Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Oddelek 3
Izvršni odbor

Člen 75

Izvršni odbor

1.Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.Izvršni odbor:

(a)pripravi odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, in spremlja izvajanje sprejetih odločitev brez poseganja v odgovornosti izvršnega direktorja;

(b)pregleda predlog letnega proračuna in osnutek konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih ter nadzoruje pripravo in izvajanje letnega programa in večletnega načrtovanja;

(c)spremlja izvrševanje proračuna Europola ter pripravi finančne in proračunske odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;

(d)sprejme notranjo strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije;

(e)skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ugotovitev preiskav OLAF ter rezultatov preiskav EJT, vključno s sodnimi odločbami, v skladu z veljavnim pravom Unije;

(f)izvršnemu direktorju brez poseganja v njegove odgovornosti pomaga in svetuje pri izvajanju odločitev upravnega odbora, da se okrepi nadzor nad upravnim poslovodenjem in upravljanjem proračuna.

3.Izvršni odbor lahko po potrebi v nujnih primerih sprejme začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti v zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem in upravljanjem proračuna, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja. Take odločitve se predložijo upravnemu odboru v potrditev na njegovem naslednjem sestanku.

4.Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, en predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih upravni odbor imenuje izmed svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor se udeležuje sestankov izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

5.Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora preneha s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.

6.Izvršni odbor ima redni sestanek vsaj vsake tri mesece. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo svojih članov.

7.Izvršni odbor lahko za določene točke dnevnega reda kot opazovalce brez glasovalne pravice povabi tudi druge udeležence.

Oddelek 4

Izvršni direktor

Člen 76

Imenovanje, razrešitev in podaljšanje mandata

1.Izvršni direktor deluje kot začasni uslužbenec Europola v skladu s členom 2, točka (a), Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

3.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija pravočasno pred koncem tega obdobja opravi oceno, pri kateri upošteva oceno uspešnosti dela izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Europola.

4.Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat za največ pet let.

5.Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati pri drugem izbirnem postopku za enako delovno mesto.

6.Izvršnega direktorja se lahko razreši samo na podlagi odločitve, ki jo upravni odbor sprejme na predlog Komisije.

7.Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi izvršnega direktorja in/ali namestnika oziroma namestnikov izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

8.V primeru sprostitve delovnega mesta izvršnega direktorja njegove naloge in odgovornosti do imenovanja novega izvršnega direktorja zagotavlja namestnik izvršnega direktorja v najvišjem razredu, razen če upravni odbor za to vlogo določi drugega namestnika izvršnega direktorja.

Člen 77

Naloge in odgovornosti izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor je odgovoren za upravljanje Europola. Za svoje ravnanje odgovarja upravnemu odboru.

2.Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu, skupini za skupni parlamentarni nadzor in Svetu o uspešnosti in opravljanju nalog Europola.

3.Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Europola.

4.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljene s to uredbo. Odgovoren je zlasti za:

(a)zagotavljanje vsakodnevnega upravljanja Europola;

(b)pripravo predlogov upravnemu odboru za vzpostavitev operativnih, tehničnih ali upravnih funkcij ali zmogljivosti v državah članicah, ki niso država članica gostiteljica, kadar je to potrebno za opravljanje nalog Europola;

(c)opredelitev operativnih prednostnih nalog, vrzeli v zmogljivostih in nastajajočih varnostnih groženj v pristojnosti Europola ter pripravo predlogov ustreznih operativnih, tehnoloških ali organizacijskih ukrepov upravnemu odboru;

(d)zagotavljanje skladnosti s finančnimi pravili Europola;

(e)pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(f)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(g)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti, ki jih imata OLAF in EJT, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih in denarnih kazni;

(h)poročanje EJT o vsakem kaznivem ravnanju v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/1939, v zvezi s katerim bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost, in poročanje OLAF v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013;

(i)pripravo akcijskega načrta za nadaljnje ukrepanje v zvezi z ugotovitvami notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter poročil o preiskavah in priporočil na podlagi preiskav EJT, OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, redno poročanje upravnemu odboru o napredku ter po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja obveščanje Komisije o pomembnih ugotovitvah in ukrepih, sprejetih v odziv nanje;

(j)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo;

(k)pripravo osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije ter izvrševanje njenega proračuna v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in smotrnostne priprave proračuna;

(l)pripravo ustreznih osnutkov izvedbenih pravil za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(m)pripravo osnutka notranjih pravil za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s člani upravnega odbora in predložitev tega osnutka pravil v sprejetje upravnemu odboru;

(n)spodbujanje raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri zaposlovanju osebja agencije;

(o)redno obveščanje upravnega odbora o sodelovanju z institucijami, organi, misijami in agencijami Unije, tudi o pripravi in sklenitvi delovnih dogovorov ter s tem povezanih operativnih vidikih, ter po potrebi predložitev predlogov za nadaljnje ukrepe upravnemu odboru;

(p)redno obveščanje upravnega odbora o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tudi o pripravi in sklenitvi delovnih dogovorov z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami;

(q)redno obveščanje upravnega odbora o uporabi Uredbe (EU) 2018/1725 za prenos osebnih podatkov in s tem povezanih operativnih vidikih;

(r)redno obveščanje upravnega odbora o delovnih dogovorih, sklenjenih z zasebnimi strankami, vključno z njihovim strateškim pomenom, operativnim učinkom in vsemi povezanimi tveganji;

(s)opravljanje drugih nalog na podlagi te uredbe.

Člen 78

Namestniki izvršnega direktorja

1.Izvršnemu direktorju lahko pomaga eden ali več namestnikov izvršnega direktorja. Njihove naloge opredeli izvršni direktor.

2.Za namestnike izvršnega direktorja se uporablja člen 77. Pred njihovim imenovanjem, morebitnim podaljšanjem mandata ali razrešitvijo se opravi posvetovanje z izvršnim direktorjem.

Poglavje VI
Odnosi s subjekti Unije

Člen 79

Skupne določbe

1.Europol lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi, uradi in agencijami Unije v skladu z nalogami, dodeljenimi Europolu in tem organom, uradom in agencijam, ter si prizadeva zagotavljati sinergije pri opravljanju njihovih nalog. Europol vzpostavi in vzdržuje tesne stike z organi, uradi in agencijami Unije na podlagi členov 81 do 90, pri čemer ti niso omejeni na področja iz navedenih členov.

Europol lahko vzpostavi in vzdržuje tudi sodelovanje z institucijami in misijami Unije, vzpostavljenimi na podlagi Pogodb v skladu z nalogami, dodeljenimi Europolu ter tem institucijam in misijam.

2.Sodelovanje Europola z organi, uradi in agencijami Unije na podlagi tega poglavja je zlasti namenjeno krepitvi splošne učinkovitosti odzivanja Unije na oblike kriminala s seznama v Prilogi I, zlasti s prizadevanjem za zagotavljanje dopolnjevanja ter, kadar je mogoče, izboljšanje usklajevanja in preprečevanje podvajanja ukrepov, med drugim z:

(a)izmenjavo informacij v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi;

(b)operativnimi dejavnostmi;

(c)strateškimi in analitičnimi dejavnostmi;

(d)izmenjavo specializiranega in strokovnega znanja;

(e)dejavnostmi usposabljanja;

(f)razvojem zmogljivosti, tudi z raziskavami in inovacijami ter skupnim javnim naročanjem;

(g)usklajevanjem dejavnosti, kadar je to ustrezno, v zvezi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(h)usklajevanjem dejavnosti za izvajanje ustreznih strategij in prednostnih nalog politike Unije.

3.Sodelovanje iz odstavkov 1 in 2 poteka v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s subjekti iz odstavka 1. Taki delovni dogovori ne dopuščajo izmenjave osebnih podatkov in ne zavezujejo Unije ali njenih držav članic.

Delovne dogovore, sklenjene z organi, uradi in agencijami Unije, ustanovljenimi v okviru PDEU, predhodno odobri Komisija, razen delovnega dogovora iz člena 81. Ti delovni dogovori se redno pregledujejo glede na razvoj operativnih potreb na pobudo Europola in zadevne institucije, organa, misije, urada ali agencije Unije oziroma, razen delovnega dogovora iz člena 81, na zahtevo Komisije.

Vsi delovni dogovori, ki jih je Europol sklenil z institucijo, organom, misijo, uradom ali agencijo Unije pred začetkom veljavnosti te uredbe, se pregledajo po datumu začetka uporabe te uredbe.

4.Izvršni direktor obvesti upravni odbor o vsakršnem rednem sodelovanju, ki ga namerava Europol vzpostaviti ali vzdrževati v skladu z odstavki 1, 2 in 3, ter o razvoju takega sodelovanja, ko je to vzpostavljeno.

5.Ob upoštevanju morebitnih omejitev iz člena 33(2) in pravil, ki se uporabljajo v skladu s členom 129, lahko Europol z institucijo, organom, misijo, uradom ali agencijo Unije neposredno izmenjuje katere koli informacije, razen osebnih podatkov, kolikor je taka izmenjava pomembna za opravljanje Europolovih nalog oziroma nalog institucije, organa, misije, urada ali agencije Unije.

6.Ob upoštevanju morebitnih omejitev, navedenih v skladu s členom 33(2) ali (3), in pravil, ki se uporabljajo v skladu s členom 129, lahko Europol posreduje osebne podatke subjektom iz odstavka 1, če je tako posredovanje nujno in sorazmerno za zakonito opravljanje nalog navedenega subjekta. Osebni podatki, ki jih Europol posreduje subjektom iz odstavka 1, se lahko obdelujejo za drug namen le, če to odobri Europol in je združljivo s prvotnim namenom, za katerega je Europol zbral in posredoval podatke. Kadar je podatke, ki se posredujejo, posredovala država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije in so izpolnjeni pogoji iz člena 81(3) in (4), Europol osebne podatke in druge relevantne informacije deli z EJT ne glede na morebitne omejitve, navedene v skladu s členom 33(2) ali (3).

7.Europol lahko prejme in obdeluje osebne podatke od institucij, organov, misij, uradov in agencij Unije, kolikor je to nujno in sorazmerno za zakonito opravljanje njegovih nalog. Informacije, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo.

8.Kadar institucija, organ, misija, urad ali agencija Unije od Europola prejme osebne podatke, so nadaljnja posredovanja in prenosi takih podatkov prepovedani, razen če Europol to predhodno izrecno odobri.

9.Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsa posredovanja ali prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšna posredovanja oziroma prenose.

Člen 80

Skupne določbe o posredni izmenjavi informacij na podlagi sistema po načelu zadetek / ni zadetka

1.Europol sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev posrednega dostopa drugih organov, uradov in agencij Unije do informacij, ki jih hrani Europol, kadar je tak dostop določen v pravu Unije in pod pogoji vzajemnosti, in sicer s pomočjo avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka, ki deluje z iskanjem po indeksih, ki se redno posodabljajo.

2.Posredni dostop do informacij iz prvega odstavka ne vpliva na morebitne omejitve, ki jih v skladu s členom 33(2) navedejo države članice, institucije, organi, misije, uradi in agencije Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovali.

3.V primeru zadetka Europol začne postopek, s katerim se informacije, ki so privedle do zadetka, v skladu z omejitvami, ki jih na podlagi te uredbe določi pošiljatelj informacij, posredujejo organu, uradu ali agenciji Unije iz odstavka 1, ki išče informacije. V primeru zadetka z informacijami, za katere veljajo omejitve, navedene v skladu s členom 33(2), avtomatizirani sistem po načelu zadetek / ni zadetka iz odstavka 1 o tem zadetku ne obvesti organa, urada ali agencije Unije, ki išče informacije. V tem primeru Europol hitro stopi v stik s pošiljateljem informacij in poizve, ali se lahko informacije, ki so privedle do zadetka, posredujejo organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije. Kadar pošiljatelj informacij odpravi navedene omejitve, Europol informacije, ki so privedle do zadetka, posreduje organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije. Kadar pošiljatelj informacij ohrani navedene omejitve, Europol te omejitve upošteva in informacij, ki so privedle do zadetka, ne posreduje organu, uradu ali agenciji Unije, ki išče informacije.

4.Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri drugem organu, uradu ali agenciji Unije, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol za namene člena 32(2), točke (a), (b) in (c).

5.Europol ob ohranjanju avtomatizirane narave sistema po načelu zadetek / ni zadetka dovoli iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 samo osebam, ki so jih drugi organi, uradi ali agencije Unije imenovali za pooblaščene za izvajanje takega iskanja.

6.Pod pogoji vzajemnosti iz prvega odstavka in ob upoštevanju pogojev, določenih v pravu Unije, ima Europol v mejah svojih pristojnosti na podlagi avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka posreden dostop do informacij, posredovanih organom, uradom in agencijam Unije.

7.Tak dostop ne vpliva na morebitne omejitve, ki jih navede država članica, institucija, organ, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki je navedene informacije posredovala.

8.V primeru, da se na podlagi zadetka v skladu z odstavkoma 1 in 3 izkaže, da utegnejo biti podatki netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, se Europol ter drugi organi, uradi in agencije Unije medsebojno obvestijo.

9.Kadar je to nujno za izvajanje sistema po načelu zadetek / ni zadetka iz odstavkov 1 do 8, se tehnični postopek, vključno z nabori podatkov, ki se vključijo v indekse, ter zahteve glede učinkovitosti in razpoložljivosti določijo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 138.

Člen 81

Odnosi z EJT

1.Europol vzpostavi in vzdržuje tesne stike z EJT na podlagi delovnega dogovora, v katerem določita načine svojega sodelovanja. Delovni dogovor se redno pregleduje.

2.Europol na zahtevo EJT v skladu s členom 102 Uredbe (EU) 2017/1939 podpira njegove preiskave, in sicer z zagotavljanjem vseh informacij, ki jih hrani in so povezane s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost EJT, ter z zagotavljanjem zaprošene operativne podpore za opravljanje nalog EJT.

3.Europol za zagotovitev informacij in podpore EJT iz prvega pododstavka zagotovi, da so vzpostavljene potrebne organizacijske ureditve, vključno z dodelitvijo namenskih človeških virov.

4.Europol za zagotovitev potrebnih informacij EJT v skladu z odstavkom 2 tega člena EJT na podlagi avtomatiziranega sistema po načelu zadetek / ni zadetka omogoči posreden dostop do podatkov, ki se hranijo za namene iz člena 32(2), točke (a), (b) in (c), v zvezi s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost EJT. Ta sistem po načelu zadetek / ni zadetka v primeru zadetka obvesti Europol in pošiljatelja informacij iz člena 33(1).

5.V skladu s členom 43(2) Uredbe (EU) 2017/1939 Europol v primeru zadetka z EJT deli informacije, ki so privedle do zadetka, kolikor se nanašajo na kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost EJT, in uradno obvesti pošiljatelja informacij.

6.V skladu s členom 24(1) Uredbe (EU) 2017/1939 Europol brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu z navedeno uredbo.

7.Kadar Europol poroča EJT na podlagi prvega pododstavka, brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe zadevne države članice.

8.Europol lahko izvede skupno operativno analizo z EJT.

9.Kadar Europol od EJT prejme informacije o oblikah kriminala, ki ne spadajo v pristojnost EJT, temveč v pristojnost Europola, te informacije obdela in analizira ter jih po potrebi posreduje pristojnim organom držav članic v skladu s to uredbo.

Člen 82

Odnosi z Eurojustom

1.Če Europol ali država članica med dejavnostmi Europola, tudi v kateri koli fazi operativne projektne skupine, ugotovi potrebo po učinkovitem nadaljnjem pravosodnem ukrepanju v okviru mandata Eurojusta, Europol o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Eurojust in vse zadevne države članice. Europol začne postopek izmenjave relevantnih informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust posvetuje z Europolom.

2.Europol in Eurojust se lahko dogovorita o vzpostavitvi skupnih operativnih platform in drugih oblik strukturiranega sodelovanja za podporo pristojnim organom držav članic na posameznih področjih kriminala, ki so v njuni pristojnosti. To lahko vključuje skupno operativno analizo.

3.Europol sodeluje z Eurojustom v okviru njunih mandatov pri podpiranju pristojnih organov držav članic v okviru digitalnih preiskav in dostopa do podatkov, pri čemer zlasti delujeta kot vozlišče znanja za svetovanje, pomoč in zagotavljanje krepitve zmogljivosti v zvezi s čezmejnim dostopom do elektronskih dokazov.

4.V okviru njunih mandatov Europol podpira Eurojust v zvezi z najhujšimi mednarodnimi kaznivimi dejanji.

Člen 83

Odnosi z uradom OLAF

Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ali v postopku odvzema premoženjske koristi ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu z mandatom OLAF, ga Europol o tem uradno obvesti in začne postopek izmenjave relevantnih informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se OLAF posvetuje z Europolom.

Člen 84

Odnosi z Organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA)

1.Namen Europolovih odnosov z organom AMLA je zlasti podpora finančnoobveščevalnim enotam v okviru skupne analize, izvedene na podlagi člena 32 Direktive (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta 74 ter člena 40 Uredbe (EU) 2024/1620.

2.Europol za namene člena 41(4) Uredbe (EU) 2024/1620 prejema, obdeluje in analizira rezultate skupnih analiz ter morebitne dodatne informacije v skladu s to uredbo.

Člen 85

Odnosi z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex)

Europol sodeluje s Frontexom zlasti pri:

(a)opredeljevanju čezmejnih gibanj z visokim tveganjem in z njimi povezanih kriminalnih dejavnosti, vključno z analizo potovalnih informacij, ki jih vsebujejo obsežni informacijski sistemi Unije, Europol pa v ta namen te podatke primerja z informacijami, ki jih hrani v skladu s to uredbo, in Frontexu posreduje ustrezne kazalnike tveganja;

(b)opravljanju dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2024/1356 in v okviru Uredbe (EU) 2019/1896, Europol pa v ta namen lahko na zahtevo zadevne države članice napoti osebje za podporo preverjanju v ustreznih obsežnih informacijskih sistemih Unije v skladu s členom 22 te uredbe, tudi v okviru dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896, in ob pomembnih mednarodnih dogodkih.

Člen 86

Odnosi z agencijo eu-LISA

1.Europol sodeluje z agencijo eu-LISA na področjih skupnega interesa, povezanih z razvojem, uvajanjem in delovanjem informacijskih sistemov ter povezane komunikacijske infrastrukture.

2.Sodelovanje med Europolom in agencijo eu-LISA iz odstavka 1 po potrebi in v skladu z njunima mandatoma med drugim vključuje:

(a)sodelovanje v postopkih javnega naročanja ali njihovo uporabo, vključno z ukrepi skupnega javnega naročanja, okvirnimi pogodbami ali drugimi instrumenti javnega naročanja za pridobitev gradenj, blaga ali storitev;

(b)souporabo, ponovno uporabo ali prilagoditev tehničnih sestavnih delov, orodij, storitev ali gradnikov, ki jih razvije ali upravlja katera koli od agencij;

(c)zagotavljanje tehnične podpore, strokovnega znanja ali storitev, tudi na področju razvoja, preskušanja, vzdrževanja in varnosti sistemov;

(d)ustanavljanje skupnih projektnih skupin ter izmenjavo osebja, strokovnega znanja in drugih virov, potrebnih za izvajanje skupnih projektov in tehničnih dejavnosti.

3.Za razvoj in vzdrževanje storitev, orodij in aplikacij, ki jih ustvari, gosti ali upravlja Europol, Europol od agencije eu-LISA zahteva, da mu predloži potrdila javnega ključa, ki jih izda njen certifikacijski organ, po potrebi pa jih predloži tudi pristojnim organom držav članic.

4.Sodelovanje iz odstavkov 1, 2 in 3 poteka v okviru delovnih dogovorov, v katerih se določijo praktične podrobnosti, vključno s finančnimi vidiki, ureditvami upravljanja, ureditvami za izmenjavo osebja in začasnimi dodelitvami, ter ustanovitev in delovanje skupnih projektnih skupin.

5.Odstavki 1 do 4 ne vplivajo na odgovornosti Europola v zvezi z razvojem in delovanjem njegovih lastnih informacijskih sistemov.

Člen 87

Odnosi z Agencijo Evropske unije za droge

Sodelovanje Europola z Agencijo Evropske unije za droge, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2023/1322 Evropskega parlamenta in Sveta 75 , zadeva zlasti zbiranje podatkov in spremljanje trendov v zvezi s ponudbo drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo prepovedanih drog in trgovino z njimi ter drugimi povezanimi kaznivimi dejanji, z uporabo novih tehnologij in novimi psihoaktivnimi snovmi.

Člen 88

Odnosi z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Sodelovanje Europola z Agencijo za temeljne pravice podpira Europol pri zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin iz Listine pri opravljanju njegovih različnih nalog. To vključuje zlasti področja dejavnosti Europola, ki lahko še posebej vplivajo na pravice posameznikov, vključno z ranljivimi osebami, kot so otroci.

Člen 89

Odnosi s Carinskim organom Evropske unije

Cilj sodelovanja Europola s Carinskim organom Evropske unije, ustanovljenim z Uredbo […], je omogočati vzajemno izmenjavo relevantnih podatkov in informacij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, zlasti tako, da se Europolu omogoči, da na zahtevo pridobi podatke, vključno z osebnimi podatki in poslovno občutljivimi podatki, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov v skladu z Uredbo […].

Člen 90

Odnosi z agencijo ENISA

Sodelovanje Europola z agencijo ENISA je namenjeno zlasti:

(a)izboljšanju skupnega situacijskega zavedanja o kibernetskih grožnjah in incidentih, zlasti v zvezi z obveščevalnimi podatki o kibernetskih grožnjah, ter

(b)izboljšanju kibernetske pripravljenosti, odzivanja na incidente z izsiljevalskim programjem in okrevanja po njih.

Poglavje VII
Odnosi s partnerji

Oddelek 1
Skupne določbe

Člen 91

Skupne določbe

1.Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

2.Ob upoštevanju omejitev iz člena 33(2) in brez poseganja v člen 129 lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1 tega člena, kolikor je taka izmenjava pomembna za opravljanje Europolovih nalog.

3.Izvršni direktor obvesti upravni odbor o vsakršnem rednem sodelovanju, ki ga namerava Europol vzpostaviti ali vzdrževati v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter o razvoju takega sodelovanja, ko je to vzpostavljeno.

4.Europol lahko za namene iz odstavkov 1 in 2 sklepa delovne dogovore s subjekti iz odstavka 1, ki jih predhodno odobri Komisija. Taki delovni dogovori ne dopuščajo izmenjave osebnih podatkov, ne ustvarjajo pravnih obveznosti na podlagi mednarodnega prava ali prava Unije in ne izražajo stališč, ki so zavezujoča za Unijo ali njene države članice.

5.Europol lahko prejme osebne podatke od subjektov iz odstavka 1 in jih obdeluje, kolikor je to nujno in sorazmerno za zakonito izvajanje njegovih nalog ter v skladu z Uredbo 2018/1725 in to uredbo.

6.Kadar tretja država, mednarodna organizacija ali zasebna stranka od Europola prejme osebne podatke, so nadaljnja posredovanja in prenosi takih podatkov prepovedani, razen če Europol to predhodno izrecno odobri.

7.Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsa posredovanja ali prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšna posredovanja oziroma prenose.

8.Europol ne obdeluje informacij, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic.

Oddelek 2
Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Člen 92

Prednostne naloge za zunanje delovanje

Europol zagotovi, da je njegovo sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami skladno z zunanjimi politikami in prednostnimi nalogami Unije ter se izvaja v sodelovanju z delegacijami Unije, kadar je to ustrezno. V ta namen Europol v okviru svojega mandata kot del večletnega načrtovanja in letnega delovnega programa iz člena 73 sprejme zunanjo strategijo, ki jo predhodno odobri Komisija.

Člen 93

Sodelovanje s pridruženimi schengenskimi državami

1.Europol tesno sodeluje z državami, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (v nadaljnjem besedilu: pridružene schengenske države).

2.Obseg, načini, pravice in obveznosti v zvezi s sodelovanjem iz odstavka 1 se lahko določijo z namenskim mednarodnim sporazumom, ki se sklene med Unijo in zadevno pridruženo schengensko državo.

3.Mednarodni sporazum iz odstavka 2 lahko določa:

(a)dostop do Europolove storitve za navzkrižno preverjanje in Europolovega analitičnega okolja ter možnost poizvedovanja v njiju v skladu s členoma 39 in 41;

(b)status opazovalca v upravnem odboru ter usmerjevalni skupini za IKT in upravljanje informacij, ki ne podeljuje glasovalnih pravic v skladu s členom 69;

(c)napotitev uradnikov za zvezo pod enakimi pogoji, kot veljajo za uradnike za zvezo iz držav članic v skladu s členom 27.

4.Vsak mednarodni sporazum, ki določa obliko sodelovanja iz odstavka 3, lahko določa tudi:

(a)posredovanje informacij s strani zadevne pridružene schengenske države Europolu pod pogoji, ki ustrezajo pogojem iz člena 29(1), (2) in (5), ter obveznost Europola, da upošteva informacije, ki jih posreduje zadevna pridružena schengenska država, kot je določeno v členu 29(6);

(b)ustrezen finančni prispevek, ki ga zadevna pridružena schengenska država plača Europolu.

Člen 94

Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam

1.Europol lahko brez poseganja v člen 129 prenese osebne podatke tretjim državam in mednarodnim organizacijam.

5.Za odobritev prenosa osebnih podatkov v skladu s členi 94b, 94c in 94d Uredbe (EU) 2018/1725 je pristojen izvršni direktor.

Upravni odbor lahko po odobritvi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov dovoli niz prenosov za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 94c Uredbe (EU) 2018/25.

6.Izvršni direktor za namene odstavka 2 odločitev sprejme brez nepotrebnega odlašanja na podlagi vseh relevantnih informacij, vključno s prispevki pooblaščene osebe za varstvo podatkov in ustreznih operativnih centrov, kadar je to ustrezno. Praviloma se taki prenosi odobrijo, ko so izpolnjeni veljavni pogoji, izvedejo pa se prek aplikacije SIENA. Kadar zadevna tretja država ali mednarodna organizacija nima dostopa do aplikacije SIENA, se prenosi opravijo prek Interpolovih kanalov.

7.Izvršni direktor čim prej obvesti upravni odbor o primerih, v katerih so bili uporabljeni členi 94b, 94c in 94d Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 95

Odnosi z državami članicami ali tretjimi državami v okviru njihovega sodelovanja v Pomorskem analitičnem in operacijskem centru za narkotike

1.Kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, Europol na podlagi delovnega dogovora vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z državami članicami in tretjimi državami, ki sodelujejo v Pomorskem analitičnem in operacijskem centru za narkotike (MAOC-N).

2.Europol lahko izmenjuje informacije s tretjimi državami, ki sodelujejo v MAOC-N, če je to v skladu s splošnimi načeli in pravili za prenos operativnih osebnih podatkov tretjim državam iz Uredbe (EU) 2018/1725.

3.Države članice, ki sodelujejo v MAOC-N, za predložitev relevantnih informacij Europolu svoje uradnike za zvezo, napotene v MAOC-N, povežejo z aplikacijo SIENA.

4.Europol MAOC-N zagotavlja analitično podporo za namene kazenskih preiskav kriminalnih mrež z visokim tveganjem, ki trgujejo s prepovedanimi drogami na morju.

Oddelek 3
Sodelovanje z zasebnimi strankami in fizičnimi osebami

Člen 96

Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami

1.Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank.

2.Europol lahko neposredno od zasebne stranke prejme osebne podatke, za katere ta zasebna stranka izjavi, da jih sme zakonito posredovati v skladu z veljavnim pravom.

3.Da bi bili pristojni organi držav članic obveščeni o kaznivih dejanjih, ki jih zadevajo in so povezani z osebnimi podatki, prejetimi od zasebne stranke, ter da bi lahko sprejeli potrebne ukrepe, Europol osebne podatke in vse relevantne rezultate obdelave teh podatkov posreduje zadevnim Europolovim nacionalnim enotam.

4.Nobeno sodelovanje Europola z zasebnimi strankami ne podvaja dejavnosti finančnoobveščevalnih enot držav članic niti ne posega vanje ter se ne navezuje na informacije, ki se finančnoobveščevalnim enotam zagotavljajo za namene Direktive (EU) 2015/849.

5.Europol osebne podatke posreduje ali prenese zasebnim strankam le, kadar je to nujno potrebno in sorazmerno, kar se določi za vsak primer posebej, ter zlasti kadar je to v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali je potrebno za preprečitev neposredne storitve kaznivega dejanja, vključno s terorizmom.

Tako posredovanje ali prenos se izvede le, če pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva posredovanje ali prenos.

Za posredovanje ali prenos iz prvega pododstavka tega odstavka veljajo morebitne omejitve iz člena 33(2) ali (3), brez poseganja v člen 129.

6.Kadar zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali tretji državi iz člena 94a Uredbe (EU) 2018/1875, izvršni direktor prenos odobri le v naslednjih primerih:

(a)prenos je potreben za zaščito življenjskih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;

(b)prenos je potreben za zaščito zakonitih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)prenos je bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;

(d)prenos je v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona posameznega kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Europola;

(e)prenos je v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom posameznega kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Europola.

Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva prenos iz prvega pododstavka, točki (d) in (e), se osebni podatki ne prenesejo.

7.Posredovanja ali prenosi osebnih podatkov iz odstavkov 5 in 6 se ne izvajajo sistematično, obsežno ali strukturno.

8.Europol lahko države članice prek njihovih Europolovih nacionalnih enot zaprosi, da v skladu z njihovim nacionalnim pravom z Europolom delijo osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank, ki imajo sedež ali zakonitega zastopnika na njihovem ozemlju. Takšno zaprosilo se utemelji in je kar se da natančno. Taki osebni podatki so kar najmanj občutljivi ter strogo omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno, da se Europolu omogoči opravljanje njegovih nalog.

9.Europolov mehanizem iz člena 47 se lahko uporablja za izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic in zasebnimi strankami v skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Te izmenjave lahko zajemajo tudi kazniva dejanja, ki ne spadajo v pristojnost Europola.

Kadar države članice uporabljajo Europolov mehanizem za izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih, ki spadajo v pristojnost Europola, Europolu predložijo kopijo takih informacij.

Kadar države članice uporabljajo Europolov mehanizem za izmenjavo osebnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki ne spadajo v pristojnost Europola, Europol nima dostopa do teh podatkov in se šteje kot obdelovalec podatkov v skladu s členom 87 Uredbe (EU) 2018/1725.

Europol opravi oceno varnostnih tveganj, ki jih predstavlja dovoljenje zasebnim strankam, da uporabljajo njegovo infrastrukturo, ter po potrebi izvede ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za zmanjšanje tveganj.

10.Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsa posredovanja ali prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšna posredovanja oziroma prenose ter da se v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 na zahtevo sporočijo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

11.Če prejeti osebni podatki oziroma osebni podatki, ki naj bi se posredovali ali prenesli, vplivajo na interese države članice, Europol nemudoma obvesti Europolovo nacionalno enoto zadevne države članice.

12.Upravni odbor do 31. marca na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih meril za ocenjevanje, ki jih določi sam, sprejme letno poročilo o osebnih podatkih, izmenjanih z zasebnimi strankami na podlagi tega člena.

13.V letnem poročilu se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti, primeri pa se, kar zadeva osebne podatke, anonimizirajo.

To letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Člen 97

Informacije, pridobljene od fizičnih oseb

1.Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol prejme in obdeluje informacije, pridobljene od fizičnih oseb.

2.Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od fizičnih oseb, le, če jih prejme prek katerega od naslednjih:

(a)Europolove nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;

(b)kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije, ki se ji osebni podatki lahko prenesejo na podlagi člena 94b(2), točka (c), Uredbe (EU) 2018/1725;

(c)organa tretje države ali mednarodne organizacije, ki se mu oziroma ji osebni podatki lahko prenesejo na podlagi člena 94a, člena 94b(1) ali člena 94b(2), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1725.

3.Kadar Europol prejme informacije, tudi osebne podatke, od fizične osebe, ki prebiva v tretji državi, v zvezi s katero niso izpolnjeni pogoji za prenos iz člena 94a ali 94b Uredbe (EU) 2018/1725, Europol te informacije posreduje le državi članici ali taki tretji državi.

4.Če prejeti osebni podatki vplivajo na interese države članice, Europol o tem nemudoma obvesti Europolovo nacionalno enoto zadevne države članice.

5.Europol ne vzpostavlja nobenega stika s fizičnimi osebami, da bi pridobil informacije.

6.Brez poseganja v člena 104 in 105 Europol ne sme predložiti osebnih podatkov fizičnim osebam.

Poglavje VIII
Varstvo podatkov

Člen 98

Obdelava osebnih podatkov s strani Europola

1.Če v tej uredbi ni določeno drugače, se za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola uporablja Uredba (EU) 2018/1725 .

2.V tej uredbi se sklicevanje na „osebne podatke“ razume kot sklicevanje na „operativne osebne podatke“, kot so opredeljeni v členu 3, točka 2, Uredbe (EU) 2018/1725 , razen če je v tej uredbi določeno drugače.

3.Upravni odbor sprejme pravila, s katerimi določi roke za hrambo upravnih osebnih podatkov.

Člen 99

Ocena zanesljivosti vira in točnosti informacij

1.Zanesljivost vira informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki posreduje informacije, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:

(a)(A): kadar ni dvoma o verodostojnosti, zanesljivosti in pristojnosti vira ali če informacije posreduje vir, ki se je vselej izkazal za zanesljivega;

(b)(B): kadar informacije posreduje vir, ki se je v večini primerov izkazal za zanesljivega;

(c)(C): kadar informacije posreduje vir, ki se je v večini primerov izkazal za nezanesljivega;

(d)(X): kadar zanesljivosti vira ni mogoče oceniti.

2.Točnost informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki posreduje informacije, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno informacij:

(a)(1): ni dvomov o točnosti informacij;

(b)(2): informacije, ki so viru znane osebno, ne pa tudi uradniku, ki jih prenese naprej;

(c)(3): informacije, ki viru niso znane osebno, a jih potrjujejo druge zabeležene informacije;

(d)(4): informacije, ki viru niso znane osebno in ki jih ni mogoče potrditi.

3.Kadar Europol na podlagi že pridobljenih informacij sklene, da je treba oceno iz odstavka 1 ali 2, popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol brez takega dogovora ne spremeni ocene.

4.Kadar Europol od države članice prejme informacije brez izvedene ocene v skladu z odstavkom 1 ali 2, poskuša oceniti zanesljivost vira ali točnost informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Posamezni podatki in informacije se ocenijo v soglasju z državo članico, ki jih je posredovala. Država članica in Europol se lahko tudi na splošno dogovorita o ocenjevanju določenih vrst podatkov in določenih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije ali podatke in jim dodeli oznaki (X) in (4) iz odstavka 1 oziroma 2.

5.Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo, kadar Europol prejme podatke ali informacije od institucije, organa, misije, urada ali agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije ali zasebne stranke.

6.Informacije iz javno dostopnih virov z oznakami iz odstavkov 1 in 2 oceni Europol.

7.Če so informacije rezultat analize, ki jo Europol opravi med izvajanjem svojih nalog, Europol takšne informacije oceni v skladu s tem členom in v soglasju z državami članicami, ki sodelujejo pri analizi.

Člen 100

Obdelava osebnih podatkov različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in posebnih vrst osebnih podatkov

1.Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, se dovoli, če je nujno potrebna in sorazmerna za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, ali boj proti njim.

2.Avtomatizirana ali drugače izvedena obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično prepričanje, vero ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, zdravstvenih podatkov ali podatkov v zvezi s spolnim življenjem fizične osebe ali njeno spolno usmerjenostjo je dovoljena samo, če je nujno potrebna in sorazmerna za raziskovalne in inovacijske projekte na podlagi člena 102 in za operativne namene v okviru pristojnosti Europola ter samo za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo v pristojnost Europola, ali boj proti njim. Za tako obdelavo veljajo tudi ustrezni zaščitni ukrepi iz te uredbe v zvezi s pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, taka obdelava pa se, z izjemo biometričnih podatkov, ki se obdelujejo za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, dovoli le, če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih obdeluje Europol. Izbor določene skupine oseb zgolj na podlagi takšnih osebnih podatkov je prepovedan.

3.V primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi tega člena se brez nepotrebnega odlašanja obvesti pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

4.Samo Europol ima neposreden dostop do osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2. Izvršni direktor omejenemu številu članov osebja Europola ustrezno dovoli tak dostop, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

5.Ne glede na prvi pododstavek, kadar je potrebno osebju pristojnih organov držav članic ali organov in agencij Unije za opravljanje njihovih nalog in v skladu s to uredbo ali zaradi raziskovalnih in inovacijskih projektov v skladu s členom 102(2), točka (c), odobriti neposreden dostop do osebnih podatkov, izvršni direktor ustrezno dovoli dostop omejenemu številu članov takega osebja.

6.Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne posredujejo državam članicam ali institucijam, organom, misijam, uradom in agencijam Unije ter se ne prenašajo tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali zasebnim strankam, razen če je tako posredovanje ali prenos v posameznih primerih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnost Europola, zahtevan s to uredbo ali pravom Unije ali nujno potreben in sorazmeren ter je v skladu s poglavjema VI in VII.

7.Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsako leto predloži statistični pregled vseh osebnih podatkov iz odstavka 2, ki jih je obdelal.

Člen 101

Roki za hrambo in izbris osebnih podatkov

1.Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je nujno potrebno in sorazmerno za namene, za katere se obdelujejo.

2.Europol v vsakem primeru najpozneje tri leta po začetku obdelave osebnih podatkov preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Europol se lahko odloči za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov do naslednjega pregleda, ki se opravi čez nadaljnja tri leta, če je nadaljnja hramba še nujna za izvajanje njegovih nalog. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in zabeležijo. Če o nadaljnji hrambi osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki po treh letih samodejno izbrišejo.

3.Če se osebni podatki iz člena 100(1) in (2) hranijo več kot pet let, se o tem obvesti Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

4.Kadar država članica, institucija, organ, misija, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija ob posredovanju ali prenosu navede kakršno koli omejitev glede zgodnejšega izbrisa ali uničenja osebnih podatkov v skladu s členom 33(2), Europol izbriše osebne podatke v skladu s temi omejitvami. Če je nadaljnja hramba podatkov na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje nalog Europola, ta zaprosi pošiljatelja podatkov za dovoljenje za nadaljnjo hrambo podatkov, pri čemer zaprosilo utemelji.

5.Država članica, institucija, organ, misija, urad ali agencija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki iz svojih podatkovnih zbirk izbriše osebne podatke, predložene Europolu, o tem ustrezno obvesti Europol. Europol izbriše podatke, razen če je njihova nadaljnja hramba na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje nalog Europola. Europol pošiljatelja podatkov obvesti o nadaljnji hrambi teh podatkov, pri čemer takšno nadaljnjo hrambo utemelji.

6.Osebni podatki se ne izbrišejo v naslednjih primerih:

(a)tak izbris bi škodoval interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki potrebuje zaščito; v takih primerih se podatki uporabljajo le z izrecno in pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka točnosti osebnih podatkov, in sicer za obdobje, ki državam članicam oziroma Europolu omogoča preverjanje točnosti podatkov;

(c)podatke je treba ohraniti kot dokazno gradivo ali za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov;

(d)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje njihovemu izbrisu in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe.

Člen 102

Obdelava osebnih podatkov za raziskave in inovacije

1.Europol lahko obdeluje osebne podatke za namene relevantnih raziskovalnih in inovacijskih projektov, če je obdelava teh osebnih podatkov potrebna in ustrezno utemeljena za doseganje ciljev zadevnega projekta.

Kar zadeva posebne vrste osebnih podatkov, se taka obdelava izvaja le, če je nujno potrebna in se zanjo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki lahko vključujejo psevdonimizacijo.

Obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol pri raziskovalnih in inovacijskih projektih, temelji na načelih preglednosti, razložljivosti, poštenosti in odgovornosti.

2.Brez poseganja v odstavek 1, se za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru Europolovih raziskovalnih in inovacijskih projektov, uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi:

(a)za vsak raziskovalni in inovacijski projekt je potrebna predhodna odobritev izvršnega direktorja na podlagi:

I.opisa ciljev projekta in razlage, kako projekt pomaga Europolu ali pristojnim organom držav članic pri njihovih nalogah;

II.opisa predvidene dejavnosti obdelave, v katerem so določeni cilji, obseg in trajanje obdelave ter nujnost in sorazmernost obdelave osebnih podatkov;

III.opisa vrst osebnih podatkov, ki se bodo obdelovali;

IV.ocene skladnosti s členom 71 Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z rokom za hrambo in pogoji za dostop do osebnih podatkov;

(b)upravni odbor se v skladu s smernicami iz člena 32(11) obvesti o začetku projekta;

(c)vsi osebni podatki, ki se bodo obdelovali v okviru projekta:

I.se izključno za namene izvajanja zadevnega projekta začasno kopirajo v posebno, ločeno in zaščiteno okolje za obdelavo podatkov pri Europolu, ki lahko po potrebi podpira ponavljajoče se postopke razvoja, preskušanja in potrjevanja;

II.v skladu s členom 100(4) omogočajo dostop posebej pooblaščenemu osebju Europola, če to dopuščajo tehnični varnostni ukrepi, pa tudi posebej pooblaščenemu osebju pristojnih organov držav članic in agencij Unije;

III.se ne posredujejo ali prenašajo;

IV.ne smejo biti zaradi njihove obdelave podlaga za sprejetje ukrepov ali odločitev, ki bi vplivali na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

V.se izbrišejo, ko se projekt zaključi ali ko se izteče rok za hrambo osebnih podatkov v skladu s členom 91;

VI.se ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov in v ustrezno utemeljenih primerih ponovno uporabijo v Europolu za nadaljnje raziskovalne in inovacijske projekte z združljivimi cilji, zlasti za izboljšanje, preskušanje ali potrjevanje algoritmov ter modelov UI in sistemov UI;

(d)zapisi obdelave osebnih podatkov v okviru projekta se hranijo dve leti po zaključku projekta, in sicer izključno za namen preverjanja točnosti rezultatov obdelave podatkov ter le dokler je tako preverjanje potrebno.

3.Kadar Europol meni, da nova vrsta raziskovalnega in inovacijskega projekta pomeni znatno tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, poleg zahtev iz odstavka 2, točka (a), tega člena izvede tudi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s členom 89 Uredbe (EU) 2018/1725. V takih primerih se pred začetkom projekta obvesti Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

4.Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za prilagoditve, spremembe ali uvajanje obstoječih zmogljivosti, tudi v opredeljenem operativnem okviru, če take dejavnosti ne spremenijo bistveno narave, obsega ali namena obdelave na način, ki bi povečal tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

5.Upravni odbor v zavezujočem dokumentu določi splošni obseg za raziskovalne in inovacijske projekte. Dokument se ustrezno posodablja in je na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zaradi nadzora.

6.Europol hrani dokument, ki vsebuje podroben opis procesa in razlogov za učenje, preskušanje in potrjevanje algoritmov, da se zagotovi preglednost postopka in algoritmov, pa tudi njihova skladnost z zaščitnimi ukrepi iz tega člena, in da se omogoči preverjanje točnosti rezultatov na podlagi uporabe takih algoritmov. Europol zainteresiranim stranem, tudi državam članicam in skupini za skupni parlamentarni nadzor, na zahtevo omogoči dostop do tega dokumenta.

7.Če je podatke, ki se bodo obdelovali v raziskovalnem in inovacijskem projektu, predložila država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, Europol v skladu s členom 33(2) zaprosi pošiljatelja podatkov za soglasje, razen če je pošiljatelj podatkov že vnaprej dovolil tako obdelavo za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov, bodisi pod splošnimi ali posebnimi pogoji.

8.Europol brez soglasja pošiljatelja podatkov ne obdeluje podatkov za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

Člen 103

Uradno obvestilo zadevnim organom o kršitvi varnosti osebnih podatkov

1.Brez poseganja v člen 92 Uredbe (EU) 2018/1725 v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov Europol o taki kršitvi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojne organe zadevnih držav članic in pošiljatelja zadevnih podatkov, razen če ni verjetno, da bi kršitev varnosti osebnih podatkov povzročila tveganje za pravice in svoboščine fizičnih oseb.

2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje najmanj:

(a)opis kršitve varnosti osebnih podatkov, vključno, če je to mogoče in ustrezno, s kategorijami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrstami in številom zadevnih evidenc podatkov;

(b)opis verjetnih posledic kršitve varnosti osebnih podatkov;

(c)opis ukrepov, ki jih Europol predlaga ali sprejme za obravnavanje kršitve varnosti osebnih podatkov;

(d)kadar je primerno, priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varnosti osebnih podatkov.

Člen 104

Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov

Brez poseganja v člen 93 Uredbe (EU) 2018/1725, če Europol nima kontaktnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaprosi pošiljatelja podatkov, naj o kršitvi varnosti osebnih podatkov obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter naj Europol obvesti o sprejeti odločitvi. Države članice, ki so posredovale podatke, o kršitvi varnosti osebnih podatkov obvestijo zadevnega posameznika v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 105

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa

1.Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki želi v skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2018/1725 uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, lahko v ta namen vloži zahtevo pri za to imenovanemu organu v državi članici po svoji izbiri ali pri Europolu. Ta organ zahtevo brez nepotrebnega odlašanja in v enem mesecu od njenega prejema predloži Europolu.

2.Europol potrdi prejem zahteve iz odstavka 1. Europol nanjo odgovori brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v štirih mesecih po tem, ko prejme zahtevo, brez poseganja v člen 81 Uredbe (EU) 2018/1725.

3.Europol se o odločitvi, ki jo sprejme, posvetuje s pristojnimi organi držav članic in s pošiljateljem zadevnih podatkov. Odločitev o dostopu do osebnih podatkov se sprejme samo v tesnem sodelovanju med Europolom in državami članicami ter pošiljateljem podatkov, ki ga neposredno zadeva dostop posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do takih podatkov. Države članice in pošiljatelj zadevnih podatkov tesno sodelujejo z Europolom in brez nepotrebnega odlašanja odgovorijo na posvetovanje Europola. Če država članica ali pošiljatelj podatkov nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje uradno obvesti Europol. Europol v čim večjem obsegu upošteva vsako nasprotovanje. Europol nato o svoji odločitvi uradno obvesti zadevne pristojne organe držav članic in pošiljatelja podatkov.

Člen 106

Pravica do popravka, izbrisa in omejitve

1.Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki želi uveljavljati pravico do popravka ali izbrisa ali omejitve obdelave osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, iz člena 82 Uredbe (EU) 2018/1725, lahko v ta namen vloži zahtevo pri za to imenovanemu organu v državi članici po svoji izbiri ali pri Europolu. Kadar se zahteva predloži organu, jo ta v enem mesecu od njenega prejema predloži Europolu.

2.Brez poseganja v člen 82(3) Uredbe (EU) 2018/1725 Europol osebnih podatkov ne izbriše, temveč omeji njihovo obdelavo, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi izbris lahko vplival na zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.Omejeni podatki se obdelujejo le za varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar je to potrebno zaradi zaščite življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe ali za namene iz člena 82(3) uredbe (EU) 2018/1725.

4.Kadar so osebne podatke iz odstavkov 1 in 2, ki jih hrani Europol, slednjemu posredovale tretje države, mednarodne organizacije ali institucije, organi, misije, uradi ali agencije Unije ali so jih neposredno posredovale zasebne stranke, jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi ali izbriše ali omeji njihovo obdelavo in po potrebi obvesti pošiljatelje podatkov.

5.Kadar so osebne podatke iz odstavkov 1 in 2, ki jih hrani Europol, slednjemu posredovale države članice, zadevne države članice take podatke popravijo ali izbrišejo ali omejijo njihovo obdelavo v sodelovanju z Europolom, in sicer v okviru svojih pristojnosti.

6.Europol v sodelovanju s pošiljateljem zadevnih podatkov popravi ali izbriše zadevne podatke v vseh naslednjih primerih:

(a)nepravilni osebni podatki so bili posredovani ali preneseni na kateri koli drug ustrezen način;

(b)do napak v podatkih, ki so jih posredovale države članice, je prišlo zaradi nepravilnega posredovanja ali prenosa oziroma posredovanja ali prenosa v nasprotju s to uredbo;

(c)do napak v podatkih je prišlo zaradi tega, ker je Europol vnašal, prevzel ali hranil podatke nepravilno ali v nasprotju s to uredbo.

7.V primerih iz odstavkov 3, 4 in 5 se nemudoma uradno obvestijo vsi prejemniki zadevnih podatkov. Prejemniki nato v skladu s pravili, ki se zanje uporabljajo, te podatke v svojih sistemih popravijo, izbrišejo ali omejijo.

Člen 107

Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov

1.Europol obdeluje osebne podatke na način, ki zagotavlja, da se lahko ugotovi njihov vir, v skladu s členom 28.

2.Za točnost osebnih podatkov iz člena 71(1), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1725 je odgovorna oziroma odgovoren:

(a)država članica ali organ Unije, ki je osebne podatke posredoval Europolu;

(b)Europol v zvezi z osebnimi podatki, ki so jih posredovale tretje države ali mednarodne organizacije ali so jih neposredno posredovale zasebne stranke, z osebnimi podatki, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali so rezultat lastnih analiz Europola, in z osebnimi podatki, ki jih Europol hrani v skladu s členom 101(5).

3.Če Europol ugotovi, da so osebni podatki, posredovani v skladu s členom 28(1), točki (a) in (b), nepravilni, kar zadeva dejstva, ali so bili nezakonito shranjeni, o tem ustrezno obvesti pošiljatelja teh podatkov.

4.Za zakonitost posredovanja ali prenosa podatkov je odgovorna oziroma odgovoren:

(a)država članica, ki je osebne podatke posredovala Europolu;

(b)Europol, če gre za osebne podatke, ki jih je Europol posredoval državam članicam, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

5.V primeru posredovanja med Europolom in institucijo, organom, misijo, uradom ali agencijo Unije je za zakonitost posredovanja odgovoren Europol.

Brez poseganja v prvi pododstavek sta za zakonitost posredovanja, kadar Europol posreduje podatke na zahtevo prejemnika, odgovorna tako Europol kot prejemnik.

6.Europol je odgovoren za vsako obdelavo podatkov, ki jo opravi, razen za dvostransko izmenjavo podatkov med državami članicami, institucijami, organi, misijami, uradi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, za katero se uporablja infrastruktura Europola in do katere Europol nima dostopa. Za takšno bilateralno izmenjavo, ki mora potekati v skladu z njihovim pravom, so odgovorni zadevni subjekti. Varnost takih izmenjav se zagotovi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 108

Predhodno posvetovanje

1.Europol lahko začne obdelavo, za katero je treba v skladu s členom 90(1) Uredbe (EU) 2018/1725 opraviti predhodno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, razen če mu Evropski nadzornik za varstvo podatkov predloži mnenje v pisni obliki na podlagi člena 90(4) navedene uredbe v roku osmih tednov, ki začne teči z dnem predložitve prvotne zahteve za posvetovanje in se ne sme začasno odložiti ali podaljšati.

2.Kadar je obdelava iz odstavka 1 tega člena bistvena za opravljanje nalog Europola ter je še posebej nujna in potrebna za preprečevanje neposredne grožnje kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Europola, in boj proti njej ali za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe, lahko Europol izjemoma začne obdelavo.

V tem primeru Europol pred začetkom obdelave obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in mu predloži utemeljen opis predvidenega namena obdelave, vrste zadevnih podatkov in začetno oceno tveganj za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki. Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži dodatne informacije, potrebne za predhodno posvetovanje z njim, v štirih tednih po začetku obdelave.

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v pisni obliki na podlagi člena 90(4) Uredbe (EU) 2018/1725 , se upošteva za nazaj, način, na katerega se izvaja obdelava, pa se ustrezno prilagodi.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je vključena v ocenjevanje nujnosti take obdelave in spremlja zadevno obdelavo.

Člen 109

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

1.Upravni odbor imenuje člana osebja Europola kot pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki je imenovana posebej za ta položaj.

2.Da se pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pomaga pri opravljanju njenih nalog, se član osebja Europola lahko imenuje za pomočnika pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

3.Pooblaščena oseba za varstvo podatkov poroča neposredno upravnemu odboru.

4.Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti izbirni postopek za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost.

5.Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje za obdobje štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

6.Določbe, ki se uporabljajo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, se smiselno uporabljajo za pomočnika pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

7.Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov meni, da določbe te uredbe ali Uredbe (EU) 2018/1725 glede obdelave osebnih podatkov niso bile upoštevane, o tem obvesti izvršnega direktorja in od njega zahteva, da v določenem roku zagotovi spoštovanje določb. Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov obvesti upravni odbor. Upravni odbor odgovori v določenem roku, dogovorjenem s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb v določenem roku, pooblaščena oseba za varstvo podatkov zadevo predloži Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 110

Uradnik za temeljne pravice

1.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja imenuje uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice je lahko član osebja Europola, ki je opravil posebno usposabljanje glede prava in prakse na področju temeljnih pravic.

2.Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:

(a)svetuje Europolu, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar se to zahteva, v zvezi s katero koli dejavnostjo Europola, ne da bi pri tem to dejavnost oviral ali povzročal zamude;

(b)spremlja, kako Europol spoštuje temeljne pravice;

(c)daje nezavezujoča mnenja o delovnih dogovorih;

(d)obvešča izvršnega direktorja o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med opravljanjem dejavnosti Europola;

(e)spodbuja spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju nalog in dejavnosti Europola;

(f)katere koli druge naloge, kadar je to določeno v tej uredbi.

3.Uradnik za temeljne pravice poroča neposredno izvršnemu direktorju in pripravlja letna poročila o svojih dejavnostih, tudi o obsegu, v katerem se pri dejavnostih Europola spoštujejo temeljne pravice. Ta poročila se dajo na voljo upravnemu odboru.

Člen 111

Usposabljanje na področju temeljnih pravic

Osebje Europola opravi obvezno usposabljanje o varstvu temeljnih pravic in svoboščin. Vse osebje Europola, ki opravlja operativne naloge, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi moralo opraviti namensko usposabljanje o obdelavi osebnih podatkov. To usposabljanje se razvije v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in agencijo CEPOL.

Člen 112

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.Za izvajanje svoje nadzorne funkcije imajo nacionalni nadzorni organi iz člena 41 Direktive (EU) 2016/680 v prostorih Europolove nacionalne enote ali uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki jih je njihova država članica predložila Europolu v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, ter do zapisov iz člena [...] Uredbe (EU) 2018/1725.

2.Nacionalni nadzorni organi imajo dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

3.Nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzirajo dejavnosti Europolovih nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, kolikor so take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov tudi obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

4.Vsak ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, naj preveri, ali so podatki o njem – ne glede na njihovo obliko – zakonito posredovani, preneseni ali sporočeni Europolu ter ali je dostop zadevne države članice do teh podatkov zakonit. Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

Člen 113

Sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi

1.Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonita posredovanja ali prenose pri uporabi mehanizmov Europola za izmenjave informacij ali v zvezi z vprašanji, ki jih zastavi eden ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja ali razlage te uredbe.

2.V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pri izvajanju svojih dolžnosti iz Uredbe (EU) 2018/1725 uporablja strokovno znanje in izkušnje nacionalnih nadzornih organov.

Člani in osebje nacionalnih nadzornih organov imajo pri izvajanju skupnih preverjanj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz Uredbe (EU) 2018/1725, ter jih zavezujejo obveznosti, enakovredne tistim iz člena 129 te uredbe.

3.Evropski nadzornik za varstvo podatkov nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki neposredno vplivajo nanje ali jih drugače zadevajo. Na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov jih Evropski nadzornik za varstvo podatkov obvesti o posameznih vprašanjih.

4.V primerih v zvezi s podatki iz ene ali več držav članic, vključno s primeri iz člena 114, se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, preden ti nacionalni nadzorni organi obvestijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o svojem mnenju v roku, ki ga določi nadzornik ter ki ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev od posvetovanja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v čim večji meri upošteva stališča zadevnih nacionalnih nadzornih organov. Kadar Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne namerava upoštevati stališča nacionalnega nadzornega organa, obvesti ta organ, navede utemeljitev in zadevo predloži Evropskemu odboru za varstvo podatkov.

Poglavje IX
Pravna sredstva in odgovornost

Člen 114

Postopek, po katerem Evropski nadzornik za varstvo podatkov obravnava pritožbe

1.Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 105 ali 106 te uredbe ali člena 81 ali 82 Uredbe (EU) 2018/1725, se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi države članice, ki je posredovala podatke, ali države članice, ki jo to neposredno zadeva. Pri sprejetju svoje odločitve, ki je lahko tudi zavrnitev sporočanja vsakršnih informacij, Evropski nadzornik za varstvo podatkov upošteva mnenje nacionalnega nadzornega organa.

2.Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu posredovala država članica, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organ države članice, ki je posredovala podatke, v okviru svojih pristojnosti zagotovita, da so potrebni pregledi zakonitosti obdelave podatkov opravljeni pravilno.

3.Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki so jih Europolu posredovale institucije, organi, uradi ali agencije Unije, tretje države ali mednarodne organizacije ali jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Europol pravilno opravi vse potrebne preglede zakonitosti obdelave podatkov.

Člen 115

Splošne določbe o odgovornosti in pravica do odškodnine

1.Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.Za odločanje na podlagi morebitne arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Europol, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.Pri nepogodbeni odgovornosti Europol v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.

4.V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.Osebno odgovornost osebja Europola do Europola urejajo določbe Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo za to osebje.

Poglavje X
Skupni parlamentarni nadzor

Člen 116

Skupni parlamentarni nadzor

1.V skladu s členom 88 PDEU nadzor dejavnosti Europola izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. V ta namen nacionalni parlamenti in pristojni odbor Evropskega parlamenta skupaj ustanovijo specializirano skupino za skupni parlamentarni nadzor. Evropski parlament in nacionalni parlamenti v skladu s členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji skupaj določijo organiziranost in poslovnik skupine za skupni parlamentarni nadzor.

2.Skupina za skupni parlamentarni nadzor politično spremlja dejavnosti Europola pri izpolnjevanju njegovega poslanstva, tudi v zvezi z učinkom teh dejavnosti na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb.

3.Predsednik upravnega odbora, izvršni direktor ali njuni namestniki nastopijo pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo, da bi obravnavali zadeve v zvezi z dejavnostmi iz prvega pododstavka, vključno s proračunskimi vidiki takih dejavnosti, organizacijsko strukturo Europola ter morebitno ustanovitvijo novih enot in specializiranih centrov, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti. Skupina za skupni parlamentarni nadzor se lahko odloči, da na svoje sestanke po potrebi povabi druge zadevne osebe.

4.Evropski nadzornik za varstvo podatkov nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo in vsaj enkrat letno, da bi obravnavali splošne zadeve v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varstvom osebnih podatkov pri dejavnostih Europola, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti.

5.Europol se s skupino za skupni parlamentarni nadzor posvetuje v zvezi s svojim večletnim načrtovanjem v skladu s členom 73(1).

6.Europol posreduje skupini za skupni parlamentarni nadzor v vednost naslednje dokumente, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti:

(a)strateške analize, ocene ogroženosti, poročila o trendih in poročila o razmerah v zvezi s pristojnostmi Europola ter izsledke študij in ocen, ki jih je naročil Europol;

(b)upravne dogovore, sprejete v skladu s členom 79(3);

(c)dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje in letni delovni program Europola, iz člena 73(1);

(d)konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola iz člena 73(2), vključno z relevantnimi informacijami o dejavnostih Europola in rezultatih, pridobljenih z obdelavo velikih naborov podatkov, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v preiskave v teku;

(e)poročilo o oceni, ki ga pripravi Komisija, iz člena 130;

(f)letne informacije na podlagi člena 96(12) o osebnih podatkih, izmenjanih z zasebnimi strankami na podlagi člena 96, vključno z oceno učinkovitosti sodelovanja, konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj so bile te zahteve potrebne in sorazmerne, da se Europolu omogoči opravljanje njegovih nalog, in – kar zadeva izmenjave osebnih podatkov na podlagi člena 96 – številom otrok, identificiranih na podlagi teh izmenjav, če so te informacije na voljo Europolu;

(g)letne informacije o številu primerov, v katerih je moral Europol obdelati osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, skupaj z informacijami o trajanju in rezultatih obdelave, vključno s konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj je bila ta obdelava podatkov potrebna in sorazmerna;

(h)letne informacije o prenosih osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam na podlagi člena 94, vključno s številom primerov odobrenih prenosov na podlagi člena 94(2);

(i)letne informacije o številu primerov, v katerih je Europol predlagal možen vnos informativnih ukrepov v skladu s členom 30, vključno s konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj je bil vnos teh ukrepov predlagan;

(j)letne informacije o številu izpeljanih raziskovalnih in inovacijskih projektov, vključno z informacijami o namenih teh projektov, vrstah obdelovanih osebnih podatkov, dodatnih uporabljenih zaščitnih ukrepih, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov, potrebah po preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ki jih skušajo obravnavati ti projekti, in rezultatu teh projektov;

(k)letne informacije o številu in vrstah primerov, v katerih so bile na podlagi člena 100 obdelane posebne vrste osebnih podatkov.

Primeri iz točk (f) in (i) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke.

Primeri iz točke (g) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v preiskave v teku.

7.Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko zahteva druge ustrezne dokumente, potrebne za izpolnjevanje njenih nalog, ki se nanašajo na politično spremljanje dejavnosti Europola, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 76 in brez poseganja v člena 117 in 129 te uredbe.

8.Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko pripravi povzetek sklepov o političnem spremljanju dejavnosti Europola, vključno z nezavezujočimi posebnimi priporočili za Europol, te sklepe pa predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament te sklepe posreduje v vednost Svetu, Komisiji in Europolu.

Člen 117

Dostop Evropskega parlamenta do informacij, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega

1.Da se Evropskemu parlamentu omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 116, mora biti dostop Evropskega parlamenta in skupine za skupni parlamentarni nadzor na zahtevo Evropskega parlamenta do občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, skladen s pravili iz člena 129(1).

2.Dostop Evropskega parlamenta do tajnih podatkov EU, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, mora biti skladen z veljavnim medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta ter mora spoštovati pravila iz člena 129(2) te uredbe.

3.Potrebne podrobnosti v zvezi z dostopom Evropskega parlamenta do informacij iz odstavkov 1 in 2 urejajo delovni dogovori, ki jih skleneta Europol in Evropski parlament.

Poglavje XI
Osebje

Člen 118

Splošne določbe

1.Za osebje Europola se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Osebje Europola sestavljajo začasni in pogodbeni uslužbenci. O pogodbah za nedoločen čas, ki jih odobri izvršni direktor, se vsako leto obvesti upravni odbor. Upravni odbor odloča o tem, katera delovna mesta za začasne uslužbence, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasede le osebje iz pristojnih organov držav članic. Upravni odbor ta delovna mesta redno pregleduje glede na operativne potrebe in potrebo po ohranitvi specializiranega strokovnega znanja. Osebju, ki zasede ta delovna mesta, se lahko ponudijo le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo. Skupno trajanje takih pogodb za začasne uslužbence ne presega desetih let.

Člen 119

Napoteni nacionalni strokovnjaki

1.Europol lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake.

2.Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Europol.

Poglavje XII
Finančne določbe

Člen 120

Proračun

1.Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Europola ter se prikažejo v njegovem proračunu.

2.Proračun Europola je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.Brez poseganja v druge vire prihodki Europola zajemajo:

(a)prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;

(b)prispevke držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, če so taki prispevki določeni v ustreznih mednarodnih sporazumih;

(c)morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic v skladu s pravili, ki jih sprejme upravni odbor.

4.Europol lahko prejema sredstva Unije v obliki sporazumov o prispevku ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili iz člena 124 in z določbami ustreznih instrumentov v podporo politikam Unije.

5.Odhodki Europola vključujejo osebne prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

6.Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo v več letnih obrokov.

Člen 121

Priprava proračuna

1.Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru. Osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov se pripravi na način, ki zagotavlja jasno razlikovanje odobritev po poddejavnostih, v skladu s strukturo enotnega programskega dokumenta.

2.Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu prihodkov in odhodkov sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, ki vključuje začasni kadrovski načrt. Upravni odbor ju kot del osnutka enotnega programskega dokumenta do 31. januarja vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

3.Upravni odbor Komisiji vsako leto do 31. marca pošlje končni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta.

4.Komisija poročilo o načrtu, skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.Na podlagi poročila o načrtu Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za prispevek Unije, namenjen Europolu.

7.Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt Europola.

8.Proračun Europola sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

9.Delegirana uredba (EU) 2019/715 se uporablja za vse gradbene projekte, ki bi lahko imeli znatne posledice za proračun Europola.

Člen 122

Izvrševanje proračuna

1.Proračun Europola izvršuje izvršni direktor.

2.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje vse informacije, ki so pomembne za ugotovitve morebitnih postopkov ocenjevanja.

Člen 123

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.Računovodja Europola do 1. marca naslednjega proračunskega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.Europol do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

3.Računovodja Komisije do 31. marca leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Europola za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.Računovodja Europola po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Europola na podlagi člena 252 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta pripravi končni zaključni račun Europola za zadevno leto. Izvršni direktor ta zaključni račun predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Europola za leto N.

6.Izvršni direktor Europola do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun za leto N in mnenje upravnega odbora iz odstavka 5.

7.Končni zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

8.Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 Računskemu sodišču pošlje odgovor na pripombe iz njegovega letnega poročila. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za leto N v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

10.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 124

Finančna pravila

1.Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 , razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje.

2.Europol lahko dodeli nepovratna sredstva za izvajanje njegovih nalog.

3.Europol lahko državam članicam, tretjim državam in mednarodnim organizacijam brez razpisa za zbiranje predlogov dodeli nepovratna sredstva za izvajanje dejavnosti, ki spadajo v pristojnost Europola.

4.Kadar je to ustrezno utemeljeno za operativne namene, lahko finančna podpora po odobritvi upravnega odbora krije celotne stroške naložb v opremo in infrastrukturo.

5.Finančna pravila iz odstavka 1 lahko določijo merila, na podlagi katerih lahko finančna podpora krije celotne stroške naložb iz prvega pododstavka tega odstavka;

6.Ob upoštevanju finančne podpore, zagotovljene za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, Europol in Eurojust skupaj določita pravila in pogoje za obdelavo prijav za takšno podporo.

Poglavje XIII
Druge določbe

Člen 125

Privilegiji in imunitete

1.Za Europol in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

2.Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo o privilegijih in imunitetah uradnikov za zvezo in njihovih družinskih članov. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za zvezo.

Člen 126

Jezikovna ureditev

1.Za Europol se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1.

2.Upravni odbor z dvotretjinsko večino svojih članov odloči o notranji jezikovni ureditvi Europola.

3.Prevajalske in vse druge jezikovne storitve, ki jih potrebuje Europol, razen tolmačenja zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 77 .

Člen 127

Preglednost

1.Za dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001. Kadar Europol podpira preiskave EJT, Europolova uporaba Uredbe (ES) št. 1049/2001 ne posega v člen 109 Uredbe (EU) 2017/1939.

2.Zoper odločitve, ki jih sprejme Europol na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije, v skladu s členom 228 oziroma 263 PDEU.

3.Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov upravnega odbora in povzetke izidov sestankov upravnega odbora. Objava takih povzetkov se začasno ali trajno opusti ali omeji, če bi takšna objava škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti ter operativna narava Europola.

Člen 128

Preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter boj proti njim

1.Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in pregledov na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Europola.

2.OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih podeljuje Europol, ali hude zadeve v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki pomenijo zanemarjanje obveznosti članov ali članov osebja in bi lahko imele za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek. Take preiskave se izvedejo v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 78 ter iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 79 .

3.V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 EJT preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 80 .

Člen 129

Pravila o varovanju občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov

1.Europol sprejme svoja varnostna pravila na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, med drugim določb o izmenjavi takih podatkov s tretjimi državami ter o njihovi obdelavi in hrambi, kakor so določene v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 81 in (EU, Euratom) 2015/444 82 .

2.Upravni odbor sprejme varnostna pravila Europola po odobritvi Komisije. Pri ocenjevanju predlaganih varnostnih pravil Komisija zagotovi, da so skladna s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444 83 .

Člen 130

Ocenjevanje in pregled

1.Komisija najpozneje … [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let izvede oceno uspešnosti Europola v zvezi z njegovimi pristojnostmi, mandatom, nalogami in upravljanjem v skladu s smernicami Komisije. V postopku priprave ocene upravni odbor poda izjavo. Komisija pri ocenjevanju učinka dejavnosti Europola na temeljne pravice zaprosi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za njen prispevek.

2.Pri oceni se obravnavajo zlasti morebitna potreba po spremembi mandata Europola in finančne posledice takih sprememb.

3.Pri vsakem drugem ocenjevanju se ocenijo rezultati Europola glede na pristojnosti, mandat, upravljanje in naloge, vključno z oceno, ali je nadaljnji obstoj Agencije glede na te pristojnosti, mandat, upravljanje in naloge še naprej upravičen.

4.Komisija o ugotovitvah ocene poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocene se objavijo.

Člen 131

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Europola so lahko predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 132

Sedež

Potrebne določbe glede namestitve Europola v Kraljevini Nizozemski ter prostorov, ki jih da na voljo Kraljevina Nizozemska, ter posebna pravila, ki se tam uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko v skladu s Protokolom št. 6.

To ne posega v možnost Europola, da njegove operativne, tehnične ali upravne funkcije in zmogljivosti gostujejo v drugih državah članicah.

Poglavje XIV
Prehodne določbe

Člen 133

Pravno nasledstvo

1.Europol, ustanovljen s to uredbo, je pravni naslednik Europola, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2016/794, glede vseh njegovih pravic in obveznosti na podlagi veljavnega nacionalnega prava, prava Unije in mednarodnega prava.

2.Ta uredba ne vpliva na veljavnost sporazumov o sodelovanju in delovnih dogovorov, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu, Sklepa 2009/371/PNZ ali Uredbe (EU) 2016/794. Taki sporazumi o sodelovanju in delovni dogovori ostanejo v veljavi in se uporabljajo do izteka njihove veljavnosti ali do njihove nadomestitve.

Člen 134

Prehodna ureditev

1.Europol lahko nadaljuje dejavnosti, začete na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, ki niso zaključene pred datumom začetka uporabe te uredbe. Te dejavnosti se nadaljujejo v skladu s to uredbo.

2.Osebne podatke, ki jih je Europol obdeloval pred datumom začetka uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, lahko Europol še naprej obdeluje, če je taka obdelava skladna s to uredbo.

3.Vsi nizi prenosov v tretje države in mednarodne organizacije, ki jih je odobril upravni odbor v skladu s pogoji iz člena 25(6) Uredbe (EU) 2016/794, ostanejo veljavni na podlagi te uredbe do datuma izteka obdobja, za katero je bil prenos dovoljen.

4.Odločitve, izvedbeni ukrepi, pravila in dogovori, sprejeti na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, ostanejo veljavni, dokler se ne razveljavijo ali nadomestijo na podlagi te uredbe.

5.Upravni odbor razveljavi odločitve in ukrepe, sprejete na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, ki niso v skladu s to uredbo.

6.Osebje, zaposleno pri Europolu na datum začetka uporabe te uredbe, ohrani pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in imenovanj.

7.Izvršni direktor in namestniki izvršnega direktorja, imenovani na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, imajo do izteka svojega mandata ustrezne odgovornosti izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja, kot so določene v tej uredbi.

Če na datum začetka uporabe te uredbe izvršni direktor ali namestnik izvršnega direktorja opravlja svoj prvi mandat, ta traja pet let. Morebitno podaljšanje tega mandata se izvede v skladu s postopkom iz člena 76(3) do (7) te uredbe.

Če na datum začetka uporabe te uredbe izvršni direktor ali namestnik izvršnega direktorja opravlja svoj drugi mandat, ta traja pet let. Nadaljnje podaljšanje ni mogoče.

8.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki, imenovani na podlagi Uredbe (EU) 2016/794, še naprej opravljajo svoje funkcije do konca svojega mandata, kot je določen na podlagi Uredbe (EU) 2016/794.

Poglavje XV 
Spremembe drugih obstoječih instrumentov

Člen 135

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

V Uredbo (EU) 2018/1726 se vstavi naslednji člen 41a:

„Člen 41a

Sodelovanje z Europolom

1.Agencija eu-LISA lahko sodeluje z Europolom na področjih skupnega interesa, povezanih z razvojem, uvajanjem in delovanjem informacijskih sistemov ter povezane komunikacijske infrastrukture.

2.Sodelovanje med agencijo eu-LISA in Europolom iz odstavka 1 po potrebi in v skladu z njunima mandatoma vključuje zlasti:

(a)sodelovanje v postopkih javnega naročanja ali njihovo uporabo, vključno z ukrepi skupnega javnega naročanja, okvirnimi pogodbami ali drugimi instrumenti javnega naročanja za pridobitev gradenj, blaga ali storitev; 

(b)souporabo, ponovno uporabo ali prilagoditev tehničnih sestavnih delov, orodij, storitev ali gradnikov, ki jih razvije ali upravlja katera koli od agencij; 

(c)zagotavljanje tehnične podpore, strokovnega znanja ali storitev, tudi na področju razvoja, preskušanja, vzdrževanja in varnosti sistemov;

(d)ustanavljanje skupnih projektnih skupin ter izmenjavo osebja, strokovnega znanja in drugih virov, potrebnih za izvajanje skupnih projektov in tehničnih dejavnosti. 

3.Agencija eu-LISA na zahtevo Europola v skladu s členom 86 Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta* Europolu in po potrebi pristojnim organom držav članic za namene storitev, orodij in aplikacij Europola predloži potrdila javnega ključa, ki jih izda njen certifikacijski organ. 

4.Sodelovanje iz odstavkov 1 do 3 poteka v okviru delovnih dogovorov, v katerih se določijo praktične podrobnosti, vključno s finančnimi vidiki, ureditvami upravljanja, ureditvami za izmenjavo osebja in začasnimi dodelitvami, ter ustanovitev in delovanje skupnih projektnih skupin. 

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 in Uredbe (EU) 2024/982 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/794].“.

Člen 136

Spremembe Uredbe (EU) 2024/982

Člen 49 Uredbe (EU) 2024/982 se spremeni: 

(1)v odstavku 5 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Europol lahko taka iskanja izvaja z uporabo: 

(a)podatkov, ki jih predložijo tretje države;

(b)podatkov, ki izvirajo iz držav članic.“;

(2)vstavita se naslednja odstavka:

„5a. Europol lahko za iskanja, izvedena s profili DNK, daktiloskopskimi podatki in podobami obraza, uporabi podatke, ki izvirajo iz držav članic, le, če to odobri država članica, katere last so podatki. Ta odobritev se lahko podeli: 

(a)za vsak primer posebej;

(b)na podlagi trajne odobritve pod pogoji, ki jih opredeli država članica.

5b. Europol pri iskanju z biometričnimi podatki, ki izvirajo iz držav članic, deluje kot izvajalec tehničnih in forenzičnih storitev v imenu države članice, ki je dala odobritev, ter upošteva vse omejitve glede dostopa do, prenosa, posredovanja, izbrisa, uničenja ali nadaljnje uporabe informacij, ki jih je navedla ta država članica.“;

(3)v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar postopki iz členov 6, 11 ali 20 pokažejo ujemanje med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah zaprošene države članice ali zaprošenih držav članic, Europol obvesti le vključeno državo članico oziroma vključene države članice in, kjer je to ustrezno, državo članico oziroma države članice, ki so odobrile uporabo podatkov na podlagi odstavka 6.“; 

(4)v odstavku 6, drugi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) ime tretje države oziroma države članice, ki je podatke predložila, je bilo posredovano.“;

(5)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Europol lahko informacije, pridobljene z iskanjem v skladu s tem členom in izmenjavo sklopa osnovnih podatkov v skladu z odstavkom 6, uporablja le s soglasjem države članice, v podatkovni zbirki katere je prišlo do ujemanja, in, kjer je to ustrezno, države članice, ki je odobrila uporabo podatkov na podlagi odstavka 6. Kadar država članica dovoli, da se take informacije uporabijo, ravnanje z njimi s strani Europola ureja Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba].

_____________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 in Uredbe (EU) 2024/982 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/794].“.

Poglavje XVI 
Končne določbe

Člen 137

Začetek delovanja

1.Komisija z izvedbenim aktom iz člena 38(8) določi datum, od katerega države članice lahko začnejo uporabljati rešitve nalagalnikov podatkov iz odstavka 3 navedenega člena za nalaganje informacij v Europolovo storitev za navzkrižno preverjanje.

Komisija v izvedbenem aktu iz prvega pododstavka določi tudi datum, od katerega države članice začnejo uporabljati rešitve nalagalnikov podatkov.

Komisija z izvedbenim aktom iz člena 50(9) določi datum, od katerega Europol začne uporabljati Europolovo infrastrukturo v oblaku iz navedenega člena. 

2.Komisija z izvedbenim aktom iz člena 42(5) določi datum, od katerega Europol in države članice lahko začnejo uporabljati skupni podatkovni prostor za policijo iz navedenega člena.

Komisija v izvedbenem aktu iz prvega pododstavka določi tudi datum, od katerega Europol in države članice začnejo uporabljati skupni podatkovni prostor za policijo.

3.Komisija z izvedbenim aktom iz člena 49 določi datum, od katerega države članice lahko začnejo uporabljati aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK iz člena 54.

4.Komisija z izvedbenim aktom iz člena 52(6) določi datum, od katerega Europol, države članice in Komisija začnejo uporabljati orodja za statistične podatke in poročanje iz navedenega člena.

5.Komisija z izvedbenim aktom iz člena 80(9) določi datum, od katerega drugi organi, uradi in agencije Unije začnejo uporabljati sistem po načelu zadetek / ni zadetka iz navedenega člena.

Člen 138

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 139

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Prenos pooblastila iz člena 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 140

Razveljavitev

1.Uredba (EU) 2016/794 se razveljavi z učinkom od [datum začetka uporabe te uredbe].

2.Sklicevanje na Uredbo (EU) 2016/794 se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 141

Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od [datum].

3.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – AGENCIJE

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Splošni cilji

Skupni učinek: Pobuda naj bi izboljšala učinkovitost, hitrost in usklajevanje čezmejnih preiskav ter omogočila zgodnejše prepoznavanje kriminalnih akterjev in mrež ter učinkovitejše razbijanje hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter terorizma, ki vplivajo na varnost Unije. Pričakuje se tudi, da bo pobuda okrepila zmogljivost Unije za odkrivanje goljufij, korupcije, pranja denarja in drugih kriminalnih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese EU, ter boj proti njim. Posledično naj bi imeli državljani EU koristi od varnejših skupnosti, boljšega varstva žrtev, manjšega prodiranja kriminalnih mrež v gospodarstvo in javne institucije, manjše finančne in družbene škode, ki jo povzročajo kriminalne dejavnosti, ter varnejšega okolja za podjetja za zakonito gospodarsko dejavnost in naložbe po vsej Uniji. Predlog ne vsebuje regulativnih obveznosti za državljane/potrošnike in v zvezi s tem ne ustvarja dodatnih stroškov. Predlog naj bi za javne organe ustvaril znatne ekonomije obsega z združevanjem specializiranih operativnih, analitičnih, tehničnih in digitalnih forenzičnih zmogljivosti na ravni EU, s čimer se bo zmanjšalo podvajanje virov in naložb v državah članicah. Nacionalni organi bodo imeli koristi od učinkovitejšega dostopa do naprednega strokovnega znanja, operativne podpore in tehnoloških zmogljivosti, katerih razvoj na nacionalni ravni bi bil za posamezne države drag in bi zahteval veliko virov. Natančneje za: Koristi za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter organe in agencije EU:  –Večja razpoložljivost ustreznih operativnih in analitičnih informacij na ravni Unije za podporo nacionalnim in čezmejnim preiskavam. –Zgodnejše in učinkovitejše operativno usklajevanje v čezmejnih preiskavah, vključno s hitrejšim začetkom operativnega sodelovanja, pravočasnejšim nadaljnjim pravosodnim ukrepanjem, kadar je potrebno, in skupnimi analitičnimi dejavnostmi med državami članicami. –Hitrejša, dostopnejša in operativno ustreznejša podpora Europola nacionalnim in skupnim preiskavam, vključno s pravočasnejšimi, zanesljivimi in obogatenimi operativnimi analitičnimi produkti, podporo finančnim preiskavam in operativnim nadaljnjim ukrepanjem. –Boljše prepoznavanje kriminalnih mrež, čezmejnih operativnih povezav in nezakonitih finančnih tokov med jurisdikcijami. –Učinkovitejša obravnava zapletenih preiskav, ki vključujejo digitalne dokaze in velike nestrukturirane nabore podatkov, z večjim dostopom do specializiranih analitičnih, tehničnih, forenzičnih in digitalnih forenzičnih zmogljivosti na ravni Unije. –Večja analitična in operativna podpora ustreznim organom in agencijam Unije, zlasti Evropskemu javnemu tožilstvu, kar omogoča dopolnjevanje, usklajeno nadaljnje preiskovalno ukrepanje in skladnejše ukrepanje na ravni Unije v celotnem preiskovalnem in sodnem življenjskem ciklu. –Povečana učinkovitost: –Večji delež nacionalnih preiskav, ki imajo koristi od informacij, operativne podpore in specializiranih zmogljivosti na ravni Unije. –Hitrejše operativno nadaljnje ukrepanje in manjše zamude pri čezmejnih preiskavah. –Nižji stroški, povezani z dostopom do specializiranih analitičnih, tehničnih in digitalnih forenzičnih zmogljivosti, zaradi ekonomij obsega na ravni Unije. –Manjše podvajanje prizadevanj in vzporednih preiskav z izboljšano izmenjavo informacij, operativnim usklajevanjem in mehanizmi za preprečevanje konfliktov. –Učinkovitejša uporaba obstoječih informacijskih sistemov Unije z večjo interoperabilnostjo in skupno operativno uporabo. –Manjša potreba po razvoju ločenih analitičnih zmogljivosti v ustreznih organih in agencijah Unije, zlasti EJT, razen če so take zmogljivosti potrebne zaradi posebnega mandata ustreznih organov in agencij Unije, zaradi večjega dostopa do Europolovih analitičnih zmogljivosti na ravni Unije. Koristi za notranjo varnost Unije: –Okrepljena zmogljivost za predvidevanje, odkrivanje in odzivanje na razvijajoča se huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter terorizem. –Zgodnejše prepoznavanje kriminalnih struktur, ki delujejo v več jurisdikcijah. –Močnejša dokazna podpora sodnim postopkom z izboljšanimi analitičnimi, tehničnimi in forenzičnimi zmogljivostmi. –Okrepljeno zaupanje javnosti v zmogljivost Unije za zaščito državljanov, podjetij in javnih financ pred hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Specifični cilj 1: -Europol vzdržuje do pet standardov in referenčni dokument s smernicami o izmenjavi informacij (število standardov in smernic o obliki zapisa podatkov in izmenjavi, ki jih Europol dejavno podpira; izhodišče 0; cilj 5.) -Polovici kriminalističnih preiskovalcev v EU je bila izdana evropska digitalna identiteta za policijo in omogočen dejanski dostop do skupnega podatkovnega prostora EU za policijo (delež policistov v EU s pooblastili za kazenske preiskave, registriranih kot uporabniki skupnega podatkovnega prostora EU za policijo; izhodišče 0 %; cilj 50 %) -Polovica kazenskih preiskav, pri katerih je upravičena uporaba vrhunskih analitičnih orodij, se opira na orodja, ki jih daje na voljo Europol (delež kazenskih zadev, začetih v posameznem letu po vsej EU, v katerih so preiskave temeljile na analitičnih orodjih, ki jih je Europol bodisi skupaj naročil bodisi dal na voljo na spletu prek skupnega podatkovnega prostora EU za policijo; izhodišče 0 %; cilj 10 % 84 ) -Vsi posamezniki, za katere je bilo v posameznem letu ugotovljeno, da so osumljeni ali obsojeni kaznivega dejanja 85 , so bili v vsaki državi članici preverjeni glede na podatke Europola (število držav članic, za katere je razmerje med „številom letnih iskanj po Europolovih podatkovnih zbirkah“ in podatki Eurostata o osebah, osumljenih kaznivega dejanja ali storilcih kaznivega dejanja v zadevnem letu, večje od 1,00; izhodišče 1; cilj = 26) -Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj so v čezmejnih zadevah sistematično izvajali nadaljnje ukrepanje z drugimi državami članicami (število držav članic, za katere je razmerje med „novimi čezmejnimi zadevami, začetimi na primer prek SIENA ali JOAC …“ in „novimi zadevami v posameznem letu, pri katerih je bil v Europolovih podatkovnih zbirkah ugotovljen zadetek“, večje od 0,90; cilj = 26) -Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj so v polovici primerov čezmejnih zadev Europolu zagotovili informacije (število držav članic, za katere je razmerje med „zagotavljanjem informacij Europolu prek SIENA ali na drug način“ in „številom novih zadev v posameznem letu, pri katerih je bil v Europolovi podatkovni zbirki ugotovljen zadetek“, večje od 50 %; izhodišče = 5; cilj = 26) -Informacije o vseh posameznikih, obsojenih za kaznivo dejanje v posameznem letu, so bile posredovane državam članicam in Europolu v Europolov informacijski sistem (razmerje med „evidencami, naloženimi ali posodobljenimi v EIS v posameznem letu“ in Eurostatovim številom obsojenih oseb; cilj = 100 %) Specifični cilj 2: -Večji delež čezmejnih preiskav, ki imajo koristi od Europolove operativne, analitične ali tehnične podpore. (cilj: +30 %) -Skrajšanje povprečnega časa med prejemom operativnih informacij pri Europolu in posredovanjem analitičnih rezultatov državam članicam (cilj: < 24 ur) -Večje število preiskav, ki vključujejo digitalne dokaze in so podprte z Europolovimi analitičnimi in digitalnimi forenzičnimi zmogljivostmi (cilj: +50 %) -Večje število ali vrednost finančnih preiskav, sledenja premoženju ali zadev v zvezi z odvzemom premoženjske koristi, ki jih podpira Europol. (cilj: +40 %) -Število zadev, v katerih Europol uradom držav članic za odvzem premoženjske koristi izda predloge za nujne ukrepe zamrznitve ali zavarovanja premoženja. -Večje število operativnih povezav, ki jih Europol opredeli med preiskavami, izvedenimi v različnih državah članicah. (cilj: +40 %) -Večje število nacionalnih preiskav, ki se neposredno podpirajo prek uradov Europola za podporo. -Večji delež zadev, ki jih obravnava EJT in ki zahtevajo analitično podporo ter imajo korist od Europola. (cilj: 90 %) Specifični cilj 3: -Število vrzeli v zmogljivostih in prednostnih nalog tehnološkega razvoja, opredeljenih z okvirom za predvidevanje in razvoj zmogljivosti, ki vodijo do konkretnih nadaljnjih ukrepov na ravni Unije ali držav članic. (cilj: 10 ukrepov/leto) -Število naprednih zmogljivosti ali tehnoloških rešitev, ki jih Europol daje na voljo državam članicam za operativno uporabo. (cilj: 5/leto) -Število dejavnosti specializiranega usposabljanja o naprednih tehnologijah, digitalnih preiskavah in forenzičnih zmogljivostih, ki jih podpira Europol. (cilj: 6/leto)

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 86  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Za izvajanje zakonodajne pobude bo potrebno postopno uvajanje pravnih, organizacijskih, operativnih in tehnoloških ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni. Uvajanje bi se moralo začeti ob začetku veljavnosti in uporabe uredbe ter bo zahtevalo postopno povečevanje virov, zlasti človeških virov in virov IKT, v skladu z naraščajočim povpraševanjem po Europolovih storitvah in zmogljivostih. Za izvajanje bo zlasti potrebno: (i) sprejetje terciarne zakonodaje in tehničnih standardov; (ii) vzpostavitev novih struktur upravljanja, operativne podpore in razvoja zmogljivosti v Europolu; (iii) znatne naložbe v varne, interoperabilne informacijske upravljavske in analitične infrastrukture, ki temeljijo na oblaku; (iv) postopni razvoj in uvajanje naprednih analitičnih zmogljivosti, zmogljivosti, ki temeljijo na umetni inteligenci, in digitalnih forenzičnih zmogljivosti ter (v) vključitev Europolovih storitev, sistemov in operativne podpore v nacionalne preiskovalne delovne postopke in mehanizme čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Za izvajanje bodo potrebni tudi okrepljeno sodelovanje in posodobljeni delovni dogovori med Europolom ter ustreznimi organi in agencijami Unije, zlasti Evropskim javnim tožilstvom. Okvirni mejniki se štejejo od leta začetka uporabe nove uredbe, ki se označuje z L. Komisija: –L+1 in naslednja leta: sprejetje terciarne zakonodaje, zlasti o informacijskem vozlišču (specifični cilj 1). Organizacijski, operativni in upravljavski ukrepi Europola: –L: vzpostavitev usmerjevalne in svetovalne skupine za IKT in upravljanje informacij, svetovalne skupine za zmogljivosti in inovacije ter izvršilnega odbora. –L: vzpostavitev namenske operativne zmogljivosti za podporo zadevam, povezanim z EJT. –L+3: operativna podporna zmogljivost, povezana z EJT, s polno zasedbo in strukturirana. –L: začetek uporabe poenostavljenih pravil o kategorizaciji posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. –L: vzpostavitev centrov Unije za specializirano strokovno znanje, službe za operativne dejavnosti in analizo (specifični cilj 2) ter službe za zmogljivosti in inovacije (specifični cilj 3), vključno s sprejetjem ustreznih izvedbenih pravil s strani upravnega odbora. –L+3: centri Unije za specializirano strokovno znanje, služba za operativne dejavnosti in analizo (specifični cilj 2) ter služba za zmogljivosti in inovacije (specifični cilj 3) s polno zasedbo. –L: vzpostavitev uradov Europola za podporo v državah članicah. –L+1 do L+3: osebje, napoteno v nacionalni urad Europola za podporo. –L+1 do L+3: posodobitev ustreznih delovnih dogovorov med Europolom in organi Unije. –L+3 do L+4: postopni razvoj avtomatiziranih mehanizmov navzkrižnega preverjanja po načelu zadetek/ni zadetka glede na Europolove podatke skupaj z ustreznimi organi Unije. –L+1: razvoj specializirane podpore na ravni EU za nacionalne organe, ki želijo pridobiti elektronske dokaze od ponudnikov spletnih storitev. Razvoj zmogljivosti, IKT in inovacije Europola: –L+1: vzpostavitev okvira za predvidevanje in razvoj zmogljivosti ter osrednje zmogljivosti za skupno javno naročanje tehničnih komponent (specifični cilj 3). –L+2: prva posodobitev standarda UMF pod vodstvom Europola in razpoložljivost zmogljivosti DNK (specifični cilj 1). –L+2: vzpostavitev razširljive in varne hibridne infrastrukture v oblaku z osnovno stopnjo zaščite (BPL), enakovredno občutljivim netajnim podatkom. –L+5: razširitev infrastrukture v oblaku na okolja za tajne podatke. –L+2: prvi integracijski preskus z nacionalno policijsko identifikacijsko poverilnico. –L+3 do L+5: postopno vključevanje nacionalnih policijskih digitalnih identifikacijskih poverilnic. –L+2: migracija prve večje platforme za upravljanje informacij in analitičnih orodij na infrastrukturo v oblaku. –L+3 do L+5: postopna migracija preostalih Europolovih sistemov in analitičnih orodij na infrastrukturo v oblaku z osnovno stopnjo zaščite. –L+6: migracija ustreznih sistemov v okolja tajnih podatkov v oblaku. –L+1 do L+6: postopna nadgradnja osrednjih platform za upravljanje informacij in analitičnih platform, vključno s SIENA, storitvami navzkrižnega ujemanja in Europolovim analitičnim okoljem, z okrepljeno avtomatizacijo, funkcionalnostmi, ki temeljijo na umetni inteligenci, izboljšano uporabnostjo, večjo zmogljivostjo, standardizacijo podatkov in razširjenimi biometričnimi funkcionalnostmi. –L: prva okrepljena medsebojna povezava z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami v okviru Prüm II z uporabo prve biometrične modalnosti. –L+2: razširitev na dodatne biometrične modalnosti. –L do L+6: postopna razširitev inovativnih analitičnih orodij in analitičnih orodij, ki temeljijo na UI, ki so na voljo Europolu in državam članicam. –od L naprej: postopna konsolidacija zmogljivosti za obveščevalne podatke iz javnih virov (OSINT). Države članice: –L do L+7 (stalno): postopoma prilagodijo svojo nacionalno organizacijo ter uvedejo ali okrepijo avtomatizacijo za izmenjavo informacij z Europolom. –L do L+7 (stalno): nadgradnja nacionalnih sistemov in delovnih postopkov za kazenske preiskave za postopno vključitev Europolovih storitev, analitičnih orodij in standardov interoperabilnosti. –L+1: prve države članice nadgradijo nacionalne digitalne poverilnice na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v skladu s harmoniziranimi standardi Unije. –L+2 do L+4: postopna izdaja evropske digitalne identitete za policijo nacionalnim kriminalističnim preiskovalcem. –L+6: vsi nacionalni sistemi, povezani z Europolom, zahtevajo predhodno avtentikacijo prek evropske digitalne identitete za policijo. –L+1: harmonizacija digitalnih končnih točk preiskovalcev za lažji dostop do infrastrukture policijskega oblaka EU, platform in orodij. –L: vzpostavitev in gostovanje uradov Europola za podporo s strani držav članic. Organi Unije: –L+1 do L+3: posodobitev ustreznih delovnih dogovorov z Europolom. –L: EJT postopoma izvede tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za podporo okrepljenemu operativnemu sodelovanju in dostopu do Europolove analitične podpore. –L+3 do L+4: postopni razvoj avtomatiziranih mehanizmov navzkrižnega preverjanja po načelu zadetek/ni zadetka skupaj z Europolom.

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU 

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ocena sedanjega pravnega okvira in zlasti posvetovanje z deležniki sta potrdila naslednje: ·Usklajevanje na ravni EU je nepogrešljivo. Ker nadnacionalni kriminal zahteva strukturirano, centralizirano sodelovanje (samo nacionalna prizadevanja pa ne zadostujejo), so Europolovi sistemi za izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih podatkov ter operativne in analitične zmogljivosti ključni za učinkovite čezmejne preiskave. ·Napredne tehnološke in analitične zmogljivosti so bistvene. Zaradi vse večjega pomena digitalnih dokazov, šifriranja in kibernetske kriminalitete, ki zahtevajo specializirano strokovno znanje, ki presega zmogljivosti posameznih držav članic, mora Europol nenehno uvajati inovacije (npr. digitalna forenzika, analiza, ki temelji na UI), da bi lahko zadovoljil operativne potrebe držav članic. ·Okrepiti je treba sistematično in avtomatizirano izmenjavo informacij. Nedosledne prakse izmenjave podatkov med državami članicami zmanjšujejo operativno učinkovitost, kar bi bilo mogoče odpraviti z večjo uporabo avtomatiziranih sistemov izmenjave in standardiziranih postopkov. ·Skladnost znotraj varnostnega okvira EU je ključna. Za nemoteno sodelovanje med Europolom in drugimi organi Unije so potrebni jasni mandati, usklajena pravila o varstvu podatkov in učinkovita izmenjava informacij. ·Načela REFIT bi morala usmerjati postopkovno učinkovitost. Poenostavitev procesov, izboljšanje interoperabilnosti in zmanjšanje upravnih bremen bi povečali operativno hitrost. Zato bi bilo treba prednostno obravnavati nadgradnje digitalnih orodij (npr. UI, varne podatkovne platforme), da se podpre sodelovanje v realnem času. Torej Europolov sedanji pravni okvir ostaja učinkovit, vendar se mora razvijati za obravnavanje nastajajočih groženj in operativnih potreb. Prihodnje prilagoditve bi se morale osredotočiti na tehnologijo, interoperabilnost in racionalizirano sodelovanje, da se zagotovi odpornost varnostnega okvira EU. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja predlaganih ukrepov so pretekle izkušnje pokazale tudi pomen zagotavljanja jasnih struktur upravljanja, trdnih mehanizmov določanja prednostnih nalog in učinkovitega usklajevanja med Europolom, državami članicami, Komisijo in drugimi ustreznimi organi Unije, da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj in zagotovil skladen operativni in tehnološki razvoj na ravni Unije. Poleg tega so izkušnje iz prejšnjih projektov razvoja zmogljivosti in posodobitve IKT pokazale potrebo po jasni dodelitvi in sledljivosti virov Unije v operativnih in tehnoloških podpornih dejavnostih v kombinaciji z zanesljivimi ureditvami za spremljanje, poročanje in odgovornost. Predlog zato krepi mehanizme upravljanja, načrtovanja in poročanja. Poleg tega je mogoče pri projektih IKT doseči jasne sinergije s sodelovanjem med Europolom in agencijo eu-LISA, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Agencija eu-LISA lahko na podlagi svojega strokovnega znanja, izkušenj in sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev Europolu učinkovito in uspešno zagotavlja storitve, povezane z upravljanjem informacij in IKT. V ta namen predlog vzpostavlja strukturirano sodelovanje med Europolom in agencijo eu-LISA pri razvoju, uvajanju in delovanju informacijskih sistemov ter povezane komunikacijske infrastrukture.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V političnih usmeritvah za Evropsko komisijo za obdobje 2024–2029 je predsednica Evropske komisije napovedala cilj, „da Europol postane dejansko operativen policijski organ in da se njegovo osebje sčasoma več kot podvoji. Za to bodo potrebni okrepljen nadzor in pooblastila“, da bi se okrepila podpora nacionalnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Komisija je 16. julija 2025 predstavila svoj predlog večletnega finančnega okvira 87 za obdobje 2028–2034 v višini skoraj 2 bilijonov EUR. Glede na vse večje varnostne grožnje, s katerimi se sooča Unija, in dokazano dodano vrednost usklajenega ukrepanja EU in držav članic na področju notranje varnosti je namen predlaganega VFO podpreti izvajanje evropske strategije notranje varnosti ter okrepiti zmogljivost EU za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje. V tem okviru je Komisija predlagala znatno povečanje sredstev, dodeljenih decentraliziranim agencijam na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno z Europolom. Podatki, predstavljeni v tej oceni finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, se nanašajo izključno na dodatna finančna sredstva in človeške vire, potrebne za izvajanje novih ukrepov, uvedenih s predlogom, v primerjavi s sedanjo uredbo o Europolu 88 . Ocenjuje se, da bo predlog za Europol in agencijo eu-LISA zahteval dodatna sredstva, povezana z izvajanjem nalog, prenesenih na agencijo s to uredbo, v višini približno 1,053 milijarde EUR in 910 dodatnih delovnih mest 89 v večletnem finančnem okvirju za obdobje 2028–2034 v primerjavi z izhodiščnim proračunom za leto 2027, ki vključuje 1 226 uslužbencev in 256,557 milijona EUR v odobritvah. Zato bi bilo treba te podatke brati skupaj s sredstvi, potrebnimi za izvajanje obstoječih ukrepov v okviru sedanjega pravnega okvira, ocenjenimi na 1,946 milijarde EUR in 1 226 uslužbencev v večletnem finančnem okvirju za obdobje 2028–2034, na podlagi letnega proračuna za leto 2027, predvidenega za sedem let z 2-odstotno letno stopnjo inflacije. Skupna sredstva znašajo 2,999 milijarde EUR za naslednji večletni finančni okvir in 2 336 uslužbencev ob koncu leta 2034, kar je usklajeno z zakonodajnim predlogom Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034. Dejavnosti, ki jih bodo države članice izvajale v istem obdobju za podporo okrepljeni interoperabilnosti, vključitvi Europolovih sistemov v nacionalne preiskovalne delovne postopke, uvedbi digitalnih policijskih poverilnic in okrepljenim zmogljivostim za izmenjavo informacij, so ocenjene na približno 590 milijonov EUR v prvem sedemletnem obdobju izvajanja, zlasti za prilagoditev nacionalnih sistemov, delovnih postopkov in tehničnih vmesnikov, potrebnih za podporo bolj integriranemu in avtomatiziranemu sodelovanju z Europolovimi sistemi in orodji. Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v letnem proračunskem postopku. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Revizija mandata Europola iz leta 2022 je pomenila pomemben korak k posodobitvi mandata Agencije, zlasti s krepitvijo njenih zmogljivosti na področju obdelave podatkov, inovacij in podpore kot odziv na vse bolj digitalno, čezmejno in zapleteno naravo hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter terorizma. To revizijo je spremljalo povečanje za približno 178 milijonov EUR v primerjavi s proračunom v višini 1 285 milijonov EUR, prvotno sprejetim za Europol v predlogu za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, kar ustreza 14-odstotnemu povečanju. Od takrat se je operativno okolje znatno razvilo. Kriminalne mreže so hitro razširile svojo uporabo digitalnih tehnologij, umetne inteligence, šifriranih komunikacij in spletne infrastrukture, hkrati pa v zelo prilagodljive in nadnacionalne kriminalne modele vse bolj združujejo kazniva dejanja, ki jih omogoča kibernetski prostor, finančna kazniva dejanja, trgovino in druge nezakonite dejavnosti. Hkrati sta se znatno povečala obseg in strateški pomen operativnih podatkov v kazenskih preiskavah. To je privedlo do stalnega povečevanja pričakovanj držav članic in organov Unije glede Europolove operativne, analitične, tehnološke, forenzične in usklajevalne podpore, kar je povzročilo ponavljajoče se zahteve po letnih okrepitvah Europolovega proračuna in osebja, ki presegajo ravni, prvotno načrtovane v okviru sedanjega večletnega finančnega okvirja. Ta predlog uvaja znatne nove operativne in tehnološke naloge ter naloge razvoja zmogljivosti, hkrati pa vključuje in konsolidira obstoječe dejavnosti v bolj skladen operativni in upravljavski okvir. Za doseganje predvidenega operativnega učinka in ustrezno krepitev zmogljivosti Unije na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj so potrebne znatne dodatne naložbe v specializirano osebje, napredno tehnološko infrastrukturo, varna oblačna in analitična okolja, orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, ter mehanizme operativne podpore. Takih naložb ni mogoče kriti v okviru sedanjih finančnih sredstev, zato zahtevajo dodatno finančno podporo iz proračuna Unije. Vse ocene dodatnih potreb po sredstvih v okviru predloga temeljijo na Europolovem izhodiščnem proračunu za leto 2027, vključno z odobritvami za poslovanje in osebjem. Komisija je izvedla obsežno oceno možnosti prerazporeditve znotraj Agencije, da bi ugotovila, ali bi bilo mogoče nove naloge, uvedene s predlogom, vključiti v obstoječi okvir virov. V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da Europol že deluje z največjo operativno zmogljivostjo ali blizu nje. Zlasti, je upravni odbor že leta 2024 sprejel ukrepe za ponovno določitev prednostnih nalog kot odziv na omejitve virov. V tem okviru niso bile ugotovljene nobene pomembne možnosti prerazporeditve, ki bi Europolu omogočile prevzem dodatnih nalog, predvidenih s predlogom, brez negativnega vpliva na izvajanje obstoječih operativnih dejavnosti in podporo državam članicam. Zato predlog predvideva dodatna finančna sredstva in človeške vire za Europol v naslednjem obdobju večletnega finančnega okvirja, da se zagotovi trajnostno izvajanje revidiranega mandata in prepreči strukturno nezadostno financiranje razširjenih odgovornosti Agencije. Izvajanje predloga bo pomenilo tudi dodatne dejavnosti za agencijo eu-LISA, da bo Europolu zagotavljala storitve, povezane z upravljanjem informacij in IKT. Zato predlog določa ciljno usmerjene spremembe mandata agencije eu-LISA in predvideva omejeno število dodatnih človeških virov za agencijo eu-LISA v naslednjem obdobju večletnega finančnega okvirja, da se zagotovi trajnostno izvajanje strukturiranega sodelovanja med Europolom in agencijo eu-LISA, kot je določeno v revidiranih mandatih agencij. Na tej stopnji ni mogoče količinsko opredeliti operativnih odhodkov za te dejavnosti, ki se dodelijo agenciji eu-LISA, saj še ni jasno, katere storitve bi Europol natančno izvajal prek storitev, ki jih zagotavlja agencija eu-LISA. Zato bodo operativni odhodki za te dejavnosti, ki se dodelijo agenciji eu-LISA iz skupnih operativnih odhodkov, predvidenih v tej oceni finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, ocenjeni pozneje. Izvajanje predloga bo pomenilo tudi dodatne dejavnosti za službe Komisije, zlasti Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve (GD HOME), v zvezi z upravljanjem, nadzorom, usklajevanjem politik ter pripravo in sprejetjem izvedbenih aktov. Dodatna podpora bo potrebna tudi od Generalnega direktorata za digitalne storitve (GD DIGIT), zlasti v zvezi z vzpostavitvijo in upravljanjem pogodbenih okvirov za dobavno verigo IKT in računalništvo v oblaku, ki podpirajo Europolovo tehnološko infrastrukturo.

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Spremljanje dejavnosti, ki jih Europol izvaja v okviru posrednega upravljanja, in poročanje o njih bosta potekala v skladu z določbami iz nove uredbe o Europolu, finančne uredbe 90 in v skladu s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam 91 . Europol bo Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložil enotni programski dokument, v katerem bodo določeni njegovi večletni in letni delovni programi, cilji, pričakovani rezultati in kazalniki smotrnosti. Ta dokument se pripravi ob upoštevanju mnenja Komisije in skupine za skupni parlamentarni nadzor. Poleg tega bo Europol sprejel konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, v katerem bo ocenjen napredek pri doseganju ciljev iz enotnega programskega dokumenta. Upravni odbor to poročilo odobri, preden se vsako leto do 1. julija posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. V skladu s predlaganim členom 130 revidirane uredbe o Europolu bo Komisija vsakih pet let izvedla ocenjevanje Europola, v katerem bo ocenila njegovo dodano vrednost, učinek, uspešnost, učinkovitost in metode dela. V oceni se lahko predlagajo strukturne ali operativne spremembe, vključno s finančnimi posledicami. Komisija predloži svoje poročilo upravnemu odboru, ki v treh mesecih poda pripombe. Končno poročilo se skupaj s sklepi Komisije in pripombami odbora nato pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru, ključne ugotovitve pa se po potrebi objavijo. Predlog dodatno krepi vlogo upravnega odbora pri opredeljevanju in spremljanju kazalnikov smotrnosti, ciljev in prednostnih nalog izvajanja iz enotnega programskega dokumenta, ustreznih letnih delovnih programov in konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih. Za podporo tem funkcijam predlog vzpostavlja izvršilni odbor ter specializirane usmerjevalne strukture za IKT in upravljanje informacij, odgovorne za podporo strateškemu nadzoru, proračunskemu spremljanju in nadaljnjemu spremljanju operativnega in tehnološkega izvajanja. Predlog krepi tudi povezavo med poročanjem o smotrnosti in strateškim načrtovanjem, saj se merila za ocenjevanje konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih bolj usklajujejo s cilji in kazalniki smotrnosti, določenimi v enotnem programskem dokumentu, ter z oblikovanjem letnega proračuna. Nazadnje predlog dodatno krepi Europolov okvir upravljanja, spremljanja in odgovornosti. Krepi nadzorno vlogo upravnega odbora z razširitvijo njegovega nadzora prek kazalnikov smotrnosti na učinkovito izvajanje pooblastil, prenesenih na izvršnega direktorja, in na spremljanje strateških in operativnih prednostnih nalog. Upravni odbor bo lahko ukrepal tudi, kadar pomisleke glede določenega operativnega vprašanja ali vprašanja upravljanja izrazi vsaj ena tretjina njegovih članov. Europol bo za podporo preglednosti, odgovornosti in učinkovitemu sodelovanju med državami članicami in Europolom Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom vsako leto poročal o informacijah, ki jih prispevajo države članice, tudi v zvezi s prednostno obravnavanimi področji kriminala Unije. Ta poročila bodo temeljila na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, ki jih določi upravni odbor. Skupina za skupni parlamentarni nadzor bo še naprej izvajala politični nadzor nad dejavnostmi Europola, zlasti v zvezi z operativno učinkovitostjo, odgovornostjo in izpolnjevanjem obveznosti glede temeljnih pravic.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Glede na to, da predlog vpliva na letni prispevek EU Europolu, se bo proračun EU izvrševal prek posrednega upravljanja. Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun Europola izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo. Europol mora zato izvajati ustrezno strategijo kontrol, usklajeno med ustreznimi akterji, ki so vključeni v verigo kontrol. Kar zadeva naknadne kontrole, je Europol kot decentralizirana agencija zlasti predmet: -notranje revizije, ki jo izvaja služba Komisije za notranjo revizijo, -letnih poročil Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, -letne razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament, -morebitnih preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), zlasti za zagotovitev, da se sredstva, dodeljena agencijam, ustrezno porabijo. -GD HOME bo kot GD, ki partnersko sodeluje z Europolom, izvajal svojo strategijo kontrol nad decentraliziranimi agencijami, da bi zagotovil zanesljivo poročanje v okviru svojega letnega poročila o dejavnostih. Čeprav so decentralizirane agencije v celoti odgovorne za izvrševanje svojega proračuna, je za redno plačevanje letnih prispevkov, ki jih določi proračunski organ, odgovoren GD HOME. -Nazadnje, evropski varuh človekovih pravic zagotavlja dodatno raven nadzora in odgovornosti pri Europolu. Na podlagi ocene sedanjega pravnega okvira, ocene učinka, priložene predlogu nove uredbe o Europolu, in pričakovanega znatnega povečanja finančnih sredstev in človeških virov za podporo izvajanju predloga se uvajajo dodatni mehanizmi upravljanja, poslovodenja in kontrole za krepitev finančnega nadzora, odgovornosti in skladnosti z načeli dobrega finančnega poslovodenja: -V skladu s predlaganim okvirom lahko Evropska komisija, kadar meni, da osnutek sklepa upravnega odbora, vključno z enotnim programskim dokumentom, vzbuja pomisleke glede skladnosti s pravom Unije, mandatom Europola ali načeli dobrega finančnega poslovodenja, od upravnega odbora zahteva, da pred sprejetjem ponovno preuči osnutek sklepa. -Upravni odbor ima disciplinska pooblastila nad izvršnim direktorjem, s čimer se krepi odgovornost v zvezi z operativnim in finančnim poslovodenjem. -Predlog vzpostavlja izvršilni odbor, ki je med drugim odgovoren za spremljanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih revizij, vključno s preiskavami, ki jih izvajata OLAF in EJT, ter za pripravo in po potrebi sprejetje začasnih proračunskih odločitev, ki jih naknadno potrdi upravni odbor. Namen teh ukrepov je okrepiti notranjo kontrolo, finančno upravljanje in nadzor nad izvrševanjem proračuna Europola.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Ugotovljena so naslednja tveganja: -Neravnovesja med kratkoročnimi operativnimi potrebami in dolgoročnimi strateškimi naložbami, zlasti v zvezi z migracijo na varne infrastrukture v oblaku in avtomatizacijo operativnih delovnih postopkov. -Neusklajenost med pravnimi obveznostmi, strateškimi prednostnimi nalogami, večletnim načrtovanjem in letnim izvajanjem, zlasti na področju upravljanja informacij in zmogljivosti IKT. -Pritisk na operativne vire zaradi vse večjega obsega podatkov, operativnih zahtevkov in razvijajočih se varnostnih groženj. -Zmogljivost Europola za okrepitev osebja in kompetenc na področju upravljanja informacij in IKT ter za obravnavanje širitve poslanstva in nalog agencije. -Zamude pri zaposlovanju in zadrževanju specializiranega osebja za IKT in analitiko, potrebnega za podporo večjim tehnološkim dosežkom. -Naraščajoči stroški vzdrževanja IKT. -Pomanjkanje dolgoročne strategije za upravljanje sredstev IKT in javno naročanje. -Dodatni stroški skladnosti in ugotavljanja skladnosti, povezani z uvedbo naprednih analitičnih orodij in orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, v okviru regulativnega okvira Unije, vključno z aktom o umetni inteligenci. -Povečana delovna obremenitev v zvezi z obravnavanjem zahtev posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dostop. -Odvisnosti od pravočasnega izvajanja tehničnih in organizacijskih ureditev s strani drugih organov in agencij Unije, zlasti EJT. Kar zadeva blažitvene ukrepe: -Europol izvaja poseben okvir notranje kontrole, ki temelji na okviru notranje kontrole Evropske komisije in prvotnem integriranem okviru notranje kontrole Odbora sponzorskih organizacij. Enotni programski dokument mora zagotavljati informacije o sistemih notranjih kontrol, medtem ko mora konsolidirano letno poročilo o dejavnostih vsebovati informacije o uspešnosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, med drugim v zvezi z oceno tveganja. Iz konsolidiranega poročila o dejavnostih za leto 2024 je na podlagi analize komponent in načel notranje kontrole, ki so se z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih elementov spremljali v letu 2019, razvidna ocena, da ima Europol sistem notranje kontrole, ki deluje in je integriran znotraj agencije. -Dodatno raven notranjega nadzora zagotavlja tudi oddelek Europola za notranjo revizijo, in sicer na podlagi letnega revizijskega načrta, pri katerem se upošteva zlasti ocena tveganj v Europolu. Oddelek za notranjo revizijo Europolu pomaga pri doseganju ciljev, saj zagotavlja sistematičen in discipliniran pristop k ocenjevanju uspešnosti postopkov obvladovanja tveganja, kontrole in upravljanja ter izdaja priporočila za njihovo izboljšanje. -GD HOME kot GD, ki partnersko sodeluje z Europolom, izvaja letno oceno obvladovanja tveganja, namenjeno ugotavljanju in ocenjevanju morebitnih visokih tveganj, povezanih z delovanjem agencij, vključno z Europolom. O tveganjih, ki se štejejo za kritična, se letno poroča v načrtu GD HOME za obvladovanje tveganja, ki mu je priložen akcijski načrt, v katerem so navedeni ukrepi za njihovo zmanjšanje. -Izvršni odbor, uveden z zakonodajnim predlogom, ima ključno revizijsko vlogo, saj spremlja in zagotavlja odgovornost pri finančnem poslovanju Europola. Odgovoren je za nadzor nad izvrševanjem Europolovega proračuna, zagotavljanje skladnosti s finančnimi pravili in načeli dobrega finančnega poslovodenja ter pripravo finančnih in proračunskih odločitev, ki jih sprejme upravni odbor. Ena od ključnih funkcij je njegova obveznost, da zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil iz notranjih in zunanjih revizij ter preiskav, ki jih izvajata OLAF in EJT, s čimer se krepita finančna integriteta in preglednost. Čeprav odbor sam ne izvaja revizij, pregleduje revizijska poročila, ocenjuje njihove posledice in predlaga popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih slabosti ali nepravilnosti, s čimer deluje kot varuh finančne poštenosti znotraj Europola. -Nazadnje bodo usmerjevalna skupina in svetovalna skupina za IKT in upravljanje informacij ter svetovalna skupina za inovacije in zmogljivosti podpirale upravni odbor pri opredeljevanju dejavnosti in poddejavnosti, povezanih s proračunskim načrtovanjem in izvrševanjem mandata Agencije ter strateških prednostnih nalog, zlasti z opredelitvijo konkretnih in reprezentativnih kazalnikov za dejavnost Agencije na tem področju ter spremljanjem izvajanja ciljev, povezanih z IKT, in oprijemljivih rezultatov Agencije.

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Komisija poroča o razmerju „stroški kontrol/vrednost plačil“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, h katerim spada tudi Europol, je GD HOME v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2024 to razmerje opredelil kot 0,10 %. Evropsko računsko sodišče je potrdilo zakonitost in pravilnost letnih računovodskih izkazov Europola za leto 2024, kar pomeni stopnjo napake pod 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala. Poleg tega člen 80 Europolove finančne uredbe določa možnost, da agencija oddelek za notranjo revizijo deli z drugimi organi Unije, ki delujejo na istem področju politike, če oddelek za notranjo revizijo enega organa Unije ni stroškovno učinkovit.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Predlog vključuje ukrepe za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in preprečevanje goljufij, nepravilnosti in nasprotij interesov pri izvajanju financiranja Unije in operativnih dejavnosti, zlasti člen 128 in finančne določbe iz poglavja XII. V tem pravnem okviru mora upravni odbor Europola sprejeti in redno posodabljati notranjo strategijo za boj proti goljufijam. Europol je 25. in 26. junija 2025 sprejel posodobljeno strategijo za boj proti goljufijam. V skladu s tem okvirom bo Europol še naprej sodeloval v dejavnostih preprečevanja goljufij, ki jih izvaja urad OLAF, ter Komisiji brez odlašanja poročal o sumih goljufij in finančnih nepravilnostih. Predlog krepi tudi notranje upravljanje in finančni nadzor z vzpostavitvijo izvršilnega odbora, odgovornega za spremljanje revizijskih ugotovitev in zagotavljanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi revizijskih in kontrolnih priporočil. Poleg tega Komisija ohrani pooblastila za ugovor zoper odločitve upravnega odbora, ki bi lahko povzročile tveganja slabega finančnega poslovodenja ali neskladnosti s pravom Unije.  Za dejavnosti Europola bodo še naprej veljali ustrezni finančni, revizijski, podatkovnovarstveni in odgovornostni okviri Unije, vključno z nadzorom in preiskavami, ki jih izvajajo OLAF, EJT, Računsko sodišče in odbor za sodelovanje Europola. GD HOME bo še naprej uporabljal svojo strategijo za boj proti goljufijam v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam, ki zajema tudi decentralizirane agencije v njegovi pristojnosti, vključno z Europolom.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	1: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, kmetijstvo in podeželje, pomorstvo ter blaginja in varnost	dif./nedif. 92	držav Efte 93	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 94	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	Decentralizirane agencije Europol	nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2 Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

1

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, kmetijstvo in podeželje, pomorstvo ter blaginja in varnost / načrti za nacionalna in regionalna partnerstva

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

[Agencija]: Europol	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	VFO 2028–2034 SKUPAJ
Proračunska vrstica: 12 10 01 Europol / prispevek iz proračuna EU za Agencijo 95	57,512	92,346	120,831	150,385	178,830	207,164	234,384	1041,452
Proračunska vrstica: 11 10 02 eu-LISA / prispevek iz proračuna EU za Agencijo 96	0,756	1,687	1,863	1,863	1,863	1,863	1,863	11,758
Europol in eu-LISA skupaj	58,268	94,033	122,694	152,248	180,693	209,027	236,247	1053,21

			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vključno s prispevki za decentralizirane agencije)	obveznosti	(4)	58,268	94,033	122,694	152,248	180,693	209,027	236,247	1053,21
	plačila	(5)	58,268	94,033	122,694	152,248	180,693	209,027	236,247	1053,21
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve iz RAZDELKA 1	obveznosti	= 4 + 6	58 268	94 033	122 694	152 248	180,693	209,027	236,247	1053,21
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	58 268	94 033	122 694	152,248	180,693	209,027	236,247	1053,21

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

4

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD HOME		Leto	Leto	Leto			Leto			Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
		2028	2029	2030			2031			2032	2033	2034
Človeški viri		0,496	0,496	0,690			0,690			0,884	0,884	1,078	5,218
Drugi upravni odhodki		0,268	0,518	0,268			0,518			0,268	0,518	0,268	2,626
GD HOME SKUPAJ		0,764	1,014	0,958			1,208			1,152	1,402	1,346	7,844
Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ  (obveznosti skupaj = plačila skupaj)		0,764	1,014	0,958			1,208			1,152	1,402	1,346	7,844

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
		2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 4 SKUPAJ	obveznosti	59 032	95 047	123 652	153 456	181 845	210 429	237 593	1 061 054
večletnega finančnega okvira	plačila	59 032	95 047	123 652	153 456	181 845	210 429	237 593	1 061 054

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje

Dodatne odobritve za poslovanje in viri, ki so potrebni izključno za Europol, da doseže tri različne specifične cilje in izvede ustrezne ukrepe, ter za eu-LISA v povezavi z izvajanjem nalog, prenesenih na agencijo s to uredbo, v proračunu obeh agencij znašajo 1,053 milijarde EUR in 910 dodatnih uslužbencev. Te dodatne odobritve in viri se prištejejo k stroškom obstoječih ukrepov v proračunu Europola (1,946 milijarde EUR in 1 226 uslužbencev), tako da skupni znesek v proračunu Europola znaša 2,999 milijarde EUR in 2 126 uslužbencev, v proračunu eu-LISA pa je za izvajanje nalog, prenesenih na agencijo s to uredbo, predvidenih 10 dodatnih uslužbencev. Te dodatne odobritve za poslovanje in viri bodo v celoti namenjeni podpori za:

–Specifični cilj 1: Europolovo upravljanje informacij in IKT.

–Specifični cilj 2: centri Unije za specializirano strokovno znanje, podporni uradi Europola in namenska podpora EJT.

–Specifični cilj 3: zmogljivosti Europola za raziskave, inovacije in krepitev zmogljivosti.

Hkrati se pričakuje, da bodo funkcije upravljanja Europola v kadrovskem smislu ostale na splošno stabilne zaradi povečanja učinkovitosti, ki ga prinaša predlog, zlasti s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov v zvezi z varstvom podatkov, s čimer se omejujejo dodatne potrebe po osebju za horizontalne funkcije upravljanja in upravne funkcije.

Specifični cilj	Stroški	v mio. EUR	Osebje
	Izhodišče za leto 2027	1 796,200	1 226
n. r.	Inflacija	149,590	0
	Obstoječi ukrepi	1 945,790	1 226
Specifični cilj 1	Nadgradnja obstoječih sistemov in orodij	130,070	115
	Dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk	37,857	53
	Povezovanje z nacionalnimi sistemi	25,400	34
	Digitalni policijski oblak EU	415,415	194
Specifični cilj 2	Podporni uradi Europola	112,163	157
	Centri specializiranega strokovnega znanja Unije	118,703	171
	Medagencijsko sodelovanje	18,801	26
	Namenska podpora EJT	40,895	70
Specifični cilj 3	Napredne zmogljivosti	117,615	50
	Tehnična podpora in javno naročanje	36,292	40
	Novi ukrepi	1 053,210	910
	SKUPAJ	2 990,000	2 136

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	2028–2034 SKUPAJ
	2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
RAZDELEK 4
Človeški viri	0,496	0,496	0,690	0,690	0,884	0,884	1,078	5,218
Drugi upravni odhodki	0,268	0,518	0,268	0,518	0,268	0,518	0,268	2,626
Seštevek za RAZDELEK 4	0,764	1,014	0,958	1,208	1,152	1,402	1,346	7,844
Odobritve zunaj RAZDELKA 4
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	0,764	1,014	0,958	1,208	1,152	1,402	1,346	7,844

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto
		2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		2	2	3	3	4	4	5
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0	0	0	0
(posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
(neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		1	1	1	1	1	1	1
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo	·na sedežu	0	0	0	0	0	0	0
[XX 01 YY YY]	·na delegacijah EU	0	0	0	0	0	0	0
(PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
(PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 4		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 4		0	0	0	0	0	0	0
SKUPAJ		3	3	4	4	5	5	6

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 4, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 4 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom	5		n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)	1

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

2 AD v pripravljalni fazi za obdobje 2028–2029, zadolžena za sprejetje sekundarne zakonodaje, ki se ohranita v fazi delovanja za obravnavanje vse večjega števila izvedbenih aktov v zvezi s platformami in sistemi za upravljanje informacij, ki jih je treba redno prilagajati v skladu s stalnim razvojem orodij za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, zlasti na področju forenzike in analitike, ter ustreznimi vidiki varstva podatkov 1 AD, specialist za stroškovno računovodstvo ter strategijo za upravljanje informacij ter raziskave in inovacije, v povezavi z izvršnim odborom ter usmerjevalno skupino za upravljanje informacij in IKT 1 AD s proračunskim strokovnim znanjem za podporo podvojitvi zastopanosti v upravnem odboru, ustanovitvi izvršnega odbora in dodatnim obveznostim spremljanja 1 AST: podpora in priprava dodatnih sestankov in informativnih srečanj dodatnih organov (več kot 14 na leto)

Zunanji sodelavci

1 NNS: strokovna podpora pri upravljanju informacij, varstvu podatkov ter raziskavah in inovacijah: sodelovanje v svetovalni skupini za upravljanje informacij in IKT

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Skupaj
	2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.2.8Ocenjene potrebe po človeških virih in odobritvah v decentralizirani agenciji 

Znesek odobritev, ki bodo agencijam dodeljene v naslednjem večletnem finančnem okviru, je okviren in je odvisen od dogovora o večletnem finančnem okviru. Zaradi trajne narave nalog, dodeljenih s tem predlogom, bi ga bilo treba vključiti v subvencijo agencijam, po potrebi pa bo nadomeščen z enakovrednim zmanjšanjem sredstev ustreznega programa v okviru istega razdelka večletnega finančnega okvira. Če je potrebno izravnalno zmanjšanje, bo morda treba v letnem proračunskem postopku revidirati tudi vire, dodeljene agencijam.

Potrebno osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

Agencija: Europol	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Začasni uslužbenci (razredi AD)	109	216	322	429	535	637	749
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0	0	0	0	0	0	0
Začasni uslužbenci (AD+AST) skupaj	109	216	322	429	535	637	749
Pogodbeni uslužbenci	0	10	19	36	51	64	77
Napoteni nacionalni strokovnjaki	12	22	34	45	53	64	74
Pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki skupaj	12	32	53	81	104	128	151
Osebje SKUPAJ	121	248	375	510	639	765	900

Odobritve, ki se krijejo s prispevkom iz proračuna EU, v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) 97 :

Agencija: Europol	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za osebje	12 491	37 722	63 154	89 056	115 069	140 307	166 197	623 996
Naslov 2: Odhodki za infrastrukturo in poslovanje
Naslov 3: Odhodki za operativne programe	45 021	54 624	57 677	61 329	63 761	66 857	68 187	417 456
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU, SKUPAJ	57 512	92 346	120 831	150 385	178 830	207 164	234 384	1 041 452

Pregled/povzetek potreb po človeških virih in odobritvah (v mio. EUR) za predlog/pobudo v decentralizirani agenciji 98 :

Agencija: Europol	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Začasni uslužbenci (AD+AST)	109	216	322	429	535	637	749	749
Pogodbeni uslužbenci	0	10	19	36	51	64	77	77
Napoteni nacionalni strokovnjaki	12	22	34	45	53	64	74	74
Osebje skupaj	121	248	375	510	639	765	900	900
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU	57 512	92 346	120 831	150 385	178 830	207 164	234 384	1 041 452
Odobritve, ki se krijejo s pristojbinami (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve, ki se krijejo s sofinanciranjem (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve SKUPAJ	57 512	92 346	120 831	150 385	178 830	207 164	234 384	1 041 452

Potrebno osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

Agencija: eu-LISA	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Začasni uslužbenci (razredi AD)	7	7	7	7	7	7	7
Začasni uslužbenci (razredi AST)	0	0	0	0	0	0	0
Začasni uslužbenci (AD+AST) skupaj	7	7	7	7	7	7	7
Pogodbeni uslužbenci	0	3	3	3	3	3	3
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0	0	0	0	0	0	0
Pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki skupaj	0	3	3	3	3	3	3
Osebje SKUPAJ	7	10	10	10	10	10	10

Odobritve, ki se krijejo s prispevkom iz proračuna EU, v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) 99 :

Agencija: eu-LISA	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za osebje	0,756	1,687	1,863	1,863	1,863	1,863	1,863	11,758
Naslov 2: Odhodki za infrastrukturo in poslovanje
Naslov 3: Odhodki za operativne programe	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU, SKUPAJ	0,756	1,687	1,863	1,863	1,863	1,863	1,863	11,758

Morebitne dodatne proračunske potrebe za eu-LISA, povezane z izvajanjem nalog, prenesenih na agencijo s to uredbo, se bodo izravnale z odobritvami, dodeljenimi Europolu v okviru te zakonodajne ocene finančnih in digitalnih posledic.

Pregled/povzetek potreb po človeških virih in odobritvah (v mio. EUR) za predlog/pobudo v decentralizirani agenciji 100 :

Agencija: eu-LISA	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	2028–2034 SKUPAJ
Začasni uslužbenci (AD+AST)	7	7	7	7	7	7	7	7
Pogodbeni uslužbenci	0	3	3	3	3	3	3	3
Napoteni nacionalni strokovnjaki	0	0	0	0	0	0	0	0
Osebje skupaj	7	10	10	10	10	10	10	10
Odobritve, ki se krijejo iz proračuna EU	0,756	1,687	1,863	1,863	1,863	1,863	1,863	11,758
Odobritve, ki se krijejo s pristojbinami (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve, ki se krijejo s sofinanciranjem (če je relevantno)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve SKUPAJ	0,756	1,687	1,863	1,863	1,863	1,863	1,863	11,758

Morebitne dodatne proračunske potrebe za eu-LISA, povezane z izvajanjem nalog, prenesenih na agencijo s to uredbo, se bodo izravnale z odobritvami, dodeljenimi Europolu v okviru te zakonodajne ocene finančnih in digitalnih posledic.

Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

Sklic na zahtevo	Opis zahteve	Akterji, ki jih zahteva zadeva ali se nanje nanaša	Postopki na visoki ravni	Kategorije
Člen 8(7)	Države članice odgovorijo na Europolovo zaprosilo za informacije in kriminalističnoobveščevalne podatke, da prispevajo k usklajevalnim ukrepom.	Europol Pristojni organ države članice	Izmenjava informacij Dostop do informacij držav članic	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki Digitalna javna storitev
Člen 9(2)	Države članice Europolu zagotovijo dostop do informacij, do katerih imajo dostop uradi za odvzem premoženjske koristi, in ohranjajo raven neposredne dostopnosti.	Europol Uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic	Izmenjava informacij Dostop do informacij držav članic	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 9(3)	Države članice obvestijo Europol o odločitvi, da se zamrznitev ne izvede, potem ko Europol od organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice zahteva takojšnje ukrepanje v primeru nevarnosti izginotja premoženja.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Izmenjava informacij Zahteva za začasno zavarovanje	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 9(4) in (5)	Finančnopreiskovalne enote držav članic (FIU) naj odgovorijo na zaprosila Europola (v skladu z opredelitvijo iz člena 12 Direktive 2019/1153).	Europol Finančnoobveščevalna enota države članice Europolova nacionalna enota države članice	Izmenjava informacij med Europolom in FIU Analiza	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 7(1) in (2)	Europolovi analitični produkti operativne in strateške narave na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, ustrezni organi Unije in OSINT.	Europol, Komisija, organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice, Svet	Analiza Poročilo	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki
Člen 7(2)	Europolova podpora skupnim metodologijam in standardom za analitične produkte.	Europol In upravičenci: organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članic, Svet, Komisija, Eurojust/organi, uradi in agencije EU	Standardizacija Analiza	Podatki
Člen 7(3) in (4)	Države članice ter organi, uradi in agencije EU Europolu zagotavljajo informacije za strateške in operativne analitične produkte.	Europol Države članice (na splošno) Organi, uradi in agencije EU	Analiza Izmenjava informacij posredovanje Europolu	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 11	Podatkovni tokovi v okviru zaprosil Europola za sprožitev kazenske preiskave.	Europol Države članice (nacionalne enote) Eurojust EJT	Operativno sodelovanje	Podatki
Člena 12 in 13	Europolovo usklajevanje obravnave dohodnega in odhodnega zagotavljanja informacij ter zaprosil za informacije.	Europol Pristojni organ države članice, tretja država, mednarodna organizacija, organi, uradi in agencije EU	Izmenjava informacij Analiza	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Člen 18(a)	Sodelovanje Europola s pristojnimi organi v okviru odredb o odstranitvi terorističnih spletnih vsebin.	Europol Pristojni organ države članice Zasebne stranke	Izmenjava informacij s pristojnimi organi in zasebnimi strankami Odredbe o odstranitvi terorističnih spletnih vsebin	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 18(a)	Europolove prijave ponudnikom spletnih storitev.	Europol Pristojni organ države članice Zasebne stranke	Izmenjava informacij z zasebnimi strankami Prijave terorističnih spletnih vsebin	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 18(c)	Europolova podpora pri odzivanju na krize.	Europol Pristojni organ države članice Zasebne stranke	Izmenjava informacij Odzivanje na krize	Digitalna javna storitev Podatki
Člen 16(a)	Europol podpira urad za odvzem premoženjske koristi pri sledenju in identificiranju predmetov, premoženjske koristi in premoženja, ki so ali bi lahko postali predmet odredbe o zamrznitvi ali odvzemu, v skladu s členom 6.	Europol Uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic	Izmenjava informacij Postopek zamrznitve sredstev	Digitalna javna storitev Podatki
Člen 16(c)	Europolova operativna in analitična podpora EJT.	Europol EJT	Izmenjava informacij Analiza	Digitalna javna storitev Podatki
Člen 21(4)	Europol lahko obdeluje informacije, če je del skupne preiskovalne skupine (JIT)	Europol Pristojni organ države članice	zbiranje analiza informacij	Podatki
Člen 22(5)(a)	Europolove nacionalne enote prejemajo sporočila, ki si jih izmenjujejo Europol in njihovi pristojni organi.	Europolova nacionalna enota države članice Pristojni organ države članice Europol	Izmenjava informacij med Europolom in državami članicami	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki Digitalna javna storitev
Člen 22(5)(b)	Europolove nacionalne enote imajo dostop do nacionalnih podatkov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter drugih ustreznih podatkov, potrebnih za sodelovanje z Europolom.	Europolova nacionalna enota države članice Europol	dostop do podatkov držav članic	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Členi 22(8), 25(6) in 26	Tehnična in operativna uporaba Europolovih sistemov in orodij na nacionalni ravni s strani Europolovih nacionalnih enot in podpornih uradov Europola. Europol zagotavlja osebje za podporne urade Europola, krije stroške povezave Europolovih nacionalnih enot ter Europolovim nacionalnim enotam zagotavlja tehnično in finančno podporo.	Europol Europolova nacionalna enota države članice Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Uporaba	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 28	Viri informacij, ki so na voljo Europolu.	Europol, EJT, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic Zasebne stranke Tretje države in mednarodne organizacije	Zbiranje informacij	Podatki
Člen 29	Obvezno zagotavljanje informacij Europolu s strani držav članic prek kanala SIENA, vključno z uradniki za zvezo za priseljevanje.	Pristojni organ države članice Europol Uradniki za zvezo za priseljevanje	Posredovanje Europolu	Podatki Digitalna javna storitev
Člen 29(3)	Uporaba kanala SIENA s strani držav članic.	Pristojni organ države članice Europol	Posredovanje Europolu Europolov dostop do podatkov držav članic	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 29(6)	Europolovo poročilo o informacijah, ki jih zagotovijo države članice.	Europol Svet Evropski parlament	Poročilo	Podatki
Člen 30	Europol podpira države članice pri uporabi uredb o SIS57. Država članica obvesti Europol o vnosu informativnih ukrepov in zadetkih v zvezi z njimi.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Izmenjava informacij v SIS	Digitalna javna storitev Podatki
Člena 32 in 33	Omejitev Europolove obdelave glede na naravo (tj. kategorijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki, npr. žrtev ali osumljenec) in glede na namen (analiza, navzkrižno preverjanje, raziskave in inovacije).	Europol Vsi upravičenci do analitičnih produktov	Navzkrižno preverjanje Analiza Inovacije	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člena 32 in 33	Omejitve Europolove obdelave informacij zaradi omejitev, ki jih določi lastnik podatkov (načelo lastništva podatkov) ob souporabi.	Europol, upravni odbor Europola Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice ENVP	Zbiranje Analiza Navzkrižno preverjanje Analiza Izmenjava informacij Inovacije	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 34	Europolovo obveščanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic, kadar se najdejo ustrezne operativne informacije, v vseh procesih.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Izmenjava informacij – obvestilo Europola organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj	Digitalna javna storitev Podatki
Členi od 35 do  39	Vzpostavitev storitve navzkrižnega preverjanja: narava, oblika in kakovost podatkov (izvedbeni akt); avtomatizirano navzkrižno preverjanje ob vnosu. Na voljo Europolu, organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter informacijskim sistemom EU.	Komisija Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice Informacijski sistemi EU	Razvoj Izmenjava informacij Navzkrižno preverjanje Varnostno preverjanje ETIAS in VIS	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Členi od 35 do 39	Države članice povežejo svoje sisteme za vodenje zadev s storitvijo navzkrižnega preverjanja (izvedbeni akt), naložijo podatke (izvedbeni akt) in izvedejo poizvedbo po podatkih (izvedbeni akt).	Komisija Europol Pristojni organ države članice	Razvoj Zbiranje posredovanje Europolu Navzkrižno preverjanje	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Členi od 35 do  40	Vzpostavitev Europolovega analitičnega okolja za podporo Europolovim analitičnim dejavnostim za shranjevanje, obdelavo, navzkrižno preverjanje, vizualizacijo in analizo podatkov, tudi v podporo kazenskim preiskavam in operativnemu usklajevanju; specializirane analitične, tehnične, digitalne, forenzične ali multidisciplinarne zmogljivosti, tudi prek preiskovalnih, analitičnih, tehničnih in strateških storitev	Europol Posredno: pristojni organ države članice, organi, uradi in agencije EU, mednarodne organizacije, tretje države	Zbiranje, analiza, navzkrižno preverjanje, izmenjava, poročilo.	Podatki Digitalna rešitev Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 41	Pogoji za iskanje po Europolovem analitičnem okolju.	Europol Pristojni organ države članice, Informacijski sistemi EU	Navzkrižno preverjanje	Podatki Digitalna javna storitev Digitalna rešitev
Členi 42, 43, 44 in 45	Vzpostavitev skupnega podatkovnega prostora za policijo, ki uporablja Europolovo infrastrukturo v oblaku ter gosti analitična in komunikacijska orodja za preiskovalce držav članic (izvedbeni akt); vzpostavitev primerov skupne operativne analize.	Komisija Europol Pristojni organ države članice, tretja država	Razvoj Izmenjava informacij Skupna analiza	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 46	Vzpostavitev Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) za lažje izmenjave informacij. Odgovornosti, arhitektura, obveznosti uporabe za države članice in Europol ter funkcionalnosti (izvedbeni akt).	Komisija Europol Država članica, tretja država, mednarodna organizacija, zasebna stranka	Razvoj Izmenjava informacij	Podatki Digitalna rešitev Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Člen 47	Vzpostavitev platforme za sodelovanje z zasebnimi strankami.	Zasebne stranke Europol Države članice	Razvoj	Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 47(2)(a)	Zasebne stranke poročajo Europolu in ga obveščajo na podlagi uredbe o terorističnih spletnih vsebinah55 in akta o digitalnih storitvah56 prek platforme.	Europol	Odredbe o odstranitvi terorističnih spletnih vsebin, prijave Akt o digitalnih storitvah	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 47(2)(b)	Europol zasebnim strankam prek platforme zagotovi informacije, potrebne za opredelitev ustreznih spletnih vsebin, storitev, računov, infrastrukture ali digitalnih dejavnosti.	Europol Zasebne stranke	Krizne razmere na spletu	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 48	Europol podpira delovanje evropskega indeksnega sistema policijskih evidenc pri uporabi uredbe Prüm II58.	Europol	Razvoj in delovanje sistema	Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 49	V okviru skupnega podatkovnega prostora za policijo se lahko razvijejo dodatne storitve in orodja (izvedbeni akt).	Komisija Odbor Europola Europol Pristojni organ države članice, tretja država, organi, uradi in agencije EU, mednarodna institucija, zasebna stranka	Razvoj Zbiranje, izmenjava informacij, analiza, navzkrižno preverjanje, poročilo, skupna analiza	Podatki Digitalna rešitev Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Člen 50	Europolova infrastruktura v oblaku: vzpostavitev, uporaba kot standardna infrastruktura za Europolove sisteme, storitve in orodja, ponujene državam članicam, vključno z obstoječimi, varen dostop (izvedbeni akt).	Komisija Europol	Razvoj Javno naročanje	Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 51	Evropska digitalna identiteta za policijo: vzpostavitev harmonizirane sheme za identifikacijo policijskega osebja in odobritev neposrednega ali posrednega (prek nacionalnih sistemov) dostopa do Europolove infrastrukture v oblaku (izvedbeni akt).	Komisija Države članice, tretje države Europol	Standardizacija podatkov policijske identitete Razvoj Upravljanje identifikacije in dostopa	Podatki Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 52	Orodja za statistiko in poročanje: vzpostavitev in uporaba orodij za namene ocenjevanja, spremljanja, analize in poročanja (izvedbeni akt).	Europol Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic, Komisija	Razvoj Poročila	Podatki Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 53	Europolova podpora razvoju in uporabi univerzalnega formata sporočil.	Europol eu-LISA Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice Komisija	Standardizacija Izmenjava informacij	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Člena 55 in 56	Vzpostavitev usmerjevalne skupine ter svetovalne skupine za IKT in upravljanje informacij, ki podpirata odločitve upravnega odbora o arhitekturi IKT, upravljanju podatkov, interoperabilnosti in usklajenosti s poslovnimi potrebami držav članic.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice Komisija	Razvoj Standardizacija Uporaba	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Člen 54	Vzpostavitev aplikacije EU za ugotavljanje ujemanja DNK v korist Europola in držav članic.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice Komisija	Razvoj Standardizacija Javno naročanje Uporaba Navzkrižno preverjanje Analiza	Podatki Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Členi od 57 do  64	Europol prek svetovalne skupine za inovacije ter ob podpori svetovalne skupine za zmogljivosti in inovacije razvija ter redno pregleduje in posodablja okvir za predvidevanje in razvoj zmogljivosti, da zagotovi usklajevanje in dopolnjevanje med Europolom, ustreznimi organi Unije in državami članicami v zvezi z raziskavami, inovacijami, preskušanjem, razvojem, pilotnim izvajanjem in uporabo naprednih zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, tudi z združevanjem obstoječih zmogljivosti, usklajenim sodelovanjem v postopkih standardizacije in skupnim javnim naročanjem.	Europol Države članice Organi, uradi in agencije EU Komisija	Razvoj Standardizacija Javno naročanje Uporaba Inovacije	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 61	Uporaba regulativnega peskovnika za razvoj naprednih zmogljivosti, ki temeljijo na UI.	Europol	Razvoj Inovacije	Podatki
Člena 80 in 81	Organi Unije in nacionalni imenovani organi VIS imajo posreden dostop do Europola. (izvedbeni akt). EJT samodejno prejme zanj pomembne informacije.	Organ, urad in agencija EU Imenovani organi VIS Komisija	Navzkrižno preverjanje, ki ga opravijo organi, uradi in agencije EU Varnostno preverjanje VIS	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalne javne storitve Podatki
Člen 94	Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam.	Europol Tretje države Mednarodne organizacije Države članice	Prenos podatkov	Podatki
Člen 96(1) do 96(3)	Europol obdeluje podatke zasebnih strank.	Europol Zasebne stranke	Izmenjava z zasebnimi strankami Zbiranje	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 96(3)	Rezultat obdelave informacij, pridobljenih od zasebnih strank, se posreduje Europolovi nacionalni enoti.	Europol Zasebne stranke Europolova nacionalna enota države članice	Izmenjava z zasebnimi strankami Obdelava, analiza, poročanje	Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 96(4) do 96(6).	Europol sme v posebnih primerih prenesti podatke zasebnim strankam.	Europol Zasebna stranka, posameznik, na katerega se nanašajo podatki Lastnik podatkov	Izmenjava z zasebnimi strankami	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki
Člen 86(8)	Europol zasebnim strankam pošlje zaprosilo za informacije prek Europolove nacionalne enote.	Europol Europolova nacionalna enota države članice Zasebne stranke	Izmenjava z zasebnimi strankami	Digitalne javne storitve, digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki
Člen 97	Europol posreduje informacije fizičnih oseb ustrezni državi članici ali tretji državi.	Europol	Izmenjava z zasebnimi strankami	Digitalne javne storitve Digitalizacija in avtomatizacija procesov Podatki
Člen 98	Europol ima dostop do izmenjav med državami članicami in zasebnimi strankami.	Europol Zasebne stranke	Izmenjava z zasebnimi strankami	Digitalizacija in avtomatizacija procesov Digitalna javna storitev
Členi 99, 100, 101, 102 in 107	Omejitve in odgovornosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, tudi za raziskave in inovacije, ter omejitve hrambe in izbrisa osebnih podatkov; na podlagi preverjanj, ki jih je treba opraviti glede zanesljivosti vira, točnosti informacij, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in posebnih vrst osebnih podatkov.	Europol	Vsa obdelava operativnih podatkov	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 103	Obvestilo zadevnim organom o kršitvi varnosti osebnih podatkov.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Kršitev varstva osebnih podatkov	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 104	Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov.	Europol Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki	Kršitev varstva osebnih podatkov	Digitalne javne storitve Podatki
Člena 105 in 106	Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve.	Europol Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki	Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 102	Europol hrani dnevnike vseh informacij o obdelavi.	Europol	Vsa obdelava operativnih informacij	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 116(3)	Europol redno obvešča skupino za skupni parlamentarni nadzor.	Europol Skupina za skupni parlamentarni nadzor	Poročilo	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 117	Dostop Evropskega parlamenta do občutljivih netajnih operativnih podatkov.	Europol Evropski parlament	Dostop do informacij	Digitalne javne storitve Podatki
Člen 130	Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru predloži poročilo o oceni.	Komisija	Poročilo	Podatki
Člen 136	Europol poizveduje po nacionalni podatkovni zbirki prek mehanizma usmerjevalnika Prüm II.	Europol Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Izmenjava informacij Dostop do informacij držav članic	Podatki Digitalizacija in avtomatizacija procesov
Člen 137	Določbe o začetku delovanja.	Komisija Europol Države članice	Začetek delovanja	Digitalna javna storitev

4.2Podatki

Omejitve glede podatkov so odvisne od operativnega procesa

Vrsta podatkov, ki se obdelujejo in izmenjujejo, je zelo odvisna od procesa in vključenih akterjev (glej preglednico A). Čeprav so različne veljavne oblike zapisa podatkov dejansko odvisne od vrste procesov obdelave podatkov (preglednica C), sta njihova uporaba in njeno izvrševanje odvisna od procesa, saj se podatki ne izmenjujejo v enakih operativnih razmerah in pod enakimi pravnimi omejitvami, zlasti glede kakovosti podatkov.

–Identifikacija policista bo proces, pri katerem bodo omejitve glede podatkov najstrožje, da se zagotovi najvišja raven varnostnega zagotovila pri dostopu do aplikacij, storitev in podatkov, zagotovljenih v okviru Europolove infrastrukture v oblaku, vključno zlasti s skupnim podatkovnim prostorom za policijo.

–Izmenjava informacij, analiza in podobno inovacije. Europol deluje v informacijskem okolju, za katerega so značilne velike količine heterogenih podatkov, ki pogosto izvirajo iz več virov, jurisdikcij in operativnih kontekstov. Znaten delež teh informacij se prejme v nestrukturirani ali mešani obliki. To odraža realnost sodobnega preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri katerem so nabori podatkov kompleksni, dinamični in ne povsem standardizirani ter pri katerem pridobivanje informacij, pomembnih za tekoče preiskave, predstavlja osrednjo operativno nalogo. To zlasti velja za elektronske dokaze, kot je zaseženo informacijsko gradivo, ki je nestrukturirano in najpogosteje šifrirano. Te podatke analizira in obdeluje bodisi Europol v Europolovem analitičnem okolju bodisi skupaj pristojni organi držav članic, organi EU in zasebne stranke v okviru skupnega podatkovnega prostora za policijo. Informacije se lahko med stranmi izmenjujejo prek skupnega podatkovnega prostora za policijo ali SIENA. Uporaba standardov je večinoma odvisna od vira podatkov in zato LAHKO sledi standardom in specifikacijam, na katerih temelji ustrezna podatkovna zbirka. Ker pa so informacije, potrebne za opravljanje nalog Europola, opredeljene le z namenom, naslednji seznam ni izčrpen.

–Navzkrižno preverjanje Vzpostavljena je storitev navzkrižnega preverjanja (členi 35 do 39) za hitro ugotavljanje povezav s prejšnjimi osebami in predmeti, vpletenimi v kriminalno dejavnost, ki se nanašajo le na obsojene osebe, osumljence storitve kaznivega dejanja ali osebe, za katere se domneva, da bodo storile kaznivo dejanje. Države članice imajo dostop do Europolovega analitičnega okolja (člen 41(4)) na podlagi sistema zadetek/ni zadetka. Mehanizem zadetek/ni zadetka (člen 80) organom, uradom in agencijam EU omogoča navzkrižno preverjanje informacij glede na Europolovo analitično okolje, pri čemer se lahko nanaša na osumljence, obsojene osebe, pa tudi na žrtve ali posredno povezane osebe.

–Upravna poročila, čeprav so objavljena v digitalni obliki, ne sledijo strogim zahtevam glede tehničnih standardov.

–Procesi, povezani s pravicami v zvezi z osebnimi podatki, so zelo ročni; čeprav so procesi obdelave in izmenjave podatkov lahko strukturirani in lahko sledijo določenim standardom, to ni zahteva.

Omejitve po procesih

Proces Sklic na zahtevo	Identifikacija policista	Navzkrižno preverjanje	Izmenjava informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj	Izmenjava z zasebnimi strankami	Operativna in strateška analiza	Inovacije	Upravno poročilo	Pravice v zvezi z osebnimi podatki
Člen 8(7)			X
Člen 9(2)			X
Člen 9(3)			X
Člen 9(4)			X
Člen 9(5)			X
Člen 7(1)					X
Člen 7(2)					X
Člen 7(3)					X
Člen 7(4)			X		X
Člen 7(5)			X		X
Člen 11			X
Člen 18(a)			X	X
Člen 18(b)				X
Člen 18(c)			X	X
Člen 16(a)			X
Člen 16(c)			X		X
Člen 21(4)			X		X
Člen 25(5)(a)			X
Člen 25(5)(b)			X
Člen 28			X
Člen 29			X		X
Člen 29(6)							X
Člen 30			X
Člen 34			X
Člen 35		X			X
Člen 36		X			X
Člen 37		X			X
Člen 38		X			X
Člen 39		X			X
Člen 40					X
Člen 41		X			X
Člen 42			X		X
Člen 43			X		X
Člen 44			X		X
Člen 45			X		X
Člen 46			X
Člen 49		X	X	X	X		X
Člen 51	X
Člen 52							X
Člen 53		X	X		X
Člen 55	X	X	X	X	X		X
Člen 56	X	X	X	X	X		X
Člen 54		X	X		X
Člen 61						X
Člen 80		X
Člen 81		X
Člen 94			X
Člen 96(1)				X	X
Člen 96(2)				X	X
Člen 96(3)				X	X
Člen 96(4)				X
Člen 96(5)				X
Člen 96(6)				X
Člen 96(7)				X
Člen 97			X
Člen 98						X
Člen 99						X
Člen 100						X
Člen 101						X
Člen 102						X
Člen 102								X
Člen 104								X
Člen 105								X
Člen 106								X
Člen 107						X
Člen 102	X	X	X	X	X	X	X	X
Člen 116(3)							X
Člen 117								X
Člen 130							X
Člen 136		X	X

Vrsta podatkov po posameznem procesu

Proces   Splošna vrsta podatkov in uporaba standardov	Identifikacija policista	Navzkrižno preverjanje	Izmenjava informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in/ali Europolom	Izmenjava z zasebnimi strankami	Operativna in strateška analiza	Inovacije	Upravno poročilo	Pravice v zvezi z osebnimi podatki
Ali se uporabljajo standardi oblike zapisa podatkov? (Obvezno/neobvezno)	O	O	N	N	N	N	n. r.	n. r.
Vrsta podatkov
Evropska digitalna identiteta za policijo	X
Policijske in pravosodne evidence		X	X		X	X		X
Informacije, ki jih hranijo druge uprave			X		X	X		X
Informacije, ki jih hranijo zasebni organi			X	X	X	X		X
OSINT			X	X	X	X		X
Digitalni dokazi			X	X	X	X		X
Operativno poročilo			X		X	X		X
Strateško poročilo			X		X	X		X
Upravno poročilo						X	X	X

Vrsta podatkov in veljavni podatkovni standardi

Vrsta podatkov	Veljavni podatkovni standard
Evropska digitalna identiteta za policijo	Določi se z
Policijske in pravosodne evidence
Prüm II, EPRIS, ECRIS, ECRIS-TCN, evidenca SIS	Kadar se izmenjujejo v okviru EU, se uporabljajo ustrezni standardi, kot so EPRIS, Prüm II, ECRIS, ECRIS-TCN ali SIS. Zanje se uporablja UMF. UMF določa taksonomijo podatkov, shranjenih v policijskih evidencah, in nacionalnim organom pomaga pri preslikavi njihovih podatkov v podatke drugih držav članic in Europolovih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Nacionalne policijske in pravosodne podatkovne zbirke	Kadar se ne izmenjujejo v okviru EU, običajno prevlada oblika nacionalnih podatkovnih zbirk, saj uvedba UMF v nacionalne sisteme za vodenje zadev ni bila določena kot obvezna. Vsebinsko so vrste podatkov, zajete z UMF: oseba (identiteta), fizični opis, profil DNK, podatki za prepoznavanje obraza, daktiloskopski podatki, odtis dlani, kaznivo dejanje, potovalni/identifikacijski/uradni dokument, fotografija, orožje, strelno orožje, organizacija, kazenska zadeva, let/potovanje; plačilna sredstva, prevozna sredstva; račun in povezani podatki, ukrep, ki ga je treba sprejeti v primeru najdbe, obsodba, kazen.
Informacije, ki jih hranijo druge uprave
Matični register	Uredba (EU) 2016/1191 – večjezični standardni obrazci Evropska mreža matičnih registrov (ECRN) – varna čezmejna izmenjava podatkov RISER – enotna elektronska storitev za dostop do registrov Usklajenost s standardi UN CRVS – strukturirana polja, metapodatki, edinstveni identifikatorji
Potna listina/osebna izkaznica	ICAO 9303 Potovalne informacije Direktiva PNR Uredbe o API
Evidence o priseljevanju, ki jih hrani uprava	Centralne podatkovne zbirke EU: VIS, EURODAC, EES, ETIAS: standardi so določeni z ustrezno zakonodajo in bi morali upoštevati UMF. Hranjeni podatki se nanašajo na identiteto osebe in potno listino. Izmenjujejo se lahko tudi informacije iz nacionalnih podatkovnih zbirk.
nacionalni registri nepremičnin ali elektronski sistemi za pridobivanje podatkov ter zemljiške knjige in katastri
nacionalni registri državljanstva in prebivalstva za fizične osebe
nacionalni register motornih vozil, zrakoplovov in plovil	SIS II, Prüm II
poslovni registri, vključno z registri podjetij in družb
davčni podatki, vključno s podatki, ki jih hranijo davčni organi in organi za prihodke
nacionalni podatki o socialni varnosti
Informacije, ki jih hranijo zasebni organi
Informacije o bančnih računih	V skladu z Direktivo (EU) 2024/1640,
Evidence o transakcijah
Informacije o hipotekah in posojilih
Informacije iz podatkovnih zbirk o nacionalnih valutah in podatkovnih zbirk o menjavi valut
Informacije o vrednostnih papirjih
Carinski podatki, vključno s čezmejnimi fizičnimi prenosi gotovine
Informacije o letnih računovodskih izkazih družb
Informacije o elektronskih prenosih sredstev in stanjih na računih
Informacije o računih za kriptosredstva in prenosih kriptosredstev	Kot je opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta (44).
OSINT
	Odvisno od veljavne oblike večpredstavnostnih zapisov
Digitalni dokazi
Zakonito prestrezanje	ETSI TS 103 705, ETSI TS 104 007
Komunikacijski metapodatki	Veljavni standardi ETSI
Videoposnetki	Odvisno od veljavne oblike večpredstavnostnih zapisov
Operativno poročilo
Strateško poročilo
Upravno poročilo

Usklajenost z evropsko strategijo za podatke

Pojasnilo, kako so zahteve usklajene z evropsko strategijo za podatke

Predlagana revizija Europolovega mandata je v celoti usklajena z Uredbo (EU) 2018/1725 (v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu podatkov za institucije in organe Unije), saj njena temeljna načela vključuje v Europolov operativni okvir, obenem pa obravnava posebne potrebe sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Besedilo Europolovo obdelavo osebnih podatkov izrecno podreja zahtevam uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije iz člena 98(1) ter v njegov pravni okvir vključuje ključne obveznosti, kot so zakonitost, omejitev namena in najmanjši obseg podatkov. Člen 32(2) omejuje obdelavo podatkov na vnaprej določene namene – kot so navzkrižno preverjanje, operativna analiza in raziskave – kar neposredno odraža zahtevo uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije, da se osebni podatki zbirajo za določene, izrecne in zakonite namene. Podobno je načelo omejitve hrambe okrepljeno s členom 101, ki od Europola zahteva, da vsaka tri leta pregleda potrebo po hrambi podatkov, ter določa najdaljše obdobje hrambe petih let, s čimer se usklajuje s členom 4 uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije. Predlog vključuje tudi mehanizme odgovornosti iz uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije, kot sta zahteva po ocenah učinka v zvezi z varstvom podatkov za obdelavo z visokim tveganjem (člen 102(3)) in obveznost posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP) pred začetkom novih vrst obdelave (člen 108), kar zrcali člen 90 uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije. Poleg tega besedilo zagotavlja skladnost z določbami uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije o pravicah posameznikov, na katere se nanašajo podatki, vključno z dostopom, popravkom in izbrisom (člena 105 in 106), ter izpolnjuje obveznosti glede dokumentacije in preglednosti iz uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije (člen 98). S sistematičnim vključevanjem teh vsebinskih zahtev predlog zagotavlja, da razširjene operativne zmogljivosti Europola ostanejo v celoti skladne s strogimi standardi varstva podatkov iz uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije.

Akt o podatkih59 se ne uporablja za ta predlog, saj predlog ne določa obveznosti, da bi podjetja morala dati podatke na voljo drugim podjetjem.

Europol bo spodbujal razvoj skupnih podatkovnih standardov v državah članicah EU za strateške analitične produkte (člen 7), izmenjavo informacij v zvezi s kaznivimi dejanji, zlasti o DNK, ter forenzične tehnike in tehnike analize podatkov, politika pa se ne nanaša na informacije javnega sektorja per se, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, kot določa direktiva o odprtih podatkih60, zlasti iz razlogov javne varnosti.

Skupni podatkovni prostor za policijo, predviden v predlogu, bo skupni prostor, v katerega bodo lahko preiskovalci vnašali skupne preiskovalne informacije za operativno analizo, in bo pomemben dejavnik za prispevanje k Europolovim raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim (člen 60) za usposabljanje, razvoj, preskušanje in potrjevanje naprednih analitičnih in forenzičnih zmogljivosti v regulativnih peskovnikih v skladu z aktom o umetni inteligenci. Tako skupni podatkovni prostor za policijo kot dejavnosti na področju raziskav in inovacij bosta imela koristi od razširljivih zmogljivosti hrambe in obdelave Europolove infrastrukture v oblaku. Te tri komponente prispevajo k nastanku skupnega podatkovnega prostora za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Določba akta o upravljanju podatkov61 o prenosu v tretje države se ne uporablja, ker gre za dejavnost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Pojasnilo, kako je bilo upoštevano načelo „samo enkrat“ in kako je bila proučena možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov

Zaprosila Europola zasebnim strankam za informacije dejansko izvedejo države članice v skladu s členom 96(7). Izvajanje načela „samo enkrat“ s strani organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic je zato urejeno z nacionalnim pravom in zato ne spada na področje uporabe tega predloga. Informacije, ki jih Europol in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zberejo pod takimi pogoji, se centralno upravljajo v okviru platforme za sodelovanje z zasebnimi strankami (člen 47), da se olajša komunikacija med Europolom, državami članicami in zasebnimi strankami ter zagotovi, da Europol ne zaprosi za iste informacije dvakrat. Zaprosila za informacije, ki jih neposredno začnejo države članice v skladu s členom 96(8) in se obravnavajo prek platforme, ter ustrezne izmenjave z zasebnimi strankami so na voljo Europolu v istem duhu omejevanja zaprosil podjetjem.

Zaprosila Europola za informacije pristojnim organom držav članic, organom, uradom in agencijam EU, tretjim državam in mednarodnim organizacijam se prav tako ne bodo pošiljala dvakrat, saj se taka zaprosila centralno upravljajo v agenciji prek Europolove službe za operativne dejavnosti in analizo pri uporabi člena 12. Nasprotno bo ista služba spremljala njihova zaprosila za informacije ali podporo, naj bo analitične, tehnične, finančne ali operativne narave, ter zagotavljala ustrezno in hitro obravnavo. Podobno bodo Europolove nacionalne enote držav članic, ki so obveščene tudi o vseh izmenjavah informacij med Europolom in njegovimi pristojnimi organi, zagotovile, da se ne pošiljajo podvojena zaprosila (člen 25(5)).

Pojasnilo, kako so novoustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti

Predlagana revizija Europolovega regulativnega okvira zagotavlja, da novoustvarjeni podatki spoštujejo načela najdljivih, dostopnih, interoperabilnih in ponovno uporabljivih podatkov v zaprti skupnosti organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter v določeni meri tudi tretjih držav, organov EU na področju pravosodja in notranjih zadev ter mednarodnih organizacij, ki sodelujejo v boju proti hudim kaznivim dejanjem organiziranega kriminala in terorizmu. V zvezi s tem predlagani okvir ohranja visoke standarde kakovosti s strukturiranim upravljanjem in napredno tehnično infrastrukturo.

Najdljivost se doseže z vzpostavitvijo centraliziranih platform, kot sta Europolovo analitično okolje (člen 40) in skupni podatkovni prostor za policijo (člen 42), ki zagotavljata varne, indeksirane repozitorije za kriminalističnoobveščevalne podatke, operativne analize in skupne preiskave. Ti sistemi vključujejo standarde za metapodatke, edinstvene identifikatorje in iskalne funkcionalnosti (vključno z alfanumeričnimi, biometričnimi in večpredstavnostnimi poizvedbami (člen 41)), da se omogoči natančno pridobivanje podatkov. Dostopnost se zagotavlja z nadzorom dostopa na podlagi vlog, evropsko digitalno identiteto za policijo (člen 51) in interoperabilnimi orodji, kot je SIENA (mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij, člen 46), ki omogočajo nemoteno in varno izmenjavo podatkov med državami članicami, organi Unije in pooblaščenimi partnerji. Europolova infrastruktura v oblaku (člen 50) nadalje zagotavlja razširljiv dostop do podatkov na zahtevo, hkrati pa izpolnjuje stroge zahteve glede varnosti in suverenosti, vključno z razdelitvijo v predelke in šifriranjem. Interoperabilnost je v predlog vključena z obveznimi tehničnimi standardi, kot je univerzalni format sporočil (UMF) (člen 53), ki harmonizira izmenjavo podatkov med informacijskimi sistemi Unije, ter z vključevanjem Europolovih orodij v obstoječe platforme EU, kot sta schengenski informacijski sistem (SIS) in EPRIS (evropski indeksni sistem policijskih evidenc, člen 48). Storitev navzkrižnega preverjanja (člen 36) in aplikacija za ugotavljanje ujemanja DNK (člen 54) avtomatizirata primerjave med nabori podatkov, zmanjšujeta silose in omogočata povezave med zadevami v realnem času. Ponovna uporabljivost je podprta z okvirom za predvidevanje in razvoj zmogljivosti (člen 57), ki spodbuja standardizirane metodologije, skupna analitična orodja in modularne zasnove sistemov (npr. ponovno uporabljive komponente programske opreme v infrastrukturi v oblaku). Visoki standardi kakovosti se uveljavljajo s protokoli za potrjevanje podatkov (npr. „nalagalniki podatkov“ za avtomatizirano nalaganje, člen 38), rednimi pregledi točnosti podatkov (člen 101) ter orodji za statistiko in poročanje (člen 48), ki spremljajo uspešnost, doslednost in skladnost s pravom Unije. Poleg tega usmerjevalna skupina za IKT in upravljanje informacij (člen 50) nadzoruje tehnično skladnost, programi usposabljanja (člen 64) pa zagotavljajo, da je osebje usposobljeno za ohranjanje celovitosti podatkov. Ti ukrepi skupaj ustvarjajo trden ekosistem, v katerem podatki niso le operativno učinkoviti, temveč tudi usklajeni s pravnimi in tehničnimi dobrimi praksami.

Podatkovni tokovi

Opis na visoki ravni za podatkovne tokove

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Akterji, ki zagotovijo podatke	Akterji, ki prejmejo podatke	Povod za izmenjavo podatkov	Pogostost (če je primerno)
Zaprosilo za informacije za prispevanje k usklajevalnemu ukrepu	Člen 8(7)	Europol	Država članica	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 8(7)	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Europol	Zaprosilo Europola	/
Zaprosilo za informacije	Člen 9(2)	Europol	Urad za odvzem premoženjske koristi države članice	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 9(2)	Urad za odvzem premoženjske koristi države članice	Europol	Zaprosilo Europola	/
Zaprosilo za ukrepanje (zamrznitev)	Člen 9(3)	Europol	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Pobuda Europola, nevarnost izginotja	/
Odločitev o zamrznitvi	Člen 9(3)	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Europol	Zaprosilo Europola	/
Zaprosilo za informacije	Člen 9(4)	Europol	Finančnoobveščevalna enota države članice	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 9(5)	Finančnoobveščevalna enota države članice	Europol	Zaprosilo Europola	/
Analitični produkti	Člen 7	Europol	Država članica Svet Komisija	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 7(4) in (5)	Država članica Organi, uradi in agencije EU	Europol	Zaprosilo Europola za operativni ali strateški analitični produkt	/
Zaprosila za začetek kazenske preiskave	Člen 11	Europol	Država članica	Kadar Europol meni, da bi bilo treba začeti kazensko preiskavo kaznivega dejanja, ki spada med njegove cilje	/
Odredba o odstranitvi spletnih vsebin	Člen 18	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Europol	Sklep države članice, da zahteva odstranitev	/
Odredba o odstranitvi spletnih vsebin	Člen 18(a)	Europol	Zasebna stranka	Usklajevanje med Europolom in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	/
Prijave spletnih vsebin	Člen 18(b)	Europol	Zasebna stranka	zaprosilo Europola ali organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki (spletne vsebine, storitve, računi, infrastrukture ali digitalne dejavnosti)	Člen 18(e)	Europol	Zasebna stranka	Zaprosilo Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 16(a)	Europol/urad za odvzem premoženjske koristi	Urad za odvzem premoženjske koristi/Europol	Pobuda Europola/urada za odvzem premoženjske koristi	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 16(c)	Europol/EJT	EJT/Europol	Pobuda Europola/EJT	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 21(4)	Europol/skupna preiskovalna skupina	Skupna preiskovalna skupina/Europol	Pobuda Europola/skupne preiskovalne skupine	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 25(5)(a)	Europol	Europolova nacionalna enota države članice	Pri izmenjavi z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	/
Zaprosilo za informacije	Člen 25(5)(a)	Europol	Europolova nacionalna enota države članice	Pobuda Europola	/
Zaprosilo za informacije	Člen 25(5)(c)	Europolova nacionalna enota države članice	Organi držav članic	Zaprosilo Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 25(5)(b)	Organi držav članic, ki imajo informacije	Europolova nacionalna enota države članice	Zaprosilo Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 25(5)	Europolova nacionalna enota države članice	Europol	Zaprosilo Europola	/
Javno dostopne informacije	Člen 28	Javno dostopen vir	Europol	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Členi 29, 32 in 33	Pristojni organ države članice Uradnik za zvezo za priseljevanje	Europol	Ugotovitev države članice, da so informacije potrebne za izpolnitev ciljev Europola	/
Poročilo	Člen 29	Europol	Svet Evropski parlament	Uporaba uredbe	Letno
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 34	Europol	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Ko se najdejo ustrezne operativne informacije	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 38	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Storitev navzkrižnega preverjanja	Brez nepotrebnega odlašanja, ko se ugotovi, da podatki izpolnjujejo pogoje iz členov 35 do 38	Sistematično
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 49	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Storitev navzkrižnega preverjanja	Pri izvajanju preiskav/kadar ima zadeva čezmejno razsežnost	Sistematično
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 49	Storitev navzkrižnega preverjanja	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	Na podlagi zgornjega zaprosila države članice	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 41	Europol Europolova nacionalna enota države članice	Europolovo analitično okolje	Pobuda organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice/Europolove nacionalne enote	/
Zadetek/ni zadetka	Člen 41	Europolovo analitično okolje	Europolova nacionalna enota države članice	Na podlagi zgornjega zaprosila	/
Vse informacije	Člen 46	Europol, država članica, tretje države, organi, uradi in agencije EU, mednarodna institucija	Europol, država članica, tretje države, organi, uradi in agencije EU, mednarodna institucija	/	/
Statistični podatki in poročila	Člen 52	Orodje	Država članica, Europol, drugi subjekti	Na zahtevo	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 94	Europol	Tretje države	Pobuda tretje osebe ali Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 96(3)	Zasebna stranka	Europol	Pobuda zasebne stranke	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 96(3)	Europol	Pristojni organ države članice	Pobuda Europola	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 96(4), člen 96(5)	Europol	Zasebna stranka	Pobuda Europola	/
Zaprosilo za informacije	Člen 96(7)	Europol	Europolova nacionalna enota	Pobuda Europola	/
Poročilo	Člen 96(11), člen 96(12)	Europol	Upravni odbor, Evropski parlament, Svet	Izvajanje uredbe	Letno
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 97(1)	Fizična oseba	Europol	Pobuda zasebne stranke	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 97(3)	Europol	Država članica, tretja država	Po prejemu zgoraj navedenih informacij	/
Obvestilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov	Člen 103	Europol	Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice	V primeru kršitve varnosti osebnih podatkov	/
Obvestilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov	Člen 104	Europol	Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki	V primeru kršitve varnosti osebnih podatkov	/
Osebni podatki	Člen 105	Europol	Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki	Na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki	/
Informacije za skupino za skupni parlamentarni nadzor	Člen 116(3)	Europol	Skupina za skupni parlamentarni nadzor	Odvisno od posameznega dela informacij za skupino za skupni parlamentarni nadzor	Različno
Zaprosilo za informacije	Člen 117(1)	Evropski parlament	Europol	Pobuda Evropskega parlamenta	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 109(2)	Europol	Evropski parlament	Na podlagi zgornjega zaprosila	/
Poročilo	Člen 130	Europol	Upravni odbor, Evropski parlament, Svet, nacionalni parlamenti	Izvajanje uredbe, začetek uporabe uredbe	5 let
Zaprosilo za informacije o osebnih podatkih osebe	Člen 136	Europol	Podatkovne zbirke države članice prek usmerjevalnika Prüm	Pobuda Europola	/
Identiteta osebe	Člen 136	Podatkovne zbirke države članice prek usmerjevalnika Prüm	Europol	Na podlagi zgornjega zaprosila	/
Izvedbeni akti Komisije, s katerimi se določi začetek delovanja	Člen 137	Komisija	Država članica	Postopek v odboru	/
Dopolnilne informacije SIS	Člen 30	Urad SIRENE države članice	Europol	Ob zadetku pri razpisu ukrepa v SIS	/
Informacije in kriminalističnoobveščevalni podatki	Člen 30	Europol	Urad SIRENE države članice	V odgovor na zgornje obvestilo	/
Informacije iz tretje države	Člen 30	Europol	Država članica	Pobuda Europola	/
Obvestilo o vnosu	Člen 30	Država članica	Europol	Ob vnosu razpisa ukrepa v SIS	/
Dopolnilne informacije	Člen 30	Europol	Država članica	Na zahtevo, ob prejemu zadetkov pri določenih razpisih ukrepov	/

4.3Digitalne rešitve

Digitalna rešitev	Sklici na zahteve	Glavne predpisane funkcionalnosti	Odgovorni organ	Kako je poskrbljeno za dostopnost?	Kako se upošteva možnost ponovne uporabe?	Uporaba tehnologij umetne inteligence (če je ustrezno)
Europolova storitev navzkrižnega preverjanja	Členi od 35 do 39	Shranjevanje, iskanje in avtomatizirano navzkrižno preverjanje informacij na podlagi alfanumeričnih in biometričnih podatkov. Sestavljena je iz: infrastrukture za shranjevanje informacij; iskalnega vmesnika; vmesnika za nalaganje, posodabljanje ali izbris informacij; varne komunikacijske infrastrukture med storitvijo navzkrižnega preverjanja in državami članicami/organi Unije/evropskim iskalnim portalom.	Europol	n. r. Strojni vmesnik	Sinergije z eu-LISA, člen 78(2), po možnosti s komponentami Prüm II Člen 36(4): storitev navzkrižnega preverjanja uporablja obstoječe tehnološke komponente, gradnike in infrastrukturo, ki jih je razvila in upravlja eu-LISA	Moduli za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov
Europolovo analitično okolje	Člena 40 in 41	Europolovo okolje za shranjevanje, obdelavo, navzkrižno preverjanje, vizualizacijo in analizo podatkov, tudi v podporo kazenskim preiskavam in operativnemu usklajevanju. Vključuje analitične delovne prostore, funkcionalnosti vodenja zadev, orodja za sodelovanje, storitve obdelave podatkov in druge zmogljivosti. Zagotavlja logično ločene analitične projekte za shranjevanje in obdelavo podatkov za različne analitične namene. Iskanje po načelu zadetek/ni zadetka: omogoča poizvedovanje po shranjenih podatkih za iskanje povezav z obstoječimi zadevami.	Europol	Specifikacije Europola za uporabniške vmesnike	Glej skupni podatkovni prostor za policijo	Glej skupni podatkovni prostor za policijo
Skupni podatkovni prostor za policijo	Členi od 42 do 45	Okolje držav članic za začetek skupnih primerov operativne analize: nalaganje, shranjevanje, navzkrižno preverjanje, obdelava in analiza preiskovalnih podatkov, skupna vizualizacija, urejanje dokumentov in poročil, varno komuniciranje in izmenjava informacij. Temeljilo naj bi na infrastrukturi v oblaku.	Europol	Za uporabniški vmesnik izvedbeni akt iz člena 42(4) in specifikacije Europola	Zahteva po souporabi in ponovni uporabi komponent strojne in programske opreme Europolovega analitičnega okolja ter po dajanju njegovih orodij, funkcionalnosti in modulov na voljo.	Gostujoča orodja, funkcionalnosti in moduli (opredeljeni z izvedbenimi akti) bodo verjetno vključevali tehnologijo UI.
SIENA	Člen 46	Varna izmenjava informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Sestavljena je iz: centralne infrastrukture za shranjevanje in obdelavo podatkov; spletnih vmesnikov in mobilnih aplikacij, ki osebju organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogočajo izmenjavo informacij; namenskih programskih vmesnikov, ki podpirajo interoperabilnost z informacijskimi sistemi držav članic in organov EU; varne komunikacijske infrastrukture med SIENA in državami članicami/organi Unije/tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami.	Europol	Določeno s specifikacijami Europola za uporabniški vmesnik	Poseben razvoj.	Vgrajeni moduli za pomoč pri vnosu in razlagi izmenjanih informacij
Platforma za sodelovanje z zasebnimi strankami (vključena v Europolovo analitično okolje)	Člen 47	Izvajanje odredbe o odstranitvi terorističnih spletnih vsebin, prijava na podlagi akta o digitalnih storitvah in krizne razmere na spletu. Olajšanje komunikacije med Europolom, državami članicami in zasebnimi strankami, ki ponujajo storitve v EU. Delovanje kot platforma za odzivanje na krize v kriznih razmerah na spletu, ki olajšuje komunikacijo in Europolu omogoča, da zasebnim strankam zagotovi potrebne informacije.	Europol	Določeno s specifikacijami Europola za uporabniški vmesnik	Platforma že podpira tri različne delovne postopke	/
Evropski indeksni sistem policijskih evidenc (sistem EPRIS)	Člen 48	Nove funkcionalnosti niso uvedene. Člen zgolj določa, da Europol opravlja naloge, ki so mu dodeljene z Uredbo (EU) 2024/982 v zvezi s sistemom EPRIS.	Europol	//	//	//
Druge storitve in orodja	Člen 49	Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke za opredelitev potrebnih funkcionalnosti dodatnih storitev in orodij.	Evropska komisija	//	//	//
Europolova infrastruktura v oblaku	Člen 50	Zagotavlja nadgradljive, varne in elastične zmogljivosti za shranjevanje in obdelavo, ki omogočajo vzpostavitev skupnega podatkovnega prostora za policijo. Zato Europolu in pristojnim organom držav članic omogoča dostop do Europolovih orodij, sodelovalnih okolij in drugih zmogljivosti za obdelavo operativnih podatkov. Za isti namen jo lahko uporabljajo tudi drugi organi Unije in tretje države. Podpirala naj bi shranjevanje, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov. Zagotavljala naj bi strog nadzor dostopa in kompartmentalizacijo podatkov. Podrobno določene pravice dostopa.	Europol	n. r. strojni vmesnik	Skupno javno naročanje storitev računalništva v oblaku	Analitika, ki temelji na UI, bo odvisna od pričakovane nadgradljivosti
Evropska digitalna identiteta za policijo	Člen 51	Zagotavlja potrebno shemo avtentikacije in močne identifikacije za dostop do skupnega podatkovnega prostora za policijo	Države članice Europol	Izvedbeni akt na podlagi člena 51	Izvedbeni akt bi bilo treba pripraviti z namenom ponovne uporabe okvira tehničnih komponent, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 910/2014 in njenimi izvedbenimi akti. Kadar je mogoče, bi moral omogočati uporabo evropskih denarnic za digitalno identiteto	Ne
Statistična orodja in orodja za poročanje	Člen 52	Zagotavljajo statistične podatke in poročila za namene ocenjevanja, spremljanja, analiziranja in poročanja. Zbirajo, ustvarjajo in zagotavljajo agregirane statistične informacije, kazalnike, tehnične dnevnike, metrike uporabe in analitična poročila.	Europol	Izvedbeni akt na podlagi člena 52(6)	Člen 86(2)(a): ponovna uporaba podobnih komponent iz obsežnih informacijskih sistemov EU, kot je centralni register za poročanje in statistične podatke	Omejeno na oblikovanje poročila
Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK	Člen 54	Omogočanje varne in zanesljive primerjave profilov DNK v podporo preiskavam kaznivih dejanj v državah članicah	Europol	n. r. Strojni vmesnik	Aplikacijo za preverjanje ujemanja uporabljajo države članice	Ne

Storitev Europola za navzkrižno preverjanje idr.

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporabljata)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o umetni inteligenci	Algoritmi za navzkrižno ugotavljanje ujemanja lahko uporabljajo sisteme ali modele UI v smislu akta o umetni inteligenci, zlasti na področju biometrije ali preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (npr. prstni odtis, podoba obraza, profiliranje). Izvedbeni akt na podlagi člena 37(4) bo zagotovil usklajenost z aktom o umetni inteligenci in smernicami Komisije, zlasti glede razvrščanja visokotveganih sistemov UI. Koristne bi bile lahko dodatne smernice Europola za uporabnike iz držav članic o vključevanju in izvajanju v okviru nacionalnih postopkov glede na različna veljavna pravila, odvisno od tega, ali gre za visoko tveganje ali ne. Europolovo analitično okolje in skupni podatkovni prostor za policijo; čeprav predlog ne predvideva, da bi ti okolji temeljili na tehnologiji UI, bosta namenski varni okolji za Europol oziroma države članice za izvajanje naprednih kriminalističnih analiz na podlagi dokaznega gradiva in drugih informacij z uporabo orodij, večinoma temelječih na UI, ki gostujejo v enem ali drugem okolju. Veliko orodij za analitiko kaznivih dejanj ne spada v razvrstitev visokega tveganja (na primer obdelava velikih in kompleksnih podatkovnih naborov, kot je prepisovanje zvočnih datotek, za izluščenje entitet, kot so imena in telefonske številke, iz besedilnih sporočil brez pregledovanja vsebine sporočila; razvrščanje slik in zaznavanje predmetov, vendar brez biometrije). Le majhen del preostalih primerov (kot je uporaba detektorjev laži ali orodij za profiliranje) bi spadal v Prilogi I in III k aktu o umetni inteligenci. Sistemi UI, ki spadajo na področje uporabe visokotveganih sistemov UI ali so zunaj njega, so pojasnjeni v smernicah COM o razvrščanju visokotveganih sistemov UI. V skladu s tem predlogom se Europolu zagotovi zmogljivost za učenje in razvoj lastnih orodij, ki omogočajo UI, z uporabo regulativnih peskovnikov (člen 61(2)), ter naloga podpore državam članicam pri uporabi ustreznih gostujočih orodij in zmogljivosti (člen 59(3)) in zagotavljanja povezanega usposabljanja (člen 64(1)(b)). Zaradi tako velikih ambicij bo Europol okrepljen, da bi lahko podpiral svoje obveznosti kot ponudnik oziroma uvajalec sistemov UI, vključno z visokotveganimi (glej specifični cilj 3/napredne zmogljivosti s 117 milijoni EUR in 40 EPDČ v naslednjem večletnem finančnem okviru). Usposabljanje in podpora državam članicam pri spoštovanju pravil o UI pri uporabi orodij, ki jih zagotavlja Europol, bosta podprta z vzpostavitvijo podpornih uradov Europola (112 milijonov EUR, 157 EPDČ). SIENA in platforma za sodelovanje z zasebnimi strankami Taka digitalna rešitev lahko vključuje le vgrajene module, ki omogočajo UI in niso visokotvegani, kot je obdelava naravnega jezika (prevajanje, prepisovanje itd.). Obveznosti glede preglednosti bodo obravnavane v okviru prizadevanj za nadgradnjo obstoječih sistemov in orodij (130 milijonov EUR, 115 EPDČ). Europolova infrastruktura v oblaku Evropska digitalna identiteta za policijo Statistična orodja in orodja za poročanje Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK Nobena od teh rešitev naj ne bi temeljila na tehnologiji UI
Okvir EU za kibernetsko varnost	Novi predlagani mandat je usklajen z NIS2 (med drugim za zasebne stranke) in z aktom o kibernetski varnosti, saj a)nove zahteve za zadevne organe, vključno z Europolom, izrecno zahtevajo uporabo okvira EU za kibernetsko varnost (i) za javno naročanje storitev v oblaku iz člena 50(4) in (ii) za pripravo statističnih podatkov iz člena 52(5). b)krepi vlogo Europola pri preiskavah kibernetske kriminalitete. Čeprav Europol sam ni subjekt, zajet v NIS2, predlog krepi organizacijske ukrepe za kibernetsko varnost (npr. varno ravnanje s podatki, odzivanje na incidente). Povečuje zmožnost Europola, da podpira države članice pri preiskovanju kibernetskih incidentov, ne da bi zasebnim subjektom nalagal neposredne obveznosti. Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK je skladna tudi z aktom o kibernetski odpornosti kot proizvod, vendar ne nalaga zahtev, ki bi vplivale na to, kako proizvajalci izvajajo bistvene zahteve akta o kibernetski odpornosti.
eIDAS	Čeprav se eIDAS ne uporablja za javne uslužbence in osebje agencij, bo za dostop do Europolove infrastrukture v oblaku, na kateri temelji skupni podatkovni prostor za policijo, potrebna evropska digitalna identiteta za policijo. Uporaba take identitete se lahko razširi tudi na druge digitalne rešitve (SIENA itd.). Izvedbeni akti bodo urejali uvedbo sredstva digitalne identifikacije za vse kriminalistične preiskovalce z visoko ravnjo zanesljivosti. V ta namen si bo prizadevalo za uskladitev in ponovno uporabo obstoječih shem in infrastrukture, določenih z uredbo eIDAS.
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Enotno digitalno vstopno mesto se ne uporablja za storitve, ki jih Europol ponuja pristojnim organom držav članic, organom, uradom in agencijam EU, zasebnim strankam ali fizičnim osebam. Informacijski sistem za notranji trg se ne uporablja, saj pobuda ne spada na področje uporabe notranjega trga.
Drugo

4.4    Ocena interoperabilnosti

Opis na visoki ravni za digitalne javne storitve, na katere vplivajo zahteve

Digitalna javna storitev ali kategorija digitalnih javnih storitev	Opis	Sklici na zahteve	Rešitve interoperabilne Evrope  Ni relevantno	Druge interoperabilnostne rešitve
Strateška podpora	Priprava analitičnih produktov operativne in strateške narave,	Člen 7 Členi 49, 50, 51, 52 in 53		Europol podpira razvoj in uporabo skupnih analitičnih metodologij in standardov
Olajševanje izmenjave informacij	Izmenjava: obveznosti za države članice, vključno z uradom za odvzem premoženjske koristi in finančnoobveščevalnimi enotami ter Europolom glede izmenjave informacij Storitve navzkrižnega preverjanja: ena centralna služba, vključno z aplikacijo za preverjanje ujemanja DNK za pristojne organe držav članic; mehanizem javljanja zadetkov po načelu „zadetek/ni zadetka“ za organe, urade in agencije EU ter informacijske sisteme EU; zagotavljanje nadaljnjega dostopa EJT do Europolovega analitičnega okolja Kanali za izmenjavo: skupni podatkovni prostor za policijo za skupne zadeve in SIENA za dvostranske/večstranske izmenjave.	Člen 8(7), člen 9, člen 16(a) in (c) Člena 12 in 13, člen 25(5)(a) in (b), členi 29, 30 in 34 Členi od 35 do 39 Člena 46 in 54 Člena 80 in 81 Členi 45, 46, 47, 49, 50–51 in 136		UMF, standardi o finančnih in biometričnih podatkih, ki izhajajo iz sektorske zakonodaje oziroma zakonodaje o izmenjavi informacij (uradi za odvzem premoženjske koristi, preprečevanje pranja denarja, Prüm II, VIS itd.) Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK bo prvič uresničila standard na tem področju, ki ga vodi EU. Evropska digitalna identiteta za policijo podpira enostavno naslavljanje sogovornikov pri izmenjavah.
Sodelovanje z zasebnimi strankami	Zagotavljanje informacij zasebnim strankam v kriznih razmerah za odstranjevanje in prijavljanje terorističnih vsebin na spletu in nezakonitih vsebin na podlagi namenske platforme. Zahtevanje informacij od zasebnih strank prek Europolove nacionalne enote.	Členi 14, 47, od 96 do 99 Členi 49, 50, 51, 53, 55 in 56		Univerzalni format sporočil (UMF)
Podpora analizi kriminalističnoobveščevalnih podatkov	Zagotavljanje analize kriminalističnoobveščevalnih podatkov Europolovo analitično okolje z napredno forenziko. Nabor naprednih analitičnih orodij in forenzike Podpira skupno kriminalistično analizo Skupni podatkovni prostor za policijo za skupno sodelovanje držav članic. Ista napredna orodja kot zgoraj.	Členi od 13 do 19 Členi 48, 49, 50, 51, 53, 55 in 56 Členi od 41 do 45 Členi 48, 49, 50, 51, 53, 55, 56 in 137		Univerzalni format sporočil (UMF) Nabor ukrepov in okvirov upravljanja za usmerjanje, standardizacijo, usklajevanje, razvoj, uvajanje in podpiranje uporabe naprednih analitičnih zmogljivosti v državah članicah, vključno s tistimi, ki temeljijo na UI: Členi od 13 do 19, 22(3)(a), 26, 53, 54, 55, 56, od 57 do 64
Pravice glede varstva podatkov	Uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z varstvom podatkov in nadzorom	Členi od 103 do 106, člen 116(3) in člen 117		n. r.

Odvisnost digitalnih javnih storitev od digitalnih rešitev

X: odvisno od P: lahko je odvisno od	Europolova storitev navzkrižnega preverjanja	Europolovo analitično okolje	Skupni podatkovni prostor za policijo	SIENA	Platforma za sodelovanje z zasebnimi strankami	Sistem EPRIS	Druge storitve in orodja	Europolova infrastruktura v oblaku	Evropska digitalna identiteta za policijo	Statistično orodje in orodje za poročanje	Aplikacija EU za preverjanje ujemanja DNK
Strateška podpora		X	X	X			P	P	P	X
Olajševanje izmenjave informacij	X	X	X	X	X	X	P	X	X		X
Sodelovanje z zasebnimi strankami		X	X		X		P	P	P
Podpora analizi kriminalističnoobveščevalnih podatkov	X	X	X	X	P	X	P	X	X		X

Vpliv zahtev posameznih digitalnih javnih storitev na čezmejno interoperabilnost

Strateška podpora

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami	Digitalna ali sektorska politika ni bila opredeljena.	-
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev	-Prenos nalog upravnega odbora na izvršni odbor (člen 75(1)). -Izvršni odbor podpira odločitve upravnega odbora (člen 75(5)) -Redni sestanek vodij Europolovih nacionalnih enot (člen 25(4)).	-
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov	-Europol razvija standarde za strateške produkte (člen 7(3)).	-
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov	-Europol razvija standarde za strateške produkte (člen 7(3)). -Skupno statistično orodje in orodje za poročanje s kategorijami, opredeljenimi z izvedbenim aktom (člen 52(6)).	-

Olajševanje izmenjave informacij

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami	Nova politika krepi stvarni doseg teh dveh instrumentov . Uredba Prüm II: Uredba (EU) 2024/982 se spremeni, da se razširi zmogljivost Europola za vpogled v nacionalne podatkovne zbirke (člen 136); Europol razvije aplikacijo EU za preverjanje ujemanja DNK v podporo izmenjavam DNK v okviru Prüm II (člen 54), odgovornost Europola v zvezi s sistemom EPRIS pa je pojasnjena v členu 48. . Direktiva (EU) 2023/977 o izmenjavi informacij: SIENA se uporablja za to, da nacionalne enotne kontaktne točke zagotavljajo informacije Europolu (člen 46(3)), in kot privzeti kanal za izmenjavo informacij z Europolom (člen 46(5)); vzpostavitev zadeve pod skupno operativno analizo je lahko nadaljevanje izmenjave informacij na podlagi Direktive (člen 46(4)); SIENA se lahko uporablja za izmenjavo informacij s tretjimi državami (člen 46(7)). . Uredba Sveta (EU) 2017/1939 o EJT: v skladu s členom 73(3) se informacije, ki so sprožile zadetek, delijo z EJT. . Uredba (EU) 2018/1727 o Eurojustu: vzajemni dostop do informacij za namen navzkrižnega preverjanja. . Direktiva (EU) 2024/1260 o povrnitvi in odvzemu premoženja: predlagana politika podrobno določa in razširja odgovornosti in zmožnosti agencije v okviru za sodelovanje iz člena 29 Direktive. V skladu s členom 9 Europol pridobi dostop do podatkov, ki so neposredno ali posredno dostopni uradom za odvzem premoženjske koristi. . Uredba (EU) 2019/818 o interoperabilnosti: Europolu je zaupana podpora razvoju UMF (člen 53). Jasnejše odgovornosti s kodifikacijo centrov in sistemov . Uredba (EU) 2019/1240 o uradnikih za zvezo za priseljevanje: obveznosti glede povezave s SIENA; pojasnjene so obveznosti prispevanja k zagotavljanju informacij Europolu. . Direktiva (EU) 2019/1153 o finančnih informacijah: pojasnjeno je, da je obseg sodelovanja s FIU lahko širši od pranja denarja in financiranja terorizma ter združen v posebnem členu 9(4) in (5) o podpori finančnim preiskavam in odvzemu premoženjske koristi. . Uredba (EU) 2019/818 o interoperabilnosti: dostop obsežnih informacijskih sistemov EU in uredbe o preverjanju do podatkov Europola za navzkrižno preverjanje (tj. centralnih sistemov ETIAS in VIS) temelji na varnem komunikacijskem kanalu, vzpostavljenem na podlagi člena 36(2)(e) z evropskim iskalnim portalom. . Uredba (EU) 2024/1356 o preverjanju: dostop organov za preverjanje zdaj temelji na vzpostavljenem komunikacijskem kanalu med mehanizmom navzkrižnega preverjanja in evropskim iskalnim portalom. Usklajenost ostaja nespremenjena/preoblikovanje . SIS: uredbe (EU) 2018/1860, 1861 in 1862 urejajo vlogo Europola v zvezi z analizo dopolnilnih informacij, vnosom informativnih razpisov ukrepov, zadetki pri informativnih razpisih ukrepov in razpisi ukrepov, povezanimi s teroristično dejavnostjo. . Direktiva (EU) 2015/849 o FIU: zaščitni ukrep glede nevmešavanja v izmenjave z zasebnimi strankami na podlagi Direktive ostaja enak. . Uredba (EU) 2019/881 o kibernetski varnosti: Sodelovanje z agencijo ENISA ostaja enako.	Uredba ne ureja medsebojnega vpliva z naslednjimi uredbami glede posebnih določb v zvezi z izmenjavo informacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalnih dejavnosti . PNR: Direktiva 2016/681 . API: Uredba (EU) 2025/13 . Uredba VIS (EU) št. 767/2008, Uredba (EU) 2017/2226 o SVI, Uredba (EU) 2018/1240 o sistemu ETIAS, Uredba Eurodac (EU) 2024/1358 . Uredba (EU) 2023/1113 o informacijah o kriptosredstvih . Direktiva (EU) 2021/555 o strelnem orožju in Uredba (EU) 2025/41
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev	V zvezi z razvojem potrebnih zmogljivosti za zagotavljanje digitalne javne storitve -Vzpostavitev usmerjevalne skupine za IKT in upravljanje informacij (člen 55). -Vzpostavitev svetovalne skupine za IKT in upravljanje informacij (člen 56). -Europol zagotavlja tehnično podporo za integracijo (člen 22(2), tretji odstavek). -Pojasnjene so naloge Europolovih nacionalnih enot v zvezi z uporabo digitalne javne storitve (člen 25(6)), vključno s tehničnimi vidiki. -Europolovo nacionalno enoto podpira podporni urad Europola (člen 26), v katerem je v EU zaposlenih več kot 150 članov osebja Europola.	-
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov	-Glej podporo Europola, Europolovih nacionalnih enot in podpornih uradov.	-
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov	Splošna uporaba UMF: -Europol podpira njegov razvoj in sprejetje (člen 53). -Svetovalna skupina za IKT/upravljanje informacij (člen 56(5)(c)) prispeva k opredelitvi in spodbujanju skupnih tehničnih standardov. -Europol podpira postopke standardizacije, vključno z razvojem in spodbujanjem skupnih standardov, zahtev glede interoperabilnosti ter operativnih in tehničnih specifikacij, pomembnih za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (člen 57(3)(b)): zlasti (člen 65(2)(b)) prek svoje službe za zmogljivosti in inovacije. -Europol zagotavlja tehnično podporo za integracijo (člen 22(2), tretji odstavek).	-Standard UMF ni predpisan za razvoj digitalnih rešitev Europola. -Standard UMF ni predpisan za integracijo nacionalnih sistemov.

Izmenjava z zasebnimi strankami

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami	Jasnejše odgovornosti s kodifikacijo centrov in sistemov . Uredba (EU) 2021/784 o terorističnih spletnih vsebinah: Novo kodificiranemu Evropskemu centru za boj proti terorizmu so zaupane vse naloge Europola v zvezi s prijavami in odstranitvami; in potekajo na novo vzpostavljeni digitalni platformi za sodelovanje z zasebnimi strankami (člen 47(2)(a)). . Uredba (EU) 2022/2065 o aktu o digitalnih storitvah: podobno kot zgoraj na podlagi člena 47(2)(a). . Okvir EU za posnetke spolne zlorabe otrok: Naloge in zmogljivosti Europola v zvezi z izmenjavo posnetkov spolne zlorabe otrok se dodatno racionalizirajo s splošno ureditvijo izmenjav z zasebnimi strankami na podlagi člena 97. Usklajenost ostaja nespremenjena/preoblikovanje . Direktiva (EU) 2015/849 o FIU: zaščitni ukrep glede nevmešavanja v izmenjave z zasebnimi strankami na podlagi Direktive ostaja enak.	Uredba ne ureja medsebojnega vpliva z naslednjimi uredbami glede posebnih določb v zvezi z izmenjavo informacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalnih dejavnosti.
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev	V zvezi z razvojem potrebnih zmogljivosti za zagotavljanje digitalne javne storitve državam članicam ter organom, uradom in agencijam EU: glej zgoraj „izmenjava informacij“. Za uvedbo/uporabo s strani zasebnih strank: -Europol lahko vzpostavi odnose sodelovanja z zasebnimi strankami (člen 91). -Europol vzpostavi postopek za odobritev ali preklic varnega dostopa zasebnih strank do platforme (člen 43(3)).	-Podpora zasebnim strankam, podobna podpori državam članicam, po presoji Europola in na podlagi dvostranskih sporazumov.
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov	-Glej podporo Europola, Europolovih nacionalnih enot in podpornih uradov.	-Podpora zasebnim strankam, podobna podpori državam članicam, po presoji Europola in na podlagi dvostranskih sporazumov
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov	-Europol povabi zasebne stranke, da prispevajo k delu svetovalne skupine za inovacije (člen 67).	-Povabilo zasebnim strankam, da prispevajo k delu svetovalne skupine za inovacije, izrecno ne zajema standardov (člen 67)

Podpora analizi kriminalističnoobveščevalnih podatkov

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami	Nova politika krepi stvarni doseg teh dveh instrumentov Direktiva (EU) 2024/1640 o preprečevanju pranja denarja: Europol lahko podpira skupno analizo, ki jo izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi Direktive iz člena 76 Uredba (EU) 2019/1896 o Frontexu: Europol Frontexu zagotavlja analize tveganja na podlagi potovalnih informacij (člen 77(1)) Usklajenost ostaja nespremenjena/preoblikovanje	Uredba ne ureja medsebojnega vpliva z naslednjimi uredbami glede posebnih določb v zvezi z izmenjavo informacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalnih dejavnosti Uredba (EU) 2022/850 o sistemu e-CODEX . Uredba (EU) 2023/969 o platformi za sodelovanje skupnih preiskovalnih skupin
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev	Enako kot za „izmenjavo informacij“ -Poseben interes za nove obveznosti Europola, ki podpirajo uporabo novih naprednih analitičnih in forenzičnih zmogljivosti na podlagi člena 59	-
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov	Enako kot za „izmenjavo informacij“	-
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov	Enako kot za „izmenjavo informacij“	-

4.5 Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Opis na visoki ravni za ukrepe, ki podpirajo digitalno izvajanje

Opis ukrepa	Sklici na zahteve	Vloga Komisije (če je relevantno)	Akterji, ki jih je treba vključiti (če je relevantno)	Pričakovana časovnica (če je relevantno)
Sprejetje izvedbenih/delegiranih aktov ali smernic	Člen 38(3) in člen 137(1) Člen 50(9) in člen 137(2) Člen 42(4) in člen 137(3) Člen 81(8) in člen 137(4) Člen 52(6) in člen 137(5)	Sprejetje aktov	Države članice	L0+1
Sprejetje izvedbenih pravil	Člen 13(5) Člen 70(2)(j)	Glasovanje v upravnem odboru	Europol Države članice Komisija	L0+1
Podpora testiranju, uvajanju, integraciji in operativni uporabi, vključno z usposabljanjem	Člena 25 in 26 Člen 65(2)(b) Člen 66(1) Členi 59, 62, 63 in 64	Nadzorna vloga v svetovalni skupini in usmerjevalni skupini za upravljanje informacij/IKT	Europol Države članice	Odvisno od rešitve; Glej oddelek 1.5.1

(1)    Glej sklepe Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2025 o boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.

(2)    Glej oddelek 2.1 o skladnosti z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike.

(3)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ.

(4)    Evropa pred izbiro: politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029, julij 2024.

(5)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ProtectEU – evropska strategija notranje varnosti, COM(2025) 148 final z dne 1. aprila 2025.

(6)    Izjava evropskih policijskih načelnikov, 29. april 2025.

(7)    Uredba (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 v zvezi s sodelovanjem Europola z zasebnimi strankami, obdelavo osebnih podatkov s strani Europola pri podpiranju preiskav kaznivih dejanj in vlogo Europola pri raziskavah in inovacijah (UL L 169, 27.6.2022, str. 1).

(8)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).

(9)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT).

(10)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624.

(11)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(12)    Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA).

(13)    Vključno z razvojem v zvezi s predlogom Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije in carinskem organu Evropske unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013, COM(2023) 258 final z dne 17. maja 2023.

(14)    Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ.

(15)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov.

(16)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ProtectEU: agenda za preprečevanje terorizma in boj proti njemu, COM(2026) 101 final z dne 26. februarja 2026.

(17)    Sklepi Sveta o krepitvi EMPACT in prednostnih nalogah EU na področju kaznivih dejanj za naslednji cikel EMPACT za obdobje 2026–2029, ki jih je Svet odobril 13. junija 2025.

(18)    COM(2025) 743 final z dne 4. decembra 2025.

(19)    COM(2025) 744 final z dne 4. decembra 2025.

(20)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in kaznivim dejanjem, povezanim s strelnim orožjem, COM(2026) 102 final, ki ga je Komisija sprejela 26. februarja 2026.

(21)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Kažipot za zakonit in učinkovit dostop do podatkov za odkrivanje in pregon, COM(2025) 349 final z dne 24. junija 2025.

(22)    Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011.

(23)    Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti).

(24)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropska strategija za podatke, COM(2020) 66 final z dne 19. februarja 2020.

(25)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030.

(26)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Strategija EU za podatkovne centre in računalništvo v oblaku, COM(2024) [final].

(27)    Uredba (EU) 2024/2847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi in spremembi uredb (EU) št. 168/2013 in (EU) 2019/1020 ter Direktive (EU) 2020/1828 (Akt o kibernetski odpornosti).

(28)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema v oblaku in umetnointeligenčnega ekosistema (akt EU o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence); COM(2026) 502 final.

(29)    Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2).

(30)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

(31)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, novi evropski program za inovacije, COM(2022) 332 final z dne 5. julija 2022.

(32)    Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) ter Uredba (EU) 2024/1624 in Direktiva (EU) 2024/1640, ki sta del svežnja Unije o preprečevanju pranja denarja.

(33)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov).

(34)    COM(2025) 752 final.

(35)    Vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2024/1689 (akt o umetni inteligenci).

(36)    Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2009/371/oj ).

(37)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2016/794/oj ).

(38)    Direktiva (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (UL L, 2024/1385, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1385/oj ).

(39)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1727/oj ).

(40)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj ).

(41)    Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/881/oj ).

(42)    Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/36/oj ).

(43)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj .

(44)    Uredba (EU) 2024/1356 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (UL L, 2024/1356, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1356/oj ).

(45)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj .

(46)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES ( UL L 295, 21.11.2018, str. 39 , ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(47)    Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/784/oj ).

(48)    Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj ).

(49)    Uredba (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II) (UL L, 2024/982, 5.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj ).

(50)    Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/818/oj ).

(51)    Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj ).

(52)    Uredba (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (UL L 319, 4.12.2015, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2015/2219/oj ).

(53)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 122, 10.5.2019, str. 1 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/715/oj ).

(54)    Uredba (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L, 2024/1620, 19.6.2024, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1620/oj ).

(55)    Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/1971/1182/oj ).

(56)    Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/168/oj ).

(57)    Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta… (UL…, ELI: …).

(58)    Uredba (EU) 2019/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 198, 25.7.2019, str. 88, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1240/oj ).

(59)    Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L 134, 22.5.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/977/oj ).

(60)    Sklep Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (UL L 185, 16.7.2005, str. 35, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2005/511/oj ).

(61)    Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2019/452/oj ).

(62)    Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2022/922/oj ).

(63)    Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L 186, 11.7.2019, str. 122, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1153/oj ).

(64)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/849/oj ).

(65)    Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah (UL L 162, 20.6.2002, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2002/465/oj ).

(66)    UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(67)    Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1860/oj ).

(68)    Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1861/oj ).

(69)    Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1862/oj ).

(70)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2008/767/oj ).

(71)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2008/767/oj ).

(72)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2016/680/oj ).

(73)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj ).

(74)    Direktiva (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L, 2024/1640, 19.6.2024, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1640/oj ).

(75)    Uredba (EU) 2023/1322 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2023 o Agenciji Evropske unije za droge (EUDA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1920/2006 (UL L 166, 30.6.2023, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1322/oj ).

(76)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj ).

(77)    Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/1994/2965/oj ).

(78)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj ).

(79)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj ).

(80)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1371/oj ).

(81)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2015/443/oj ).

(82)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2015/444/oj ).

(83)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(84)    Ocena Komisije, da 10 % do 15 % kazenskih preiskav upravičuje uporabo orodij UI.

(85)    Kazniva dejanja, osumljenci in storilci, kot so opredeljeni na naslovu https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/crim_sims.htm.

(86)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(87)    COM(2025) 570 final; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52025DC0570

(88)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) http://data.europa.eu/eli/reg/2016/794/2026-01-11  

(89)    Načeloma naj bi funkcije upravljanja Europola v kadrovskem smislu ostale večinoma stabilne. Predlog naj bi prinesel večjo učinkovitost, zlasti s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov v zvezi z varstvom podatkov, s čimer se bodo omejile dodatne kadrovske potrebe za horizontalne upravljavske in upravne funkcije.

(90)    Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije

(91)    Skupna izjava o decentraliziranih agencijah.

(92)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(93)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(94)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(95)    Odobritve za obveznosti in plačila so enake.

(96)    Odobritve za obveznosti in plačila so enake.

(97)    Glej opombo Error! Bookmark not defined..

(98)    Glej opombo Error! Bookmark not defined..

(99)    Glej opombo Error! Bookmark not defined..

(100)    Glej opombo Error! Bookmark not defined..