–

za Deutsche Wohnen SE O. Geiss, K. Mertens, N. Venn in T. Wybitul, Rechtsanwälte,

–

za nemško vlado J. Möller in P.-L. Krüger, agenta,

–

za estonsko vlado M. Kriisa, agentka,

–

za nizozemsko vlado C. S. Schillemans, agentka,

–

za norveško vlado L.-M. Moen Jünge, M. Munthe-Kaas in T. Westhagen Edell, agentke,

–

za Evropski parlament G. C. Bartram in P. López-Carceller, agentki,

–

za Svet Evropske unije J. Bauerschmidt in K. Pleśniak, agenta,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, F. Erlbacher, H. Kranenborg in G. Meessen, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 83, od (4) do (6), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1; v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Deutsche Wohnen SE (v nadaljevanju: DW) in Staatsanwaltschaft Berlin (državno tožilstvo v Berlinu, Nemčija) v zvezi z upravno globo, ki je bila družbi DW naložena na podlagi člena 83 SUVP zaradi kršitve člena 5(1)(a), (c) in (e), člena 6 in člena 25(1) te uredbe.

3

V uvodnih izjavah 9, 10, 11, 13, 74, 129 in 150 SUVP je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

4

Člen 4 te uredbe določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]

[…]“

5

Člen 58 navedene uredbe, naslovljen „Pooblastila“, v odstavkih 2 in 4 določa:

„2.   Vsak nadzorni organ ima vsa naslednja popravljalna pooblastila:

[…]

[…]

[…]

[…]

4.   Nadzorni organ izvaja pooblastila, ki so mu dodeljena v skladu s tem členom, na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom, kot je določeno v pravu Unije in pravu države članice v skladu z [Listino Evropske unije o temeljnih pravicah].“

6

Člen 83 iste uredbe, naslovljen „Splošni pogoji za naložitev upravnih glob“, določa:

„1.   Vsak nadzorni organ zagotovi, da so upravne globe, naložene na podlagi tega člena, v zvezi s kršitvami te uredbe iz odstavkov 4, 5 in 6, v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Glede na okoliščine posameznega primera se upravne globe naložijo poleg ali namesto ukrepov iz točk (a) do (h) in (j) člena 58(2). Pri odločanju o tem, ali se naloži upravna globa, in o višini upravne globe za vsak posamezen primer se ustrezno upošteva naslednje:

3.   Če upravljavec ali obdelovalec namerno ali iz malomarnosti pri istem ali povezanem dejanju obdelave krši več določb te uredbe, skupni znesek upravne globe ne presega zneska, določenega za najhujšo kršitev.

4.   V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 10.000.000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

[…]

5.   V skladu z odstavkom 2 se za kršitve naslednjih določb uporabljajo upravne globe v znesku do 20.000.000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:

6.   V skladu z odstavkom 2 tega člena se za neupoštevanje odredbe, ki jo izda nadzorni organ, iz člena 58(2) uporabljajo upravne globe v znesku do 20.000.000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

7.   Brez poseganja v popravljalna pooblastila nadzornih organov na podlagi člena 58(2) lahko vsaka država članica določi pravila o tem, ali in v kolikšni meri se lahko javnim organom in telesom z 1 ustanovitvijo v zadevni državi članici naložijo upravne globe.

8.   Nadzorni organ izvaja pooblastila iz tega člena na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.

[…]“

7

Člen 41(1), prvi stavek, Bundesdatenschutzgesetz (zvezni zakon o varstvu podatkov) z dne 30. junija 2017 (BGBl. 2017 I, str. 2097) določa, da se, če ta zakon ne določa drugače, za kršitve iz člena 83, od (4) do (6), SUVP uporabljajo določbe Gesetz über Ordnungswidrigkeiten (zakon o prekrških) z dne 24. maja 1968 (BGBl. 1968 I, str. 481) v različici iz obvestila z dne 19. februarja 1987 (BGBl. 1987 I, str. 602), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 19. junija 2020 (BGBl. 2020 I, str. 1350, v nadaljevanju: OWiG).

8

Člen 30 OWiG, naslovljen „Globe, izrečene pravnim osebam in združenjem oseb“, določa:

„(1)   Če je oseba

storila kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim so bile kršene obveznosti pravne osebe ali združenja oseb ali s katerim se je ta pravna oseba ali združenje oseb obogatilo ali naj bi se obogatilo, se lahko tej pravni osebi ali združenju oseb naloži globa.

[…]

(4)   Če zaradi kaznivega dejanja ali prekrška ni uveden kazenski ali prekrškovni postopek ali če je ta postopek ustavljen ali če ni izrečena kazen, se lahko globa naloži samostojno. Zakon lahko prav tako določa možnost, da se globa tudi v drugih primerih naloži samostojno. Vendar pravni osebi ali združenju oseb globe ni mogoče naložiti samostojno, če pregon kaznivega dejanja ali prekrška ni mogoč iz pravnih razlogov. […]“

9

Člen 130 OWiG določa:

„(1)   Kdor kot lastnik obrata ali podjetja naklepno ali iz malomarnosti ne sprejme nadzornih ukrepov, ki so potrebni za preprečitev neizpolnjevanja obveznosti – v obratu ali podjetju – ki jih ima lastnik tega obrata ali podjetja in katerih kršitev se kaznuje s kaznijo ali globo, stori prekršek, če bi bilo mogoče to neizpolnitev obveznosti preprečiti ali bistveno otežiti z ustreznim nadzorom. Potrebni nadzorni ukrepi vključujejo tudi imenovanje, skrbno izbiro in nadziranje oseb, odgovornih za nadzor.

[…]

(3)   Če se neizpolnitev obveznosti kaznuje s kaznijo, se lahko prekršek kaznuje z globo v višini do 1 milijona EUR. Pri tem se uporablja člen 30(2), tretji stavek. Če se neizpolnitev obveznosti kaznuje z globo, se najvišji znesek globe za neizpolnitev dolžnosti nadzora določi glede na najvišji zagroženi znesek globe za to neizpolnitev obveznosti. […]“

10

DW je nepremičninska družba, ustanovljena v pravni obliki evropske družbe, s sedežem v Berlinu (Nemčija), ki kotira na borzi. Posredno ima prek deležev v različnih družbah v lasti približno 163.000 stanovanjskih enot in 3000 poslovnih enot.

11

Lastnice teh enot so hčerinske družbe, povezane z družbo DW, imenovane „lastniške družbe“, ki vodijo operativne posle, medtem ko je družba DW zadolžena za nadrejeno vodenje skupine, ki jo sestavlja med drugim z njimi. Lastniške družbe oddajajo stanovanjske in poslovne enote, ki jih upravljajo druge družbe iz navedene skupine, tako imenovane „storitvene družbe“.

12

Družba DW in družbe iz skupine, ki jo vodi, v okviru svoje poslovne dejavnosti obdelujejo osebne podatke najemnikov poslovnih in stanovanjskih enot, kot so na primer osebni dokumenti, davčni podatki, podatki o socialnem in zdravstvenem zavarovanju teh najemnikov ter podatki o predhodnih najemnih pogodbah.

13

Berliner Beauftragte für den Datenschutz (organ za varstvo podatkov v Berlinu, Nemčija, v nadaljevanju: nadzorni organ) je 23. junija 2017 v okviru pregleda na kraju samem družbo DW opozoril, da družbe iz njene skupine dokumente, ki vsebujejo osebne podatke najemnikov, shranjujejo v elektronskem sistemu arhiviranja, pri katerem ni mogoče preveriti, ali je shranjevanje potrebno, in zagotoviti izbrisa podatkov, ki niso več potrebni.

14

Nadzorni organ je družbo DW pozval, naj do konca leta 2017 te dokumente izbriše iz svojega elektronskega sistema arhiviranja. Družba DW je v odgovor na to zahtevo navedla, da izbris iz tehničnih in pravnih razlogov ni mogoč.

15

Po izmenjavi dopisov med družbo DW in nadzornim organom glede možnosti izbrisa zadevnih dokumentov je družba DW ta organ obvestila, da namerava uvesti nov sistem shranjevanja, ki bo nadomestil sistem, ki je vseboval navedene dokumente.

16

Nadzorni organ je 5. marca 2019 opravil pregled na sedežu skupine, ki jo vodi družba DW. Navedena družba je med tem pregledom temu organu sporočila, da je bil sporni elektronski sistem arhiviranja že odpravljen in da bo nemudoma prišlo do prenosa podatkov v novi sistem shranjevanja.

17

Nadzorni organ je z odločbo z dne 30. oktobra 2019 družbi DW naložil upravno globo v višini 14.385.000 EUR zaradi namerne kršitve člena 5(1)(a), (c) in (e) ter člena 25(1) SUVP (v nadaljevanju: zadevna odločba). Ta organ je s to odločbo družbi DW naložil tudi 15 drugih glob v višini od 3000 do 17.000 EUR zaradi kršitve člena 6(1) SUVP.

18

Nadzorni organ je v zadevni odločbi še zlasti ugotovil, da je družba DW med 25. majem 2018 in 5. marcem 2019 namerno opustila sprejetje potrebnih ukrepov, ki bi omogočali redno brisanje osebnih podatkov o najemnikih, ki niso več potrebni ali ki so bili nepravilno shranjeni iz drugih razlogov. Poudaril je tudi, da je družba DW še naprej hranila osebne podatke vsaj 15 natančneje identificiranih najemnikov, ne da bi bilo to potrebno.

19

Družba DW je zoper to odločbo vložila tožbo pri Landgericht Berlin (deželno sodišče v Berlinu, Nemčija). To sodišče je postopek ustavilo, ker je štelo, da zadevna odločba vsebuje tako resne napake, da ne more biti podlaga za naložitev globe.

20

Navedeno sodišče je zlasti opozorilo, da je naložitev globe pravni osebi izčrpno urejena s členom 30 OWiG, ki se na podlagi člena 41(1) zveznega zakona o varstvu podatkov uporablja za kršitve iz člena 83, od (4) do (6), SUVP. V skladu s tem členom 30 OWiG pa naj bi bilo mogoče prekršek ugotoviti le za fizično osebo, ne pa za pravno osebo. Poleg tega naj bi bilo mogoče pravni osebi pripisati le dejanja članov njenih organov ali njenih zastopnikov. Čeprav naj bi navedeni člen 30(4) pod nekaterimi pogoji dovoljeval, da se proti pravni osebi uvede samostojni upravni postopek zaradi naložitve globe, ostaja dejstvo, da bi se tudi v tem primeru zahtevalo, da bi bilo mogoče prekršek ugotoviti za člane organov ali zastopnike zadevne pravne osebe.

21

Staatsanwaltschaft Berlin (državno tožilstvo v Berlinu) je to odločbo izpodbijalo pred Kammergericht Berlin (višje deželno sodišče v Berlinu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

22

Predložitveno sodišče se sprašuje, na prvem mestu, ali mora biti v skladu s členom 83 SUVP mogoče pravni osebi naložiti upravno globo, ne da bi bila kršitev te uredbe predhodno pripisana določeni fizični osebi. V tem okviru se to sodišče sprašuje zlasti o upoštevnosti pojma „podjetje“ v smislu členov 101 in 102 PDEU.

23

V zvezi s tem navedeno sodišče pojasnjuje, da naj bi bila v skladu z nacionalno sodno prakso ureditev omejene odgovornosti pravnih oseb, ki obstaja v nacionalnem pravu, v nasprotju z ureditvijo neposredne odgovornosti podjetij iz člena 83 SUVP. V skladu s to sodno prakso naj bi zlasti iz besedila člena 83 SUVP, ki ima v skladu z načelom primarnosti prava Unije prednost pred nacionalno ureditvijo, izhajalo, da je podjetjem mogoče naložiti upravne globe. Zato naj v nasprotju z zahtevami veljavnega nacionalnega prava naložitve takih glob ne bi bilo treba navezati na protipravno dejanje organov ali vodstvenih delavcev pravnih oseb.

24

Po mnenju navedenega sodišča naj bi namreč ta sodna praksa, tako kot večina nacionalne pravne teorije, pripisovala poseben pomen pojmu „podjetje“ v smislu členov 101 in 102 PDEU in torej ideji, da se odgovornost pripiše gospodarskemu subjektu, v okviru katerega je bilo nezaželeno, na primer protikonkurenčno ravnanje storjeno. V skladu s tem „funkcionalnim“ pojmovanjem naj bi bilo mogoče vsa dejanja vseh zaposlenih, pooblaščenih za delovanje v imenu podjetja, pripisati podjetju, tudi v okviru upravnih postopkov.

25

Na drugem mestu, če bi Sodišče menilo, da mora biti mogoče upravno globo naložiti neposredno pravni osebi, se predložitveno sodišče sprašuje o merilih, ki jih je treba uporabiti za ugotovitev odgovornosti pravne osebe kot podjetja za kršitev SUVP. Zlasti želi izvedeti, ali je mogoče pravni osebi na podlagi člena 83 te uredbe naložiti upravno globo, ne da bi se dokazalo, da je bila kršitev navedene uredbe, ki se ji pripisuje, storjena krivdno.

26

V teh okoliščinah je Kammergericht Berlin (višje deželno sodišče v Berlinu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27

Družba DW je po obravnavi, ki je potekala 17. januarja 2023, z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 23. marca 2023, predlagala ponovno odprtje ustnega dela postopka na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča.

28

Družba DW v utemeljitev svojega predloga v bistvu trdi, da odgovori predložitvenega sodišča na zahtevo po pojasnilih, ki je bila nanj naslovljena na podlagi člena 101 Poslovnika, Sodišču dajejo netočne informacije o veljavnih določbah nacionalnega prava. Izčrpna razprava o tem vprašanju na obravnavi 17. januarja 2023 pa naj ne bi bila mogoča, ker sta se stranki s temi odgovori seznanili le tri delovne dni pred to obravnavo. Tak rok naj namreč ne bi omogočal poglobljene priprave na obravnavo.

29

Res je, da lahko Sodišče v skladu s členom 83 Poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je treba v zadevi odločiti na podlagi trditve, o kateri zadevne stranke niso razpravljale.

30

Vendar ima Sodišče v obravnavanem primeru na voljo vse potrebne elemente za odločitev in o tej zadevi ni treba odločiti na podlagi trditev, o katerih zadevni stranki nista razpravljali. Poleg tega predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka ne razkriva nobenega novega dejstva, ki bi lahko bilo odločilno za odločitev, ki jo mora Sodišče sprejeti v tej zadevi.

31

V teh okoliščinah Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

32

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 58(2) in člen 83, od (1) do (6), SUVP razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero je mogoče pravni osebi kot upravljavcu upravno globo za kršitev iz odstavkov od 4 do 6 tega člena 83 naložiti le, če je bila ta kršitev predhodno pripisana določeni fizični osebi.

33

Najprej je treba poudariti, da je nemška vlada v pisnih stališčih izrazila dvome glede te razlage nacionalnega prava, ki jo je podalo predložitveno sodišče, ker člen 130 OWiG naložitev globe pravni osebi omogoča tudi v drugih primerih, in ne le v primerih, ki so navedeni v členu 30 OWiG. Poleg tega naj bi ti določbi dopuščali naložitev tako imenovane „anonimne“ globe v okviru postopka, začetega proti podjetju, ne da bi bilo treba opredeliti fizično osebo, ki je zadevno kršitev storila.

34

V odgovor na zahtevo po pojasnilih iz točke 28 te sodbe, naslovljeno na predložitveno sodišče, je to navedlo, da člen 130 OWiG ne vpliva na prvo postavljeno vprašanje.

35

Po mnenju navedenega sodišča se namreč ta določba nanaša na lastnika obrata ali podjetja, ki krivdno ni izpolnil obveznosti nadzora. Vendar naj bi bilo tako neizpolnitev obveznosti, ki jo je mogoče pripisati lastniku podjetja, izjemno zapleteno dokazati in tak dokaz pogosto nemogoče predložiti, vprašanje, ali je skupino podjetij mogoče opredeliti kot „podjetje“ ali „lastnika podjetja“ v smislu navedene določbe, pa naj bi bilo sporno na nacionalni ravni. Vsekakor naj bi bilo v tem okviru upoštevno tudi prvo vprašanje za predhodno odločanje.

36

Treba je opozoriti, da se mora Sodišče pri razlagi določb nacionalnega pravnega reda načeloma opreti na opredelitve, ki izhajajo iz predložitvene odločbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče namreč ni pristojno za razlago notranjega prava države članice (sodba z dne 26. januarja 2021, Hessischer Rundfunk, C‑422/19 in C‑423/19, EU:C:2021:63, točka 31 in navedena sodna praksa).

37

Zato je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti ob domnevi, da se lahko v skladu z veljavnim nacionalnim pravom pravni osebi kot upravljavcu upravna globa zaradi kršitve iz člena 83, od (4) do (6), SUVP naloži le pod pogoji iz člena 30 OWiG, kakor jih je predstavilo predložitveno sodišče.

38

Za odgovor na to prvo vprašanje je treba poudariti, najprej, da se načela, prepovedi in obveznosti iz SUVP nanašajo zlasti na „upravljavce“, katerih odgovornost se, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 74 SUVP, razteza na vsako obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvedejo upravljavci ali je izvedena v njihovem imenu in ki morajo zato ne le izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe, temveč tudi biti zmožni dokazati skladnost svojih dejavnosti obdelave s SUVP, vključno z učinkovitostjo ukrepov, sprejetih za zagotavljanje take skladnosti. V primeru kršitve iz člena 83, od (4) do (6), te uredbe je ta odgovornost podlaga za naložitev upravne globe upravljavcu na podlagi tega člena 83.

39

V členu 4, točka 7, SUVP je pojem „upravljavec“ široko opredeljen kot fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali kateri koli drug organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.

40

Cilj te široke opredelitve iz člena 4, točka 7, SUVP – ki izrecno vključuje pravne osebe – je v skladu s ciljem SUVP zagotoviti učinkovito varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb ter zlasti visoko raven varstva pravice vsakogar do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj (glej v tem smislu sodbi z dne 29. julija 2019, Fashion ID, C‑40/17, EU:C:2019:629, točka 66, in z dne 28. aprila 2022, Meta Platforms Ireland, C‑319/20, EU:C:2022:322, točka 73 in navedena sodna praksa).

41

Poleg tega je Sodišče že razsodilo, da je mogoče vsako fizično ali pravno osebo, ki zaradi svojih ciljev vpliva na obdelavo osebnih podatkov in zato sodeluje pri določitvi namena in sredstev te obdelave, šteti za upravljavca (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2018, Jehovan todistajat, C‑25/17, EU:C:2018:551, točka 68).

42

Tako iz besedila in namena člena 4, točka 7, SUVP izhaja, da zakonodajalec Unije za namene ugotavljanja odgovornosti na podlagi te uredbe ni razlikoval med fizičnimi in pravnimi osebami, saj je ta odgovornost pogojena le s tem, da te osebe same ali skupaj z drugimi določijo namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.

43

Zato je ob upoštevanju določb člena 83(7) SUVP v zvezi z javnimi organi in telesi vsaka oseba, ki izpolnjuje ta pogoj – ne glede na to, ali gre za fizično osebo, pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo – odgovorna zlasti za vsako kršitev iz tega člena 83, od (4) do (6), ki jo stori sama ali je storjena v njenem imenu.

44

Kar zadeva pravne osebe, to na eni strani pomeni, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 57 do 59 sklepnih predlogov, da te niso odgovorne le za kršitve, ki jih storijo njihovi zastopniki, direktorji ali poslovodje, ampak tudi za kršitve katere koli druge osebe, ki deluje v okviru gospodarske dejavnosti teh pravnih oseb in v njihovem imenu. Na drugi strani mora obstajati možnost, da se upravne globe, ki so v členu 83 SUVP določene za take kršitve, naložijo neposredno pravnim osebam, kadar je te osebe je mogoče opredeliti kot zadevne upravljavce.

45

Dalje, poudariti je treba, da člen 58(2) SUVP natančno določa popravljalna pooblastila nadzornih organov, ne da bi bilo v tem členu napoteno na pravo držav članic in ne da bi bilo v njem za te države puščeno polje proste presoje. Na eni strani se ta pooblastila, med katerimi je v skladu z odstavkom 2(i) tega člena 58 pooblastilo za naložitev upravne globe, nanašajo na upravljavca, na drugi strani pa je lahko tak upravljavec, kot je razvidno iz točke 39 te sodbe, tako fizična kot pravna oseba. Vsebinski pogoji, ki jih mora nadzorni organ spoštovati pri naložitvi take globe, pa so natančno in ne da bi bila državam članicam puščena prosta presoja, navedeni v odstavkih od 1 do 6 navedenega člena 83.

46

Tako iz skupne razlage člena 4, točka 7, člena 83 in člena 58(2)(i) SUVP izhaja, da je mogoče upravno globo za kršitev iz tega člena 83, od (4) do (6), naložiti tudi pravnim osebam, če so te osebe upravljavci. Nasprotno pa na podlagi nobene določbe SUVP ni mogoče šteti, da bi bila naložitev upravne globe pravni osebi kot upravljavcu pogojena s predhodno ugotovitvijo, da je to kršitev storila določena fizična oseba.

47

Res je, da iz člena 58(4) in člena 83(8) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 129 te uredbe izhaja, da nadzorni organ pooblastila iz teh členov izvaja na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.

48

Vendar dejstvo, da navedena uredba s tem državam članicam daje možnost, da določijo zahteve glede postopka, ki ga morajo nadzorni organi izvesti za naložitev upravne globe, nikakor ne pomeni, da bi bile te države članice poleg takih postopkovnih zahtev pooblaščene tudi za določitev dodatnih vsebinskih pogojev poleg tistih iz navedenega člena 83, od (1) do (6). Poleg tega to, da je zakonodajalec Unije izrecno določil to možnost, ne pa tudi možnosti določitve takih dodatnih vsebinskih pogojev, potrjuje, da državam članicam ni pustil polja proste presoje v zvezi s tem. Navedeni vsebinski pogoji zato spadajo izključno na področje prava Unije.

49

Zgoraj navedena jezikovna razlaga člena 58(2) in člena 83, od (1) do (6), SUVP je podprta z namenom te uredbe.

50

Zlasti iz uvodne izjave 10 SUVP je razvidno, da je cilj določb te uredbe med drugim zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Uniji ter v ta namen zagotovitev dosledne in enotne uporabe pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin teh oseb pri obdelavi takih podatkov v vsej Uniji. V uvodnih izjavah 11 in 129 SUVP je poleg tega poudarjeno, da je treba za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe zagotoviti, da imajo nadzorni organi enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov ter da lahko v primeru kršitev navedene uredbe naložijo enakovredne sankcije.

51

Če pa bi se državam članicam dovolilo, da enostransko in kot nujni pogoj za naložitev upravne globe na podlagi člena 83 SUVP upravljavcu, ki je pravna oseba, zahtevajo, da se zadevna kršitev predhodno pripiše ali lahko pripiše določeni fizični osebi, bi bilo to v nasprotju z navedenim namenom SUVP. Poleg tega bi taka dodatna zahteva nazadnje lahko oslabila učinkovitost in odvračilni učinek upravnih glob, naloženih pravnim osebam kot upravljavcem, kar bi bilo v nasprotju s členom 83(1) SUVP.

52

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 288, drugi odstavek, PDEU določa, da je uredba Unije zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, kar – če ni določeno drugače – izključuje možnost, da bi države članice sprejele notranje predpise, ki bi lahko vplivali na obseg take uredbe. Poleg tega države članice na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe DEU, ne smejo ovirati neposrednega učinka uredb. Med drugim ne smejo sprejeti aktov, s katerimi bi bila narava pravnega pravila Unije in učinki, ki iz tega izhajajo, prikriti upravičencem (sodba z dne 15. novembra 2012, Al-Aqsa/Svet in Nizozemska/Al‑Aqsa, C‑539/10 P in C‑550/10 P, EU:C:2012:711, točki 86 in 87 ter navedena sodna praksa).

53

Nazadnje, ob upoštevanju vprašanj predložitvenega sodišča je treba poudariti, da pojem „podjetje“ v smislu členov 101 in 102 PDEU ne vpliva na vprašanje, ali in pod katerimi pogoji je mogoče upravljavcu, ki je pravna oseba, na podlagi člena 83 SUVP naložiti upravno globo, saj je to vprašanje izčrpno urejeno s členom 58(2) in členom 83, od (1) do (6), te uredbe.

54

Ta pojem je namreč upošteven le za določitev zneska upravne globe, ki se na podlagi člena 83, od (4) do (6), SUVP naloži upravljavcu.

55

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 45 sklepnih predlogov, je treba v tem posebnem okviru izračuna upravnih glob, naloženih za kršitve iz člena 83, od (4) do (6), SUVP, sklicevanje na pojem „podjetje“ v uvodni izjavi 150 te uredbe razumeti v smislu členov 101 in 102 PDEU.

56

V zvezi s tem je treba poudariti, da za namene uporabe pravil o konkurenci iz členov 101 in 102 PDEU ta pojem zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja. Ta pojem tako označuje gospodarsko enoto, tudi če to gospodarsko enoto s pravnega vidika sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb. To gospodarsko enoto tvori enotna organizacija osebnih, opredmetenih in neopredmetenih elementov, ki trajno sledi določenemu gospodarskemu cilju (sodba z dne 6. oktobra 2021, Sumal, C‑882/19, EU:C:2021:800, točka 41 in navedena sodna praksa).

57

Tako iz člena 83, od (4) do (6), SUVP, ki se nanaša na izračun upravnih glob za kršitve, navedene v teh odstavkih, izhaja, da se, če se upravna globa naloži podjetju ali delu podjetja v smislu členov 101 in 102 PDEU, najvišji znesek te globe izračuna na podlagi odstotka skupnega svetovnega letnega prometa zadevnega podjetja v preteklem proračunskem letu.

58

Skratka, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 47 sklepnih predlogov, lahko le upravna globa, katere znesek se določi glede na dejansko plačilno sposobnost subjekta, na katerega je naslovljena, in ki jo torej nadzorni organ naloži tako, da se glede zneska te globe opre na pojem gospodarske enote v smislu sodne prakse, navedene v točki 56 te sodbe, izpolnjuje tri pogoje iz člena 83(1) SUVP, in sicer, da je učinkovita, sorazmerna in odvračilna hkrati.

59

Zato se mora nadzorni organ, kadar se v skladu s pooblastili, ki jih ima na podlagi člena 58(2) SUVP, odloči, da upravljavcu, ki je podjetje ali del podjetja v smislu členov 101 in 102 PDEU, naloži upravno globo na podlagi člena 83 navedene uredbe, v skladu z zadnjenavedeno določbo v povezavi z uvodno izjavo 150 iste uredbe pri izračunu upravnih glob za kršitve iz odstavkov od 4 do 6 tega člena 83 opreti na pojem „podjetje“ v smislu členov 101 in 102 PDEU.

60

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 58(2)(i) in člen 83, od (1) do (6), SUVP razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero je mogoče pravni osebi kot upravljavcu upravno globo za kršitev iz odstavkov od 4 do 6 tega člena 83 naložiti le, če je bila ta kršitev predhodno pripisana določeni fizični osebi.

61

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, ki je postavljeno za primer pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 83 SUVP razlagati tako, da je mogoče upravno globo na podlagi te določbe naložiti le, če je dokazano, da je upravljavec, ki je hkrati pravna oseba in podjetje, namerno ali iz malomarnosti storil kršitev iz odstavkov od 4 do 6 tega člena.

62

V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz člena 83(1) SUVP izhaja, da morajo biti upravne globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Nasprotno pa člen 83 SUVP ne določa izrecno, da se lahko kršitve iz odstavkov od 4 do 6 tega člena s tako globo sankcionirajo le, če so bile storjene namerno ali vsaj iz malomarnosti.

63

Nemška, estonska in norveška vlada ter Svet Evropske unije na podlagi tega zlasti sklepajo, da je zakonodajalec Unije želel državam članicam pustiti določeno polje proste presoje pri izvajanju člena 83 SUVP in jim omogočiti, da določijo naložitev upravnih glob na podlagi te določbe, po potrebi brez dokaza, da je bila kršitev SUVP, sankcionirana s to globo, storjena namerno ali iz malomarnosti.

64

Take razlage člena 83 SUVP ni mogoče sprejeti.

65

V zvezi s tem, kot je bilo ugotovljeno v točkah 45 in 48 te sodbe, vsebinski pogoji, ki jih mora nadzorni organ spoštovati, kadar upravljavcu naloži upravno globo, spadajo izključno na področje uporabe prava Unije, pri čemer so ti pogoji natančno in ne da bi bila državam članicam puščena prosta presoja, določeni v členu 83, od (1) do (6), SUVP (glej tudi sodbo z dne 5. decembra 2023, Nacionalinis visuomenės sveikatos centras, C‑683/21, EU:C:2023:XXX, točke od 64 do 70).

66

V zvezi z navedenimi pogoji je treba poudariti, da so v členu 83(2) SUVP našteti elementi, na podlagi katerih nadzorni organ upravljavcu naloži upravno globo. Med temi elementi je v točki (b) te določbe naveden element, „ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti“. Nobeden od elementov, naštetih v navedeni določbi, pa, nasprotno, ne kaže na kakršno koli možnost vzpostavitve odgovornosti upravljavca, če ni podano njegovo krivdno ravnanje.

67

Poleg tega je treba člen 83(2) SUVP razlagati v povezavi z odstavkom 3 tega člena, katerega namen je določiti posledice kumuliranja kršitev te uredbe in v skladu s katerim, „[č]e upravljavec ali obdelovalec namerno ali iz malomarnosti pri istem ali povezanem dejanju obdelave krši več določb te uredbe, skupni znesek upravne globe ne presega zneska, določenega za najhujšo kršitev“.

68

Iz besedila člena 83(2) SUVP tako izhaja, da lahko le kršitve določb te uredbe, ki jih upravljavec stori krivdno, in sicer kršitve, storjene namerno ali iz malomarnosti, vodijo do naložitve upravne globe temu upravljavcu na podlagi tega člena.

69

Ta razlaga je potrjena s splošno sistematiko in namenom SUVP.

70

Na eni strani je zakonodajalec Unije določil sistem sankcij, ki nadzornim organom omogoča, da naložijo najprimernejše sankcije glede na okoliščine posameznega primera.

71

Člen 58 SUVP namreč v odstavku 2(i) določa, da lahko ti organi v skladu s členom 83 te uredbe upravne globe naložijo „poleg ali namesto“ drugih popravljalnih ukrepov, naštetih v tem členu 58(2), kot so opozorila, opomini ali odredbe. Prav tako je v uvodni izjavi 148 navedene uredbe med drugim navedeno, da lahko nadzorni organi v primeru manjših kršitev ali v primeru, ko bi upravna globa, ki bi bila verjetno naložena, predstavljala nesorazmerno breme za fizično osebo, upravne globe ne naložijo in namesto nje izrečejo opomin.

72

Na drugi strani, kot je bilo navedeno v točki 50 te sodbe, sta cilja določb SUVP zlasti zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Uniji ter v ta namen zagotovitev dosledne in enotne uporabe pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin teh oseb pri obdelavi takih podatkov v vsej Uniji. Poleg tega morajo imeti nadzorni organi, da bi zagotovili dosledno uporabo te uredbe, enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov, tako da lahko v primeru kršitev navedene uredbe naložijo enakovredne sankcije.

73

Obstoj sistema sankcij, ki omogoča, da se, kadar to upravičujejo posebne okoliščine vsakega posameznega primera, upravljavcem in obdelovalcem na podlagi člena 83 SUVP naloži upravna globa, ustvarja spodbudo za upravljavce in obdelovalce, da ravnajo v skladu s to uredbo. Upravne globe z odvračilnim učinkom prispevajo h krepitvi varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in so zato ključni element za zagotavljanje spoštovanja pravic teh posameznikov v skladu z namenom te uredbe, ki je zagotovitev dosledne in visoke ravni njihovega varstva pri obdelavi osebnih podatkov.

74

Vendar zakonodajalec Unije ni štel, da bi bilo treba za zagotovitev take visoke ravni varstva določiti, da se upravne globe naložijo tudi ob neobstoju krivde. Glede na to, da je namen SUVP hkrati enakovredna in enotna raven varstva in da jo je treba zato v vsej Uniji izvajati dosledno, bi bilo v nasprotju s tem namenom, če bi se državam članicam dovolilo, da za naložitev globe na podlagi člena 83 navedene uredbe določijo tako ureditev. Taka svobodna izbira bi poleg tega lahko izkrivljala konkurenco med gospodarskimi subjekti v Uniji, kar bi bilo v nasprotju s cilji, ki jih je zakonodajalec Unije izrazil med drugim v uvodnih izjavah 9 in 13 navedene uredbe.

75

Zato je treba ugotoviti, da člen 83 SUVP ne omogoča naložitve upravne globe za kršitev iz odstavkov od 4 do 6 tega člena, ne da bi bilo dokazano, da je upravljavec to kršitev storil namerno ali iz malomarnosti, in da je zato krivdna kršitev pogoj za naložitev take globe.

76

V zvezi s tem je treba glede vprašanja, ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti in jo je zato mogoče sankcionirati z upravno globo na podlagi člena 83 SUVP, pojasniti še, da je mogoče upravljavca sankcionirati za ravnanje, ki spada na področje uporabe SUVP, kadar ta upravljavec ni mogel prezreti, da njegovo ravnanje pomeni kršitev, ne glede na to, ali se je zavedal, da krši določbe SUVP (glej po analogiji sodbe z dne 18. junija 2013, Schenker & Co. in drugi, C‑681/11, EU:C:2013:404, točka 37 in navedena sodna praksa; z dne 25. marca 2021, Lundbeck/Komisija, C‑591/16 P, EU:C:2021:243, točka 156, in z dne 25. marca 2021, Arrow Group in Arrow Generics/Komisija, C‑601/16 P, EU:C:2021:244, točka 97).

77

Treba je še pojasniti, da se, kadar je upravljavec pravna oseba, za uporabo člena 83 SUVP ne zahteva ukrepanje niti seznanjenost upravnega organa te pravne osebe (glej po analogiji sodbi z dne 7. junija 1983, Musique Diffusion française in drugi/Komisija, od 100/80 do 103/80, EU:C:1983:158, točka 97, in z dne 16. februarja 2017, Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen/Komisija, C‑94/15 P, EU:C:2017:124, točka 28 in navedena sodna praksa).

78

Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 83 SUVP razlagati tako, da je mogoče upravno globo na podlagi te določbe naložiti le, če je dokazano, da je upravljavec, ki je hkrati pravna oseba in podjetje, namerno ali iz malomarnosti storil kršitev iz odstavkov od 4 do 6 tega člena.

79

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo: