1

Evropski parlament s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. junija 2023, TC/Parlament (T‑309/21, EU:T:2023:315, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to delno ugodilo tožbi osebe TC in razglasilo ničnost sklepa generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2021, s katerim je bila ugotovljena terjatev do osebe TC za neupravičeno izplačan znesek iz naslova stroškov za parlamentarno pomoč in s katerim je bila odrejena izterjava tega zneska (v nadaljevanju: sporni sklep), in obvestila o dolgovanem znesku št. 7010000523 z dne 31. marca 2021 (v nadaljevanju: obvestilo o dolgovanem znesku), v delu, v katerem je bilo z njima odrejeno, naj se od osebe TC izterjajo osebni prejemki, socialni stroški in potni stroški, povezani z zaposlitvijo osebe A, ki je bil njen akreditirani parlamentarni pomočnik, za obdobje med 22. majem 2015 in 31. marcem 2016 v znesku 50.754,54 EUR.

2

Člen 6(1) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu 76/787/ESPJ, EGS, Euratom (UL 1976, L 278, str. 5), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom z dne 25. junija 2002 in 23. septembra 2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 137, in popravek v UL 2009, L 126, str. 23) (v nadaljevanju: Akt o volitvah), določa:

„Člani Evropskega parlamenta glasujejo posamično in osebno. Pri tem niso vezani na pooblastila ali navodila.“

3

Člen 2 Sklepa 2005/684/ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL 2005, L 262, str. 1, v nadaljevanju: Statut poslancev) v odstavku 1 določa:

„Poslanci so svobodni in neodvisni.“

4

V skladu s členom 4 Statuta poslancev se „[p]isni in elektronski zapisi, ki jih je poslanec prejel, pripravil ali poslal, […] ne obravnavajo kot dokumenti Parlamenta, razen če so bili vloženi v skladu s poslovnikom“.

5

Člen 21 Statuta poslancev določa:

„1.   Poslanci imajo pravico do izbire osebnih sodelavcev, ki jim pomagajo.

2.   Parlament krije dejanske stroške njihove zaposlitve s strani poslancev.

3.   Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.“

6

Člen 33(1) in (2) Sklepa predsedstva Evropskega Parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL 2009, C 159, str. 1, v nadaljevanju: Izvedbeni ukrepi) določa:

„1.   Poslanci imajo pravico do izbire osebnih sodelavcev, ki jim pomagajo. Parlament krije dejanske stroške, ki v celoti in izključno izhajajo iz zaposlitve enega ali več pomočnikov ali koriščenja storitev v skladu s temi izvedbenimi določbami in pod pogoji, ki jih določi predsedstvo Parlamenta.

2.   Krijejo se lahko samo stroški, ki ustrezajo pomoči, ki je potrebna in neposredno vezana na izvrševanje poslanskega mandata poslanca. V nobenem primeru se ti izdatki ne smejo uporabiti za kritje stroškov, vezanih na zasebno življenje poslanca.“

7

Člen 68 Izvedbenih ukrepov določa:

„1.   Vsi neupravičeno izplačani zneski v skladu s temi izvedbenimi ukrepi se povrnejo. Navodila za izterjavo teh vsot od poslanca, ki ga to zadeva, da generalni sekretar.

2.   Vse odločitve glede izterjave se sprejmejo ob upoštevanju dejanskega izvrševanja poslančevega mandata in nemotenega delovanja Parlamenta, pri čemer poslanca pred sprejetjem omenjene odločitve zasliši generalni sekretar.

3.   Ta člen se prav tako uporablja za nekdanje poslance in posrednike.“

8

V uvodni izjavi 4 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1) je navedeno:

„Obdelava osebnih podatkov bi morala biti oblikovana tako, da služi ljudem. Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica; v skladu z načelom sorazmernosti jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. […]“

9

Člen 6(1) te uredbe določa:

„Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.“

10

V uvodnih izjavah 5 in 22 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL 2018, L 295, str. 39) je navedeno:

[…]

11

Člen 4 iste uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavku 1 določa:

„Osebni podatki morajo biti:

[…]

[…]

[…].“

12

Člen 9 navedene uredbe, naslovljen „Prenos osebnih podatkov uporabnikom, ustanovljenim v Uniji, ki niso institucije in organi Unije“, določa:

„1.   Brez poseganja v člene 4 do 6 in 10 se osebni podatki prenesejo uporabnikom, ustanovljenim v Uniji, ki niso institucije in organi Unije, le če:

2.   Kadar se prenos podatkov na podlagi tega člena izvede na pobudo upravljavca, upravljavec z uporabo meril iz točke (a) ali (b) odstavka 1 dokaže, da je prenos osebnih podatkov potreben in sorazmeren z nameni prenosa.

3.   Institucije in organi Unije v skladu s pravom Unije uskladijo pravico do varstva osebnih podatkov s pravico do dostopa do dokumentov.“

13

Člen 26 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije v različici, ki se uporablja za spor (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), določa:

„Osebni spis uradnika obsega:

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik.

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.

Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu in jih kopira.

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ali na varnem elektronskem mediju. Lahko pa se pošlje Sodišču Evropske unije, če se pred Sodiščem začne postopek v zvezi z uradnikom.“

14

Člen 1 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije v različici, ki se uporablja za spor (v nadaljevanju: PZDU), določa:

„Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za uslužbence, ki z Unijo sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Mednje sodijo:

[…]

[…]“

15

Člen 5a PZDU določa:

„Za namene Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ,akreditirani parlamentarni pomočnik‘ pomeni osebo, ki jo izbere eden ali več poslancev in jo neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč enemu ali več poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed njegovih treh krajev dela, po navodilih in pod vodstvom poslancev, ter v odnosu vzajemnega zaupanja, v skladu s pravico izbire, kot je določena v členu 21 [Statuta poslancev].“

16

Iz člena 127, prvi stavek, PZDU izhaja, da se za akreditirane parlamentarne pomočnike smiselno uporabljajo členi od 11 do 26a Kadrovskih predpisov.

17

Dejansko stanje spora je navedeno v točkah od 2 do 26 izpodbijane sodbe in ga je mogoče povzeti tako.

18

Parlament je 22. maja 2015 na podlagi člena 5a PZDU z osebo A sklenil pogodbo o zaposlitvi akreditiranega parlamentarnega pomočnika za polni delovni čas v Bruslju (Belgija) za pomoč osebi TC, ki je bila poslanec Parlamenta, do konca sedmega parlamentarnega obdobja.

19

Oseba TC je 25. februarja 2016 organ Parlamenta za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP) pozvala, naj to pogodbo odpove iz različnih razlogov, ki so vključevali izgubo zaupanja, med drugim zaradi odsotnosti brez utemeljenega razloga in nespoštovanja pravil o dovoljenjih za opravljanje zunanjih dejavnosti.

20

Po neuspešnem poskusu sprave je OPSP 24. junija 2016 osebo A obvestil o svoji odločitvi, da navedeno pogodbo odpove zaradi izgube zaupanja, ker ni spoštovala pravil o dovoljenjih za opravljanje zunanjih dejavnosti.

21

Oseba A je 14. aprila 2017 pri Splošnem sodišču vložila ničnostno tožbo zoper ta sklep z dne 24. junija 2016.

22

Splošno sodišče je s sodbo z dne 7. marca 2019, L/Parlament (T‑59/17, EU:T:2019:140, v nadaljevanju: sodba L/Parlament), navedeni sklep razglasilo za ničen. Splošno sodišče je v navedeni sodbi ugotovilo, da je iz elementov v spisu razvidno, da je bila oseba TC seznanjena z zunanjimi dejavnostmi osebe A in da je bila neposredna pobudnica teh dejavnosti. Splošno sodišče je zato menilo, da razlog, ki ga je OPSP navedel v utemeljitev istega sklepa, in sicer izguba zaupanja, ni verjeten. Po ugotovitvah Splošnega sodišča je OPSP torej storil očitno napako pri presoji s tem, da je ugodil zahtevi za odpoved pogodbe o zaposlitvi osebe A, ki jo je iz tega razloga podala oseba TC. Zadnjenavedena v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, ni bila stranka.

23

Generalni sekretar Parlamenta je z dopisom z dne 8. junija 2020, ki je bil sestavljen v angleščini in osebi TC poslan po elektronski pošti 30. julija 2020, slednjo obvestil o začetku postopka za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov na podlagi člena 68 Izvedbenih ukrepov v skupnem znesku 78.838,21 EUR v zvezi s parlamentarno pomočjo, ki jo je osebi TC zagotovila oseba A. Generalni sekretar Parlamenta je osebo TC pozval, naj v roku dveh mesecev predloži pripombe in dokaze, s katerimi želi ovreči predhodne ugotovitve Parlamenta v zvezi z zunanjimi dejavnostmi, ki jih je oseba A izvedla z njenim vedenjem in po njenih navodilih od 22. maja 2015 do 22. novembra 2016, ter dokaže, da je oseba A v tem obdobju dejansko opravljala naloge akreditiranega parlamentarnega pomočnika.

24

Iz točke 13 izpodbijane sodbe je razvidno, da je oseba TC z elektronskim sporočilom z dne 4. avgusta 2020 Parlament zaprosila, naj ji posreduje:

25

Generalni sekretar Parlamenta je 4. septembra 2020 osebi TC poslal dopis z dne 3. septembra 2020, ki je bil sestavljen v litovščini, z v bistvu enako vsebino, kot je bila vsebina dopisa z dne 8. junija 2020, ki je naveden v točki 23 te sodbe. V prilogi k temu dopisu z dne 3. septembra 2020 sta bila prepis sodbe L/Parlament in obračun zneskov, ki jih je Parlament izplačal osebi A.

26

Oseba TC je 22. septembra 2020 Parlament spomnila na svojo zahtevo iz točke 24 te sodbe in od njega med drugim zahtevala protokol o spravnem postopku med njo in osebo A v litovščini ter kopijo „vseh elektronskih sporočil iz let 2015, 2016 in 2019“.

27

Oseba TC je z elektronskim sporočilom z dne 29. oktobra 2020 Parlamentu posredovala svoje predhodne pripombe in nekaj dokumentov, pri čemer je zaprosila, naj se ji dovoli, da naknadno posreduje dodatne informacije in dokaze.

28

Oseba TC je z elektronskim sporočilom 20. novembra 2020 od Parlamenta ponovno zahtevala informacije, ki jih je zahtevala z elektronskima sporočiloma 4. avgusta in 22. septembra 2020, zlasti podatke v zvezi z dostopom osebe A do Parlamenta ter kopijo elektronskih sporočil iz let 2015, 2016 in 2019.

29

Oseba TC je z elektronskim sporočilom z dne 24. novembra 2020 Parlamentu posredovala dodatne pripombe in dokaze poleg tistih, ki mu jih je poslala z elektronskim sporočilom z dne 29. oktobra 2020.

30

Generalni direktor Parlamenta za finance (v nadaljevanju: generalni direktor za finance) je z elektronskim sporočilom z dne 27. novembra 2020 osebo TC obvestil, da se je rok, ki ji je bil določen za predložitev pripomb in dokazov v okviru postopka izterjave, ki ga ureja člen 68 Izvedbenih ukrepov, iztekel 4. novembra 2020, da pa se lahko, če se želi seznaniti z informacijami v zvezi z osebo A, obrne na dve osebi, katerih elektronski naslov je priložil, ne da bi te zahteve lahko vplivale na navedeni postopek.

31

Oseba TC je z elektronskim sporočilom, ki ga je Parlamentu poslala 1. decembra 2020, izpodbijala vsebino tega elektronskega sporočila z dne 27. novembra 2020. Poleg tega je svoje zahteve za dokumente naslovila na osebi, navedeni v navedenem elektronskem sporočilu.

32

Generalni direktor za finance je z dopisom z dne 8. januarja 2021 (v nadaljevanju: dopis z dne 8. januarja 2021) osebi TC posredoval protokol iz točke 26 te sodbe, dostop do drugih zahtevanih dokumentov pa ji je zavrnil. Poleg tega je osebi TC odobril petnajstdnevni rok za predložitev dodatnih pripomb, kar je oseba TC izpolnila 21. januarja 2021.

33

Generalni sekretar Parlamenta je s spornim sklepom ugotovil, da je ta institucija v okviru zaposlitve osebe A za obdobje med 22. majem 2015 in 22. novembrom 2016 neupravičeno krila znesek 78.838,21 EUR in da ga je treba na podlagi člena 68(1) Izvedbenih ukrepov izterjati od osebe TC. Zato je generalni direktor za finance kot odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil 31. marca 2021 izdal obvestilo o dolgovanem znesku, na podlagi katerega je odredil izterjavo tega zneska od osebe TC in jo pozval, naj navedeni znesek plača najpozneje do 30. maja 2021. 31. marca 2021 je generalni direktor za finance osebi TC poslal sporni sklep in obvestilo o dolgovanem znesku.

34

Oseba TC je 24. maja 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornega sklepa in obvestila o dolgovanem znesku. V utemeljitev te tožbe je navedla pet tožbenih razlogov.

35

Na prvem mestu, iz točk 27 in 28 izpodbijane sodbe je razvidno, da je Parlament po nadzoru, opravljenem v okviru zadeve, v kateri je bila izdana navedena sodba, ugotovil, da se je marca 2016 odločil prekiniti izplačevanje osebnih prejemkov in potnih stroškov osebe A od 1. aprila 2016. Zato je generalni sekretar Parlamenta 8. novembra 2022 sporni sklep delno odpravil ex tunc v delu, v katerem se je nanašal na skupni znesek 28.083,67 EUR. Za isti znesek je bil 15. novembra 2022 izdan dobropis.

36

Iz točk 32 in od 36 do 42 obrazložitve ter točke 1 izreka izpodbijane sodbe je razvidno tudi, da je Splošno sodišče v teh okoliščinah na predlog Parlamenta in po obravnavi pripomb osebe TC ugotovilo, da je tožba postala brezpredmetna in da je treba ustaviti postopek v zvezi z zakonitostjo spornega sklepa in obvestila o dolgovanem znesku v delu, v katerem se nanašata na osebne prejemke, socialne stroške in potne stroške, povezane z zaposlitvijo osebe A v obdobju med 1. aprilom in 22. novembrom 2016, v znesku 28.083,67 EUR.

37

Na drugem mestu, Splošno sodišče je, potem ko je v točkah od 45 do 53 izpodbijane sodbe opozorilo na pravila v zvezi s kritjem stroškov za parlamentarno pomoč in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov iz tega naslova ter sodno prakso v zvezi s tem, v točkah od 54 do 66 navedene sodbe preučilo prvi tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načela spoštovanja razumnega roka, in ga zavrnilo kot neutemeljenega.

38

Na tretjem in zadnjem mestu, Splošno sodišče je preučilo drugi tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo pravice do izjave, pravice do vpogleda v spis in obveznosti obrazložitve, kot so določene v členu 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). V tem okviru je preučilo tudi nekatere trditve, ki so povzete v točkah 70 in 71 izpodbijane sodbe in ki jih je oseba TC navedla v okviru prvega tožbenega razloga.

39

Splošno sodišče je v točkah od 74 do 79 izpodbijane sodbe preučilo trditev Parlamenta, povzeto v točki 73 navedene sodbe, da oseba TC ne more izpodbijati odgovora, ki ji ga je generalni direktor za finance dal v dopisu z dne 8. januarja 2021, ker se je dvomesečni rok iz člena 263, šesti odstavek, PDEU za vložitev tožbe zoper odločitev iz tega dopisa iztekel.

40

Kot je razvidno iz točk od 78 do 80 izpodbijane sodbe, je Splošno sodišče menilo, da je ta dopis vseboval odgovor Parlamenta na zahtevo osebe TC za predložitev dokumentov, ki so bili po njenem mnenju potrebni za dokaz, da je oseba A dejansko opravljala naloge akreditiranega parlamentarnega pomočnika v obdobju od 22. maja 2015 do 22. novembra 2016. Splošno sodišče je prav tako menilo, da ta odgovor spada v okvir postopka izterjave neupravičeno izplačanih zneskov. Zato je menilo, da se je oseba TC v okviru tožbe zoper sporni sklep in obvestilo o dolgovanem znesku smela sklicevati na nepravilnosti, ki so po njegovem mnenju vplivale na navedeni dopis, tako da so trditve osebe TC v zvezi z istim dopisom dopustne.

41

Splošno sodišče je v okviru vsebinske preučitve drugega tožbenega razloga in nekaterih trditev, navedenih v okviru prvega tožbenega razloga, v točki 87 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je oseba TC z elektronskimi sporočili z dne 4. avgusta, 22. septembra in 20. novembra 2020 Parlament pozvala, naj ji posreduje več dokumentov, in sicer:

42

Splošno sodišče je v točki 88 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Parlament ta zapisnik in dokumente v zvezi s prenehanjem pogodbe osebe A poslal osebi TC. Vendar je po mnenju Splošnega sodišča Parlament z dopisom z dne 8. januarja 2021 osebi TC zavrnil posredovanje drugih dokumentov, navedenih v prejšnji točki te sodbe.

43

V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 90 izpodbijane sodbe navedlo, da lahko poslanec, če je pozvan, naj Parlamentu predloži dokaz, da je akreditirani parlamentarni pomočnik delal zanj v zvezi z njegovim poslanskim mandatom, na podlagi pravice do izjave od institucij, organov, uradov in agencij Unij zahteva, naj mu posredujejo informacije, s katerimi razpolagajo in za katere se mu zdi, da so upoštevne. Po mnenju Splošnega sodišča Parlament, kadar prejme tako zahtevo, ne sme zavrniti posredovanja zahtevanih podatkov, ne da bi kršil pravico do izjave, razen če v utemeljitev te zavrnitve navede razloge, ki jih je mogoče šteti za upravičene, na eni strani, glede na okoliščine primera in, na drugi strani, pravil, ki se uporabljajo.

44

Zato je Splošno sodišče, kot je razvidno iz točke 91 izpodbijane sodbe, menilo, da mora preučiti, ali so razlogi, ki jih je Parlament navedel v dopisu z dne 8. januarja 2021, da osebi TC ne posreduje podatkov, ki jih je ta zahtevala, upravičeni.

45

Prvič, Splošno sodišče je preučilo razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve osebe TC v zvezi s posredovanjem „vseh elektronskih sporočil iz let 2015, 2016 in 2019“ in korespondenco, ki jo je oseba TC izmenjala s pristojnimi službami Parlamenta v zvezi z delom osebe A.

46

V točki 92 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče ugotovilo, da je Parlament to zahtevo zavrnil, ker je bila v skladu z njegovo politiko hramba elektronskih sporočil omejena na 90 dni in izjemoma na eno leto. Parlament je dodal, da bi bilo mogoče posredovati elektronska sporočila iz obdobja po letu 2019, vendar slednja niso upoštevna, saj se ne nanašajo na obdobje, v katerem naj bi oseba A delala za osebo TC.

47

V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 95 izpodbijane sodbe navedlo, da je bil Parlament od začetka leta 2016 seznanjen s konfliktnim položajem med osebama TC in A glede tega, ali je slednja svoje dejavnosti opravljala v skladu s pravili, ki urejajo parlamentarno pomoč. Zato je bilo po mnenju Splošnega sodišča od tega trenutka potrebno, da Parlament zagotavlja hrambo elektronskih sporočil, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti natančno naravo dejavnosti osebe A med postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitve, in če bi ta postopek privedel do drugih sodnih ali upravnih postopkov, kot je postopek izterjave, tako dolgo, dokler ti drugi postopki še potekajo.

48

Splošno sodišče je v točkah 100 in 101 izpodbijane sodbe zavrnilo trditev Parlamenta, da morajo poslanci hraniti svoja elektronska sporočila, tako da ustvarijo osebne mape, ki omogočajo njihovo arhiviranje za nedoločen čas, kot naj bi Parlament poslance pozval, naj to storijo v treh obvestilih, ki jim jih je poslal 14. junija 2014, 13. oktobra 2014 in 30. marca 2015. Splošno sodišče je menilo, da možnost osebnega arhiviranja Parlamenta ne more razbremeniti obveznosti, da se zagotovi hramba vseh upoštevnih elektronskih sporočil in se posredujejo tako shranjena elektronska sporočila, kadar zadevni poslanec, ki je v postopku izterjave zaradi nezakonite uporabe stroškov za parlamentarno pomoč, na podlagi pravice do izjave Parlament zaprosi v tem smislu.

49

Splošno sodišče je, po eni strani, v točki 102 izpodbijane sodbe dodalo, da Parlamentu ni uspelo dokazati, da je bila oseba TC seznanjena s temi obvestili. Natančneje, glede obvestila z dne 14. junija 2014 je Splošno sodišče pripomnilo, da je bilo naslovljeno na „novo prispele“, med katerimi osebe TC ni bilo, saj je bila poslanec Parlamenta že pred tem datumom.

50

Po drugi strani, Splošno sodišče je v točki 103 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Parlament ni navedel nobenega razloga, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti njegovo zavrnitev posredovanja osebi TC korespondence, ki si jo je izmenjala s pristojnimi službami Parlamenta.

51

Na podlagi teh preudarkov je Splošno sodišče v točki 104 izpodbijane sodbe ugotovilo, da razlogi, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve osebe TC v zvezi s posredovanjem „vseh elektronskih sporočil iz let 2015, 2016 in 2019“ in korespondenco, ki si jo je izmenjala s pristojnimi službami Parlamenta v zvezi z delom osebe A, niso utemeljeni.

52

Drugič, Splošno sodišče je v točkah od 105 do 124 izpodbijane sodbe analiziralo razloge, ki jih je Parlament navedel v utemeljitev zavrnitve zahteve osebe TC za posredovanje osebnega spisa osebe A, vključno z vsemi dokumenti, povezanimi z njeno zaposlitvijo in delom, ter informacije o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A, in podatke o njeni navzočnosti, ki jih je mogoče pridobiti z njene izkaznice za vstop v Parlament.

53

Splošno sodišče je v točki 105 izpodbijane sodbe navedlo, da je Parlament svojo zavrnitev posredovanja tega spisa, teh dokumentov, teh informacij in teh podatkov utemeljil z navedbo, da je njihovo posredovanje v nasprotju, na eni strani, z Uredbo 2018/1725 in, na drugi strani, s členom 26 Kadrovskih predpisov. Poleg tega je Splošno sodišče v točki 106 te sodbe ugotovilo, da je generalni direktor za finance osebi TC sporočil, da posredovanja varnostnikov Parlamenta niso bila uradno registrirana in da se podatki o uporabi izkaznic za vstop v Parlament hranijo največ štiri mesece.

54

Najprej, Splošno sodišče je v točkah od 107 do 118 izpodbijane sodbe preučilo razlog v zvezi z Uredbo 2018/1725. V zvezi s tem je v točkah 110 in 111 navedene sodbe navedlo, da ker so bili podatki, ki jih je zahtevala oseba TC, namenjeni njeni obrambi v okviru postopka izterjave, ni bilo mogoče šteti, da spadajo na področje uporabe člena 9(1)(a) ali (b) te uredbe. Splošno sodišče je v točki 113 navedene sodbe vseeno navedlo, da „[g]lede na pomen, ki se priznava pravici do izjave v pravnem redu Unije, okoliščina, da so taki elementi lahko v ,osebnem spisu“ [osebe A], sama po sebi ne more preprečiti, da bi se ti elementi posredovali [osebi TC], da bi lahko koristno in učinkovito podala svoja stališča, tako kot se v okviru izvrševanja navedene pravice zahteva s sodno prakso.“

55

V točkah od 114 do 116 iste sodbe je dodalo, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na njeno vlogo, ki jo ima v družbi, in jo kot tako uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami v okviru pristopa, ki vsaki od zadevnih pravic daje mesto, ki ga ima glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi v pravnem redu Unije, v skladu z načelom sorazmernosti. Po mnenju Splošnega sodišča je nujnost zagotovitve takega tehtanja zakonodajalec Unije poudaril v uvodni izjavi 4 Uredbe 2016/679, ki je „enakovredna“ Uredbi 2016/679 glede varstva osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 5 zadnjenavedene uredbe.

56

Splošno sodišče je iz tega v točki 117 izpodbijane sodbe sklepalo, da ni mogoče sprejeti, da bi Parlament osebo TC lahko pozval, naj se koristno in učinkovito izreče o elementih, ki so morebiti navedeni v spisu osebe A, ne da bi ji omogočil dostop do teh elementov, potem ko je pretehtal, na eni strani, interes osebe A, da se podatki, ki se nanašajo nanjo, ne posredujejo tretjim osebam, in, na drugi strani, interes osebe TC, da koristno in učinkovito predstavi svoja stališča v okviru postopka izterjave, ki je bil uveden proti njej. Splošno sodišče pa je v točki 118 navedene sodbe ugotovilo, da Parlament v primeru osebe TC tega ni storil.

57

Dalje, Splošno sodišče je v zvezi z razlogom v zvezi s členom 26 Kadrovskih predpisov v točki 121 izpodbijane sodbe navedlo, da zaupnosti listin iz osebnega spisa osebe A, kolikor je to potrebno za to, da lahko oseba TC izvršuje svojo pravico do izjave, ni mogoče uveljavljati zoper osebo TC, ki je bila poleg tega – kot nadrejena osebi A – avtorica nekaterih zadevnih dokumentov. Splošno sodišče je v točki 122 navedene sodbe dodalo, da Parlament s tem, da se je oprl na ta člen 26, napačno ni upošteval interesa osebe TC za dostop do nekaterih listin iz osebnega spisa osebe A, da bi lahko koristno predstavila svoje pripombe v okviru postopka izterjave, ki je bil uveden proti njej.

58

Glede razloga, ki se nanaša na podatke v zvezi z izkaznico osebe A za vstop v Parlament, je Splošno sodišče v točki 123 izpodbijane sodbe navedlo, da bi moral Parlament iz podobnih razlogov, kot so navedeni v točkah 100 in 101 navedene sodbe, ki sta povzeti v točki 48 te sodbe, sprejeti potrebne ukrepe, da bi se ti podatki hranili več kot štiri mesece, ker je bil zaradi odpustitve osebe A sprožen sodni postopek in je bil zoper poslanca, za katerega je Parlament zaposlil osebo A, uveden postopek izterjave stroškov za parlamentarno pomoč.

59

Zato je Splošno sodišče v točki 124 izpodbijane sodbe potrdilo, da razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve osebe TC v zvezi z „osebnim spisom [osebe A] (vsi dokumenti, povezani z njeno zaposlitvijo in njenim delom)“, vključno z informacijami o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A, in podatke o njeni navzočnosti, ki jih je mogoče pridobiti z njene izkaznice za vstop v Parlament, ni mogoče šteti za utemeljene.

60

Tretjič, Splošno sodišče je v točkah od 126 do 128 izpodbijane sodbe preučilo razloge, ki jih je Parlament navedel za zavrnitev zahteve osebe TC za posredovanje spisa v zadevi, v kateri je bila izdana sodba L/Parlament. V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 125 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Parlament to zahtevo zavrnil, ker naj bi bilo to posredovanje v nasprotju s členom 9 Uredbe 2018/1725 in ker je bila osebi A v postopku pred Splošnim sodiščem priznana anonimnost.

61

V zvezi z razlogom, ki se nanaša na člen 9 Uredbe 2018/1725, je Splošno sodišče napotilo na točke od 112 do 118 izpodbijane sodbe, ki so povzete v točkah od 54 do 56 te sodbe. Poleg tega je Splošno sodišče navedlo, da je namen anonimnosti, kot je bila osebi A priznana v zadevi, v kateri je bila izdana sodba L/Parlament, izpustiti imena stranke v sporu ali drugih oseb, navedenih v zadevnem postopku, oziroma drugih podatkov v dokumentih v zvezi z zadevo, do katerih ima javnost dostop, in se ne nanaša na zaupnost elementov, vloženih v spis tega postopka zunaj tega postopka, v okviru razmerij med strankami in tretjimi osebami. Splošno sodišče je iz tega v točki 129 izpodbijane sodbe sklepalo, da odločba Splošnega sodišča o anonimnosti v postopku, v katerem je bila izdana sodba L/Parlament, Parlamentu ni preprečevala, da bi osebi TC posredoval dokumente, ki so bili izmenjani med zadnjenavedenim postopkom in ki bi lahko bili upoštevni za uveljavljanje njene pravice do izjave.

62

Na koncu je Splošno sodišče v točkah 130 in 131 izpodbijane sodbe ugotovilo, da razlogi, ki jih je Parlament navedel v dopisu z dne 8. januarja 2021, niso bili utemeljeni oziroma niso bili zadostni in da ker Parlament ni pravilno utemeljil zavrnitve posredovanja dokumentov osebi TC, na podlagi katerih bi lahko koristno in učinkovito izvrševala svojo pravico do izjave, zagotovljeno s členom 41(2)(a) Listine, v okviru postopka izterjave zneskov, izplačanih iz naslova stroškov za parlamentarno pomoč, ki je bil začet proti njej, ni mogoče izključiti, da ji je bila odvzeta možnost, da bolje pripravi svojo obrambo. Splošno sodišče je zato ugodilo drugemu tožbenemu razlogu v delu, v katerem se je nanašal na kršitev pravice do izjave, in je, ne da bi preučilo druge tožbene razloge in trditve, ki jih je navedla oseba TC, sporni sklep in obvestilo o dolgovanem znesku razglasilo za nična v delu, v katerem sta se nanašala na osebne prejemke, socialne stroške in potne stroške, povezane z zaposlitvijo osebe A v obdobju med 22. majem 2015 in 31. marcem 2016.

63

Parlament Sodišču predlaga, naj:

64

Oseba TC Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in plačilo stroškov naloži Parlamentu.

65

Parlament v utemeljitev pritožbe navaja pet razlogov. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na neupoštevanje predmeta spora na prvi stopnji in pripravljalne narave dopisa z dne 8. januarja 2021, kršitev pravice do izjave in neupoštevanje sodne prakse v zvezi z učinki postopkovnih nepravilnosti. Drugi pritožbeni razlog, ki je sestavljen iz treh delov, se nanaša na preudarke Splošnega sodišča v zvezi z elektronskimi sporočili osebe TC iz let 2015, 2016 in 2019 ter korespondenco med njo in službami Parlamenta, na podlagi katerih je bila ugotovljena kršitev pravice do izjave. Tretji pritožbeni razlog, ki je razdeljen na štiri dele, se nanaša na preudarke Splošnega sodišča v zvezi z osebnim spisom osebe A, podatki o uporabi njene kartice za vstop v Parlament in informacijami o tem, kolikokrat se je v zvezi z njo zaprosilo za posredovanje varnostnih služb. Četrti pritožbeni razlog se nanaša na preudarke Splošnega sodišča v zvezi s spisom zadeve, v kateri je bila izdana sodba L/Parlament in v kateri je bila ugotovljena kršitev pravice do izjave. Peti pritožbeni razlog se nanaša na preudarke Splošnega sodišča v zvezi s pravico osebe TC, da zgolj na podlagi pravice do izjave zahteva, da ji Parlament posreduje elemente, na podlagi katerih lahko oblikuje svoje pripombe.

66

Na prvem mestu je treba skupaj preučiti prvi del drugega pritožbenega razloga ter tretji in peti pritožbeni razlog.

67

Parlament s prvim delom drugega pritožbenega razloga izpodbija razloge, navedene v točkah 2, od 92 do 104, 130 in 131 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče razsodilo, da je kršil pravico osebe TC do izjave, ker ni ohranil njenih elektronskih sporočil iz let 2015 in 2016. Po mnenju Parlamenta se je Splošno sodišče oprlo na preširoko pojmovanje pravice do izjave in kršilo načelo svobodnega mandata poslancev, kot izhaja iz člena 6(1) Akta o volitvah in člena 2 Statuta poslancev in ki naj bi nasprotovalo vsakršnemu poseganju ali vmešavanju služb Parlamenta na zaščiteno področje poslancev. Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 4(1)(c) Uredbe 2018/1725.

68

Parlament dodaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 95 izpodbijane sodbe presodilo, da bi moral Parlament, takoj ko je v začetku leta 2016 izvedel za obstoj konfliktnega položaja med osebama TC in A, ohraniti elektronska sporočila, ki bi lahko dokazovala natančno naravo dejavnosti osebe A. Parlament izpodbija tudi ugotovitev Splošnega sodišča, da je bilo obvestilo z dne 14. junija 2014, navedeno v točkah 98 in 102 izpodbijane sodbe, namenjeno „novo prispelim“, med katerimi ni bilo osebe TC.

69

Parlament s tretjim pritožbenim razlogom izpodbija točke od 105 do 124, 130 in 131 izpodbijane sodbe. S prvim delom tega pritožbenega razloga navaja, da razlogi v zvezi s členom 9 Uredbe 2018/1725, ki so navedeni v točkah od 107 do 118 navedene sodbe, niso skladni. Splošno sodišče bi moralo, po eni strani, ugotoviti, da člen 9(1) Uredbe 2018/1725 nasprotuje, da se osebi TC posredujejo podatki osebe A, in, po drugi strani, presoditi, da bi Parlament te podatke lahko posredoval osebi TC. Parlament naj bi bil tako postavljen v položaj, v katerem se ne bi mogel uskladiti z izpodbijano sodbo, kot to zahteva člen 266 PDEU.

70

Parlament z drugim delom tretjega pritožbenega razloga izpodbija razloge, ki so v točkah od 119 do 122, 124, 130 in 131 izpodbijane sodbe navedeni v zvezi z zavrnitvijo Parlamenta, da osebi TC posreduje osebni spis osebe A. Navaja, da člen 26, zadnji odstavek, prvi stavek, Kadrovskih predpisov nasprotuje vsakršnemu posredovanju elementov iz osebnega spisa osebe A, saj je v ta spis mogoče vpogledati le v pisarnah uprave ali na varnem elektronskem mediju. Vsekakor naj navedeni spis ne bi mogel vsebovati dokumentov, s katerimi bi bilo mogoče dokazati resničnost dela, ki ga je opravila oseba A, ter povezavo med tem delom in izvrševanjem mandata osebe TC.

71

Parlament s tretjim delom tretjega pritožbenega razloga izpodbija razloge, ki so navedeni v točkah 123, 124, 130 in 131 izpodbijane sodbe in v katerih je Splošno sodišče menilo, da pravica do izjave Parlament zavezuje, da sprejme potrebne ukrepe za hrambo podatkov o uporabi izkaznice osebe A za vstop v Parlament. Parlament Splošnemu sodišču očita, da se je oprlo na preširoko pojmovanje pravice do izjave in da je kršilo člen 4(1)(e) Uredbe 2018/1725.

72

Parlament s četrtim delom tretjega pritožbenega razloga izpodbija razloge, ki so navedeni v točkah 124, 130 in 131 izpodbijane sodbe in na katerih temelji ugotovitev Splošnega sodišča, da je Parlament kršil pravico osebe TC do izjave, ker ji ni posredoval informacij o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A. Parlament Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo dejstva, da generalni direktorat Parlamenta za varnost in zaščito takih informacij, kot je pojasnjeno v dopisu z dne 8. januarja 2021, ni evidentiral. Vsekakor naj take informacije ne bi bile upoštevne.

73

Parlament s petim pritožbenim razlogom navaja, da je bilo v točkah 90 in 91 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da je lahko oseba TC zgolj na podlagi pravice do izjave na podlagi člena 41(2)(a) Listine zahtevala predložitev elementov, ki se zdijo upoštevni za ugotovitev pravilnosti uporabe zadevnih stroškov za parlamentarno pomoč.

74

Po mnenju Parlamenta ta ugotovitev Splošnega sodišča ustvarja novo pravico do dostopa do elementov, ki jih ima Parlament, poleg pravice do dostopa do spisa iz člena 41(2)(b) Listine. V zvezi s tem naj Splošno sodišče ne bi navedlo razlogov, ki bi upravičevali priznanje take pravice, ki naj ne bi imela nobene podlage v členu 41(2)(a) Listine. Poleg tega bi bilo to v nasprotju s splošno sistematiko tega člena 41(2), ki naj bi v točki (b) določal jasno opredeljeno in popolno pot, ki zadevni osebi omogoča dostop do vseh elementov iz spisa, ki se nanaša nanjo.

75

Oseba TC na prvi del drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na dostop do elektronskih sporočil iz let 2015 in 2016, odgovarja, da je iz točk od 94 do 102 izpodbijane sodbe razvidno, da je Splošno sodišče upoštevalo izjemne okoliščine obravnavane zadeve, za katere je značilno, da je bil Parlament od začetka leta 2016 seznanjen s konfliktnim položajem med osebama TC in A ter s tem, da oseba A ni spoštovala pravil, ki urejajo njeno dejavnost. Po mnenju osebe TC je prav ta konflikten položaj utemeljeval začetek postopka izterjave zoper njo. Oseba TC Parlamentu očita, da je ni obvestil, da namerava izbrisati njena elektronska sporočila, ki naj bi vsebovala dokaz o delu, ki ga je opravila oseba A. Oseba TC poleg tega meni, da so trditve Parlamenta, ki se nanašajo na člen 6(1) Akta o volitvah in člen 2 Statuta poslancev, nove, ker niso bile navedene pred Splošnim sodiščem. Teh trditev nikakor ni mogoče sprejeti, ker, prvič, tega, da Parlament, ki upravlja svoj sistem elektronske pošte, zgolj hrani elektronska sporočila poslanca, ni mogoče opredeliti kot „vmešavanje“, in drugič, ker naj bi Parlament elektronska sporočila poslancev hranil 90 dni.

76

Glede trditev Parlamenta v zvezi z Uredbo 2018/1725 oseba TC navaja, da Parlament ni navedel podrobnosti o tem, kako obdeluje osebne podatke, niti ni pojasnil, kako bi lahko bila daljša obdobja hrambe elektronskih sporočil nezdružljiva s sistemom, ki ga vzpostavlja ta uredba. Poleg tega naj bi se načelo najmanjšega obsega podatkov, ki je določeno v členu 4(1)(c) navedene uredbe, nanašalo na količino obdelanih podatkov in ne na trajanje njihove hrambe.

77

Poleg tega naj Parlament kljub temu, da ga je Splošno sodišče pozvalo k temu, v spis na prvi stopnji ne bi vložil nobenega elementa, ki bi dokazoval, da se je oseba TC seznanila z obvestili v zvezi s politiko hrambe elektronskih sporočil, ki naj bi bila sestavljena v jezikih, ki jih oseba TC ni razumela. Zato naj vprašanje, ali bi jo leta 2014 morali šteti za „novo prispelega“ poslanca ali ne, ne bi bilo upoštevno.

78

Oseba TC v odgovor na prvi del tretjega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče v točkah 115 in 116 izpodbijane sodbe jasno navedlo, da mora Parlament spoštovati uredbi 2016/679 in 2018/1725 ter osebne podatke obdelovati tako, da ji omogočajo uresničevanje njene pravice do izjave. Oseba TC v zvezi z drugim, tretjim in četrtim delom tega pritožbenega razloga navaja, da bi se lahko vsi elementi, ki jih je zahtevala in katerih posredovanje ji je Parlament zavrnil, neposredno ali posredno uporabili kot dokaz o delu, ki ga je opravila oseba A.

79

Oseba TC v odgovor na peti pritožbeni razlog navaja, da Parlament niti v dopisu z dne 8. januarja 2021 niti med postopkom pred Splošnim sodiščem ni oporekal njeni pravici do pridobitve informacij in da se je zgolj skliceval na člen 9 Uredbe 2018/1725. Iz tega po njenem mnenju sledi, da Parlament s tem pritožbenim razlogom navaja nove trditve, o katerih se Splošno sodišče ni imelo priložnosti izreči.

80

Oseba TC vsekakor meni, da ni treba razlikovati med „pravico do obveščenosti“ in „pravico do izjave“. Ti pravici naj bi bili v bistvu le sestavna dela splošne pravice do dobrega upravljanja, ki je določena v členu 41 Listine. Vendar naj bi Parlament menil, da nima nobene obveznosti v okviru postopka izterjave stroškov za parlamentarno pomoč. Uničil naj bi upoštevne elemente, s katerimi je razpolagal, in nato od poslancev zahteval, naj predložijo iste elemente, ker naj bi nosili dokazno breme.

81

Oseba TC poleg tega poudarja, da iz sodne prakse Splošnega sodišča izhaja, da dostop do upravnega spisa ne sme biti odvisen od zahteve zadevne osebe. Meni, da je v obravnavani zadevi Parlament znatno omejil njeno pravico do dostopa do spisa in do učinkovite predložitve pripomb. Učinkovito uresničevanje pravice do izjave naj bi vključevalo možnost, da se podajo stališča, podprta z dokazi, pri čemer naj bi vsaj z nekaterimi od njih razpolagal Parlament. Po mnenju osebe TC se Parlament ne more omejiti na to, da jo pozove k predložitvi pripomb, s čimer bi zgolj formalno spoštoval njeno pravico do izjave, ne da bi ji zagotovil sredstva za njeno učinkovito uveljavljanje.

82

Uvodoma je treba v delu, v katerem oseba TC zatrjuje, da Parlament v okviru prvega dela drugega pritožbenega razloga in petega pritožbenega razloga navaja nove trditve, ki jih ni navedel pred Splošnim sodiščem, spomniti, da lahko pritožnik v skladu z ustaljeno sodno prakso vloži pritožbo, v kateri se sklicuje na razloge, ki izhajajo iz same izpodbijane sodbe in s katerimi izpodbija njeno utemeljenost s pravnega vidika (sodba z dne 6. septembra 2018, Češka republika/Komisija,C‑4/17 P, EU:C:2018:678, točka 24 in navedena sodna praksa).

83

Parlament s prvim delom drugega pritožbenega razloga izpodbija razloge, ki so bili v izpodbijani sodbi navedeni v utemeljitev ugotovitve iz točke 131 iste sodbe, da Parlament ni pravilno utemeljil zavrnitve posredovanja osebi TC zlasti njenih elektronskih sporočil iz let 2015 in 2016.

84

Poleg tega Parlament s petim pritožbenim razlogom v bistvu izpodbija utemeljenost razloga, navedenega v točki 90 izpodbijane sodbe, v skladu s katerim Parlament, kadar poslanec, ki mora utemeljiti delo, ki ga je opravil njegov parlamentarni pomočnik, od Parlamenta zahteva, naj mu posreduje dokaze, s katerimi razpolaga, ki se mu zdijo upoštevni, te zahteve ne more zavrniti, ne da bi kršil pravico zadevnega poslanca do izjave, razen če se v utemeljitev te zavrnitve sklicuje na razloge, ki jih je mogoče šteti za upravičene na eni strani glede na okoliščine obravnavane zadeve in na drugi strani glede na pravila, ki se uporabljajo.

85

V obeh primerih gre za pritožbena razloga in trditve, ki izhajajo iz same izpodbijane sodbe in ki so v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 82 te sodbe, dopustni.

86

Glede utemeljenosti, na prvem mestu, razloga, navedenega v točki 90 izpodbijane sodbe, ki ga Parlament izpodbija v okviru petega pritožbenega razloga, je treba opozoriti, da je spoštovanje pravice do obrambe, ki je določena v členu 41(2) Listine, temeljna pravica, ki je sestavni del pravnega reda Unije. Ta pravica med drugim vključuje pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, in pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točki 98 in 99).

87

Natančneje, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba pravico do izjave iz člena 41(2)(a) Listine spoštovati v vsakem postopku, v katerem se lahko izda akt, ki posega v položaj, in da ta pravica zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku in pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese (glej v zvezi s tem sodbo z dne 18. junija 2020, Komisija/RQ,C‑831/18 P, EU:C:2020:481, točka 67 in navedena sodna praksa).

88

Pravica do vpogleda v spis, ki je določena v členu 41(2)(b) Listine, pomeni, da je treba zadevni osebi dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnih spisih, ki so morda upoštevni za njeno obrambo. Ti dokumenti vključujejo obremenilne in razbremenilne listine, razen poslovnih skrivnosti, internih dokumentov zadevne institucije in drugih zaupnih podatkov (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2011, Solvay/Komisija, C‑110/10 P, EU:C:2011:687, točka 49 in navedena sodna praksa).

89

Iz člena 41(2) Listine in sodne prakse, navedene v točkah od 86 do 88 te sodbe, tako izhaja, da lahko zadevna oseba pred predložitvijo stališča v zvezi z uresničevanjem svoje pravice do izjave, določene v tem členu 41(2)(a), na podlagi uresničevanja pravice, ki ji je priznana z navedenim členom 41(2)(b), ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti zahteva in pridobi vpogled v vse elemente v spisu, ki ga je sestavila zadevna uprava.

90

Nasprotno pa je treba pravico do izjave razlikovati od pravice zahtevati in pridobiti vpogled v vsak dokument, ki je, čeprav ni v tem spisu, v posesti zadevne institucije in za katerega zadevna oseba meni, da je morda upošteven za njeno obrambo. Zato člen 41(2)(b) Listine določa posebno pravico, ki zadevni osebi zagotavlja vpogled v spis, ki jo zadeva.

91

Posebnosti položaja poslanca, ki je pozvan k utemeljitvi stroškov za parlamentarno pomoč, ki so Parlamentu nastali v zvezi z njim, ne morejo upravičiti drugačne razlage njegove pravice do obrambe, ki je določena v členu 41 Listine.

92

Kot je Splošno sodišče opozorilo v točki 89 izpodbijane sodbe, iz člena 33(1) in (2) Izvedbenih ukrepov izhaja, da morajo poslanci, ki od Parlamenta zahtevajo finančno kritje stroškov za pomoč osebnih sodelavcev, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in da ustrezajo pomoči, ki je bila potrebna in neposredno povezana z izvrševanjem njihovega mandata (sodba z dne 4. julija 2024, SN/Parlament, C‑430/23 P, EU:C:2024:576, točka 47 in navedena sodna praksa).

93

Ni pa mogoče izključiti, da elementi, potrebni za predložitev tega dokaza, niso v posesti zadevnega poslanca, ampak Parlamenta. V takem primeru je mogoče, da ta poslanec takih elementov ne bo mogel pridobiti zgolj na podlagi svoje pravice, da na podlagi člena 41(2)(b) Listine pridobi vpogled v spis, ki se nanaša nanj in ki je v posesti Parlamenta.

94

Kot je namreč generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 67 sklepnih predlogov, ker bo moral zadevni poslanec predložiti navedeni dokaz, bo spis, ki ga je sestavil Parlament, vsaj na začetku vseboval le elemente, ki so razlog za to zahtevo, naslovljeno na tega poslanca, zlasti obračun stroškov za parlamentarno pomoč, ki jih je Parlament imel v zvezi z njim.

95

Vendar je vsak poslanec seznanjen z delom, ki ga opravlja njegov parlamentarni pomočnik, in ga zato lahko opiše, čeprav nima na voljo vseh potrebnih dokazov za utemeljitev svojih trditev.

96

Zato se lahko, kot je generalna pravobranilka prav tako navedla v točki 69 sklepnih predlogov, poslanec, ki je soočen z zahtevo za utemeljitev stroškov za parlamentarno pomoč, ki so nastali v zvezi z njim, in nima na voljo vseh za to potrebnih dokazov, ki bi lahko bili v posesti Parlamenta, na začetku zgolj omeji na to, da v stališčih, ki so predloženi Parlamentu v odgovor na to zahtevo, predstavi delo, ki ga je opravil njegov pomočnik, tako da predloži dokaze, s katerimi razpolaga, in se sklicuje na dokaze, ki bi lahko bili v posesti Parlamenta.

97

Poudariti pa je treba – kot je to storila generalna pravobranilka v točki 70 sklepnih predlogov – da morajo biti v takem sklicevanju dovolj natančno navedeni tako zadevni dokazi kot dejstva v zvezi z dejanskim delom zadevnega pomočnika ter povezavo med tem delom in mandatom poslanca, ki jih je mogoče dokazati s temi dokazi. S takimi navedbami je namreč pogojena možnost Parlamenta, da opredeli navedene elemente in jih preuči, da bi preveril, ali dejansko pomenijo dokaz, ki se zahteva od tega poslanca.

98

Parlament bo moral, če bo po preučitvi zadevnih elementov menil, da ti ne dokazujejo dejansko opravljenega dela parlamentarnega pomočnika zadevnega poslanca ali povezave med tem delom in izvrševanjem mandata tega poslanca, za zagotovitev popolnega spoštovanja pravice tega poslanca do obrambe te elemente vložiti v spis, mu omogočiti vpogled v ta spis ob spoštovanju zahtev, zlasti po zaupnosti, in mu dati možnost, da dopolni svoja stališča, če to želi.

99

Zato je treba glede na preudarke, navedene v točkah od 86 do 98 te sodbe, ugotoviti, da je v točki 90 izpodbijane sodbe napačno uporabljeno pravo, ker je Splošno sodišče v njej razsodilo, da mora Parlament – razen če se sklicuje na razloge, ki jih je mogoče šteti za utemeljene glede na okoliščine obravnavane zadeve in pravila, ki se uporabljajo – kadar poslanec, ki mora dokazati resničnost dela svojega parlamentarnega pomočnika ter povezavo med tem delom in izvrševanjem svojega mandata, to zahteva, temu poslancu poslati vse elemente, ki jih ima v posesti in ki „se zdijo upoštevni“, ne da bi se zahtevalo, da se v taki zahtevi v skladu s pogoji, navedenimi v točkah 96 in 97 te sodbe, dovolj natančno navedejo dokazi, ki so lahko v posesti Parlamenta, in dejstva v zvezi z dejansko opravljenim delom tega pomočnika ter povezava med tem delom in mandatom poslanca, ki bi jih ti elementi lahko dokazovali, da bi jih Parlament lahko identificiral za namene njihovega preverjanja.

100

Iz tega sledi, da je treba petemu pritožbenemu razlogu ugoditi.

101

Na drugem mestu, v zvezi s prvim delom drugega pritožbenega razloga ter tretjim in četrtim delom tretjega pritožbenega razloga, s katerimi Parlament izpodbija obrazložitev izpodbijane sodbe v zvezi s kršitvijo pravice osebe TC do obrambe, ker mu njena elektronska sporočila iz let 2015 in 2016, podatki o uporabi izkaznice osebe A za vstop v Parlament ter informacije o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A, niso bili posredovani, je treba poudariti, da od institucije ni mogoče zahtevati, naj v spis v zvezi z začetim upravnim postopkom vloži elemente, ki ne obstajajo ali ki na dan začetka tega postopka ne obstajajo več.

102

Ta ugotovitev ne pomeni, da neevidentiranje nekaterih informacij ali hramba nekaterih elementov ne moreta vplivati na izid zadevnega postopka. Vendar se to vprašanje ne nanaša na pravico do vpogleda v spis, ki je določena v členu 41(2)(b) Listine. Upoštevno je za presojo razpoložljivih dokazov in utemeljenosti akta, ki ga zadevna institucija sprejme ob koncu zadevnega postopka.

103

Natančneje, v primeru, kot je obravnavani, v katerem mora zadevna stranka, v obravnavanem primeru poslanec ali nekdanji poslanec Parlamenta, dokazati resničnost nekaterih dejstev, v nasprotnem primeru ima zadevna institucija, v obravnavanem primeru Parlament, pravico sprejeti sklep v določenem smislu, naj bi bilo mogoče šteti, da je ta stranka izpolnila dokazno breme, ki ga nosi, čeprav se dokazi, ki jih je predložila, prima facie zdijo nezadostni, če se izkaže, da ta institucija napačno ni ohranila nekaterih drugih dokazov, ki bi lahko zagotovili popolnejši dokaz.

104

Nasprotno pa bi bilo mogoče šteti, da navedena stranka tega bremena ni izpolnila, če dokazi, ki jih je predložila, niso zadostni in če ni predložila dokazov, ki bi jih morala hraniti in predložiti na zahtevo.

105

V obravnavani zadevi je iz točk 85, 86, 92 in 96 izpodbijane sodbe razvidno, da so bila 8. junija 2020, ko se je začel postopek izterjave zoper osebo TC, njena elektronska sporočila iz let 2015 in 2016 iz sistema Parlamenta že izbrisana v skladu s politiko hrambe elektronskih sporočil te institucije, po kateri se elektronska sporočila načeloma izbrišejo po 90 dneh ali izjemoma po enem letu.

106

Poleg tega je iz točke 106 izpodbijane sodbe razvidno, da so se podatki v zvezi z uporabo izkaznic za vstop v Parlament hranili največ štiri mesece in da posredovanja varnostnikov Parlamenta niso bila uradno evidentirana.

107

Splošno sodišče je v točkah 130 in 131 izpodbijane sodbe razsodilo, da razlogi, ki jih je Parlament v dopisu z dne 8. januarja 2021 navedel v utemeljitev tega, da osebi TC ni posredoval med drugim elektronskih sporočil iz let 2015 in 2016, podatkov o uporabi izkaznice osebe A za vstop v Parlament in informacij o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A, niso bili utemeljeni ali niso bili zadostni in zato ni bilo mogoče izključiti, da je bila osebi TC odvzeta možnost, da bolje pripravi svojo obrambo s koristnim in učinkovitim uveljavljanjem svoje pravice do izjave, ki je zagotovljena s členom 41(2)(a) Listine.

108

Prvič, iz preudarkov, navedenih v točkah od 101 do 104 te sodbe, pa je razvidno, da je Splošno sodišče s tem, da je v bistvu presodilo, da mora Parlament za zaščito pravice osebe TC do obrambe tej omogočiti dostop do elementov, ki niso nikoli obstajali ali ki na dan, ko je začel postopek, v katerem je bil sprejet sporni sklep, in ki tvorijo spis tega postopka, niso več obstajali, napačno uporabilo pravo.

109

Drugič, ne da bi bilo treba ugotoviti, ali bi to, da bi Parlament elektronska sporočila poslancev hranil nedoločen čas ali dlje od 90 dni, kot je določeno s politiko Parlamenta o hrambi elektronskih sporočil, ki je veljala v času dejanskega stanja v obravnavani zadevi, lahko poseglo v svobodo in neodvisnost poslancev, kot to zatrjuje Parlament, zadostuje navesti, kot je to storilo Splošno sodišče v točki 93 izpodbijane sodbe, da Parlamentu nič ni preprečevalo, da po izteku tega obdobja določi samodejni izbris elektronskih sporočil, ki jih poslanci in drugi uporabniki sistema elektronske pošte Parlamenta niso posebej shranili.

110

Splošno sodišče pa je napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 95 izpodbijane sodbe presodilo, da mora Parlament, ker je bil že na začetku leta 2016 seznanjen s „konfliktnim položajem med [osebama TC in A] glede tega, ali je [oseba A] svoje dejavnosti za [osebo TC] opravljala v skladu s pravili, ki urejajo parlamentarno pomoč“, zagotavljati „hrambo elektronskih sporočil, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti natančno naravo dejavnosti [osebe A] med postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in če bi ta postopek privedel do drugih sodnih ali upravnih postopkov, kot je postopek izterjave, dokler ti drugi postopki še vedno trajajo“.

111

Iz točk 86, 92 in od 96 do 98 izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da se je Parlament zavezal k spoštovanju politike hrambe elektronskih sporočil, v skladu s katero se elektronska sporočila po 90-dnevnem obdobju hrambe načeloma samodejno izbrišejo, razen če jih zadevne osebe same shranijo. Dejstvo, da je Parlament vedel za „konflikten položaj“ med poslancem in njegovim parlamentarnim pomočnikom, ne more upravičiti tega, da Parlament odstopi od te zaveze.

112

To velja še toliko bolj, ker bi moral Parlament, da bi lahko hranil elektronska sporočila, ki bi lahko bila upoštevna v zvezi s konfliktnim položajem med osebama TC in A, njuna elektronska sporočila razvrstiti, kar bi pomenilo veliko in neupravičeno vmešavanje v zasebno sfero tega poslanca in tega parlamentarnega pomočnika. V zvezi s tem je treba poleg tega poudariti, kot je to storila generalna pravobranilka v točki 87 sklepnih predlogov, da elektronska sporočila, ki jih poslanec pošlje ali prejme, v skladu s členom 4 Statuta poslancev niso dokumenti Parlamenta in so zato last samega poslanca.

113

Poleg tega za odločitev o postopkih, ki bi lahko nastali zaradi tega konfliktnega položaja, nikakor ni bilo potrebno, da Parlament preventivno in na lastno pobudo hrani elektronska sporočila, ki sta si jih izmenjali osebi TC in A. Parlament se je v zvezi s tem lahko oprl na izjave zadevnih oseb in dokaze, ki sta jih predložili, vključno z elektronskimi sporočili, ki bi jih ena ali druga od njih shranila in predložila.

114

V tem okviru je treba opozoriti, kot je bilo pojasnjeno v točki 92 te sodbe, da dokazno breme glede stroškov za pomoč osebnim sodelavcem nosijo poslanci.

115

Tretjič, iz podobnih razlogov, kot so navedeni v točkah od 112 do 114 te sodbe, je treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar je v bistvu ugotovilo Splošno sodišče, Parlament tudi ni bil zavezan hraniti podatkov o uporabi izkaznice osebe A za vstop v Parlament po običajnem obdobju njihove hrambe niti voditi evidence o posredovanjih svojih varnostnikov, za katera je bilo zaprošeno v zvezi z osebo A.

116

Iz preudarkov, navedenih v točkah od 101 do 115 te sodbe, je razvidno, da je treba tudi prvemu delu drugega pritožbenega razloga ter tretjemu in četrtemu delu tretjega pritožbenega razloga ugoditi.

117

Na tretjem mestu, v zvezi z razlogi, navedenimi v točkah od 109 do 118 izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na sklicevanje Parlamenta na Uredbo 2018/1725 v dopisu z dne 8. januarja 2021, kar Parlament izpodbija s prvim delom tretjega pritožbenega razloga, je Splošno sodišče v točki 110 navedene sodbe pravilno navedlo, da podatkov, ki jih je zahtevala oseba TC, ni mogoče šteti za „potrebne za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene uporabniku“, v smislu člena 9(1)(a) te uredbe.

118

Kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 97 in 98 sklepnih predlogov, pa je treba za nadaljevanje postopka izterjave stroškov za parlamentarno pomoč, ki so Parlamentu neupravičeno nastali v zvezi s poslancem, ob spoštovanju pravice tega poslanca do obrambe šteti, da ustreza „konkretnemu namenu v javnem interesu“ v smislu člena 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.

119

Zato, če so osebni podatki v spisu zadevnega postopka izterjave, ta uredba ne nasprotuje temu, da Parlament za izpolnitev svoje obveznosti, ki izhaja iz člena 41(2)(b) Listine, zadevnemu poslancu odobri vpogled v te podatke ob spoštovanju pogojev, ki jih člen 9(1)(b) navedene uredbe določa za tak vpogled, pri čemer je treba opozoriti, da je treba v skladu s tem členom 41(2)(b) vpogled v spis odobriti ob spoštovanju, med drugim, „legitimnih interesov zaupnosti“.

120

Iz tega sledi, da neskladnost obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jo zatrjuje Parlament, izhaja iz napačne uporabe prava, ker je Splošno sodišče v točki 111 navedene sodbe napačno presodilo, da posredovanje takih podatkov ne ustreza „konkretnemu namenu v javnem interesu“ v smislu člena 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.

121

Vendar je Splošno sodišče, čeprav je v točkah 110 in 111 izpodbijane sodbe presodilo, da člen 9(1) Uredbe 2018/1725 ne more upravičiti posredovanja osebnih podatkov poslancu, ki je soočen z zahtevo za utemeljitev stroškov za parlamentarno pomoč, ki so nastali v zvezi z njim, v točki 117 iste sodbe menilo, da bi moral Parlament v obravnavani zadevi osebi TC omogočiti dostop do osebnih podatkov iz spisa osebe A, „potem, ko je pretehtal“, na eni strani, interes tega [parlamentarnega pomočnika], da se podatki, ki se nanašajo nanj, ne posredujejo tretjim osebam, in, na drugi strani, interes [osebe TC], da koristno in učinkovito predstavi svoja stališča v okviru postopka izterjave, ki je bil uveden proti njej“.

122

Splošno sodišče je s tem nazadnje priznalo, da je Parlament zavezan osebi TC odobriti dostop do osebnih podatkov navedenega parlamentarnega pomočnika ob spoštovanju pogojev, ki so v bistvu enaki tistim iz člena 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.

123

Zato prvi del tretjega pritožbenega razloga nikakor ne more povzročiti razveljavitve izpodbijane sodbe in ga je treba zavrniti kot brezpredmetnega.

124

Na četrtem in zadnjem mestu, v zvezi z osebnim spisom osebe A, kot Parlament navaja v okviru drugega dela tretjega pritožbenega razloga, je iz člena 26, zadnji odstavek, Kadrovskih predpisov, ki se za akreditirane parlamentarne pomočnike uporablja na podlagi člena 127, prvi stavek, PZDU, razvidno, da je v osebni spis takega pomočnika mogoče vpogledati le v pisarnah Parlamenta ali na varnem elektronskem mediju in se lahko pošlje Sodišču Evropske unije, če se pred njim začne postopek v zvezi z zadevnim pomočnikom.

125

V obravnavani zadevi je iz točke 87, zadnja alinea, izpodbijane sodbe razvidno, da oseba TC od Parlamenta ni zahtevala, naj ji omogoči vpogled v osebni spis osebe A v njegovih pisarnah ali na varnem elektronskem mediju, ampak naj se ji posreduje. Tako posredovanje pa bi bilo v nasprotju s členom 26 Kadrovskih predpisov.

126

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah 121 in 122 izpodbijane sodbe v bistvu presodilo, da se Parlament za zavrnitev te zahteve osebe TC ni mogel veljavno opreti na člen 26 Kadrovskih predpisov, ker zaupnosti listin iz tega spisa ni mogoče uveljavljati zoper osebo TC v obsegu, ki je potreben za uresničevanje njene pravice do izjave, saj je oseba TC – kot nadrejena osebi A – tudi avtorica nekaterih dokumentov iz navedenega spisa.

127

Zato je treba tudi drugemu delu tretjega pritožbenega razloga ugoditi.

128

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba pritožbi ugoditi in razveljaviti točki 2 in 3 izreka izpodbijane sodbe.

129

V teh okoliščinah ni treba preučiti niti prvega in četrtega pritožbenega razloga niti drugega in tretjega dela drugega pritožbenega razloga, ker se z njimi izpodbija obrazložitev izpodbijane sodbe, ki temelji na premisi, za katero je bilo med preučitvijo petega pritožbenega razloga ugotovljeno, da je bilo v njej napačno uporabljeno pravo.

130

Nasprotno pa ni mogoče šteti, da se pritožba nanaša na točko 1 tega izreka, v kateri je Splošno sodišče razsodilo, da je ničnostna tožba postala brezpredmetna in da se ustavi postopek v zvezi z zakonitostjo spornega sklepa in obvestila o dolgovanem znesku v delu, v katerem se nanašata na osebne prejemke, socialne stroške in potne stroške, povezane z zaposlitvijo osebe A v obdobju med 1. aprilom in 22. novembrom 2016, v znesku 28.083,67 EUR, saj Parlament s predlogi zoper ta del izpodbijane sodbe ni uspel.

131

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

132

V obravnavani zadevi stanje postopka glede prvega in drugega tožbenega razloga dovoljuje odločitev o sporu.

133

Prvi tožbeni razlog se formalno nanaša na kršitev načela spoštovanja razumnega roka iz člena 41(1) Listine. Trditve, ki jih je oseba TC navedla v utemeljitev tega tožbenega razloga, so bile povzete v točkah 54 in 55 izpodbijane sodbe in jih je Splošno sodišče zavrnilo iz razlogov, navedenih v točkah od 57 do 66 navedene sodbe, v katere ni treba podvomiti, saj oseba TC zoper ta del navedene sodbe ni vložila nasprotne pritožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 23. novembra 2021, Svet/Hamas, C‑833/19 P, EU:C:2021:950, točka 81 in navedena sodna praksa).

134

Vendar je oseba TC v okviru navedenega tožbenega razloga navedla tudi trditve v zvezi s tem, da ji je Parlament v dopisu z dne 8. januarja 2021 zavrnil posredovanje elementov, ki jih je zahtevala. Te trditve, ki so povzete v točkah 70 in 71 izpodbijane sodbe, je Splošno sodišče preučilo skupaj z drugim tožbenim razlogom, ki se je nanašal na kršitev pravice do izjave, pravice do vpogleda v spis in obveznosti obrazložitve, kot so določene v členu 41(2) Listine, ki mu je Splošno sodišče ugodilo. Zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe je treba navedene trditve in ta drugi tožbeni razlog preučiti skupaj.

135

Oseba TC trdi, da je Parlament kršil njeno pravico do izjave in pravico do vpogleda v spis, ki sta določeni v členu 41(2) Listine, ker se je v spornem sklepu skliceval na ugotovitve iz sodbe L/Parlament, ne da bi ji posredoval dokaze, zlasti obvestilo osebe A z dne 9. maja 2016, s katerim so bile te ugotovitve podprte. Poleg tega meni, da mu je bila zaradi politike Parlamenta v zvezi s hrambo elektronskih sporočil, za katero meni, da ni združljiva z uvodno izjavo 22 Uredbe 2018/1725 in s katero naj ne bi bila seznanjena, odvzeta možnost, da predloži dokaze zoper trditve Parlamenta. Poleg tega tej instituciji očita, da se je pri zavrnitvi dostopa do dokazov, ki jih je zahtevala, napačno sklicevala na člen 9 te uredbe.

136

Iz razlogov, navedenih v točkah od 86 do 116 in od 124 do 126 te sodbe, pa je razvidno, da tega, da je Parlament v dopisu z dne 8. januarja 2021 osebi TC zavrnil posredovanje elementov, ki jih je ta zahtevala, ni mogoče šteti za kršitev njene pravice do obrambe in zlasti njene pravice do izjave.

137

Prvič, oseba TC se je v zahtevah z dne 4. avgusta in 22. septembra 2020, omenjenih v točki 24 oziroma 26 te sodbe, omejila na to, da je zahtevala, naj se ji posreduje vrsta elementov, ki so bili navedeni na splošno, ne da bi opredelila dejstva, ki jih je treba dokazati, niti elemente, s katerimi bi bilo mogoče ta dejstva dokazati. Natančneje, oseba TC ni navedla, kakšno je bilo delo, ki ga je oseba A opravila, kakšna je povezava med tem delom in izvrševanjem njenega parlamentarnega mandata ter kako bi bilo mogoče z zahtevanimi elementi, ki so v posesti Parlamenta, zagotoviti dokaz o tem delu in tej povezavi.

138

Drugič, nekateri od zahtevanih elementov, in sicer elektronska sporočila osebe TC iz let 2015 in 2016, podatki o uporabi izkaznice osebe A za vstop v Parlament in informacije o tem, kolikokrat je bil Parlament zaprošen za zaščito osebe A, niso nikoli obstajali ali vsekakor niso obstajali na dan, ko se je zadevni postopek začel in ko je torej oseba TC vložila zahtevo.

139

Tretjič, v skladu s členom 26 Kadrovskih predpisov je bilo prepovedano, da se osebi TC posreduje osebni spis osebe A.

140

V zvezi s trditvijo osebe TC, ki se nanaša na domnevno sklicevanje Parlamenta na ugotovitve iz sodbe L/Parlament v spornem sklepu, zadostuje opozoriti, da je Parlament, kot je razvidno iz točke 25 te sodbe, osebi TC poslal prepis sodbe L/Parlament, tako da mu ni mogoče očitati, da je v spornem sklepu upošteval elemente, do katerih oseba TC ni imela vpogleda.

141

Zato je treba prvi in drugi tožbeni razlog, uveljavljana pred Splošnim sodiščem, zavrniti.

142

Stanje postopka glede ostalega ne dovoljuje odločitve o sporu, saj Splošno sodišče ni preučilo tretjega, četrtega in petega tožbenega razloga, ki jih je oseba TC navedla v utemeljitev tožbe.

143

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, da odloči o teh tožbenih razlogih.

144

Ker je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških v zvezi s to pritožbo pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: