Eureka C-312/24 Definitions Sign in

 SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 4. junija 2026 ( *1 )

„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov na kazenskem področju – Uredba (EU) 2016/679 – Direktiva (EU) 2016/680 – Področji uporabe – Obdelava podatkov, zbranih med preiskavo proti policistu kot osebi, osumljeni storitve kaznivega dejanja – Zapis podatkov o tej preiskavi v osebni spis policista – Zakonitost obdelave – Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (c), in člen 6(3) te uredbe – Obdelava, potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti – Pravna podlaga za obdelavo – Člen 17 navedene uredbe – Pravica do izbrisa“

V zadevi C‑312/24 [Darashev] ( i ),

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija) z odločbo z dne 30. januarja 2024, ki je na Sodišče prispela 29. aprila 2024, v postopku

CL

proti

Prokuratura na Republika Bulgaria,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi M. L. Arastey Sahún, predsednica senata, J. Passer, E. Regan (poročevalec), D. Gratsias in B. Smulders, sodniki,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodna tajnica: R. Stefanova‑Kamisheva, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 21. maja 2025,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–

za bolgarsko vlado T. Mitova, S. Ruseva in R. Stoyanov, agenti,

–

za madžarsko vlado Zs. Biró‑Tóth in M. Z. Fehér, agenta,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, G. Koleva in H. Kranenborg, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 4. septembra 2025

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79), člena 2(1), člena 4, točki 2 in 6, člena 9(2)(b) ter člena 17(1)(a) in (d), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1; v nadaljevanju: SUVP) člena 3, točki 1 in 2, člena 9(1) in člena 16(2) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL 2016, L 119, str. 89) ter člena 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med CL in Prokuratura na Republika Bulgaria (državno tožilstvo Republike Bolgarije, v nadaljevanju: državno tožilstvo) glede odškodnine, ki jo CL zahteva za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi, prvič, preiskovalnih ukrepov zoper njega v okviru kazenske preiskave v zvezi z njim in, drugič, posledic te preiskave.

Pravni okvir

Pravo Unije

Direktiva 2000/78

3

Člen 1 Direktive 2000/78, naslovljen „Namen“, določa:

„Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.“

SUVP

4

V uvodnih izjavah 4, 10, 19, 39, 41, 65 in 66 SUVP je navedeno:

„(4)

[…] Ta uredba spoštuje vse temeljne pravice in upošteva svoboščine in načela, priznana z Listino, kakor so zajeta v Pogodbah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja […].

[…]

(10)

Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v [Evropski] uniji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. […]

[…]

(19)

[…]

Pri obdelavi osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za namene, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice. […]

[…]

(39)

[…] Osebni podatki bi morali biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Zato bi bilo treba zlasti zagotoviti, da je obdobje hrambe osebnih podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje. Osebni podatki bi se lahko obdelali le, če namena obdelave ne bi bilo mogoče razumno doseči z drugimi sredstvi. […]

[…]

(41)

Kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti takšna pravna podlaga ali zakonodajni ukrep jasna in natančna, njena oziroma njegova uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso [Sodišča Evropske unije] in Evropskega sodišča za človekove pravice.

[…]

(65)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico do popravka osebnih podatkov v zvezi z njim in ‚pravico do pozabe‘, kadar hramba takih podatkov krši to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti zlasti pravico do tega, da se njegovi osebni podatki izbrišejo in se ne obdelujejo več, kadar osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, […] ugovarja obdelavi osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ali kadar obdelava njegovih osebnih podatkov kako drugače ni v skladu s to uredbo. […] Vendar bi morala biti nadaljnja hramba osebnih podatkov zakonita, če je to potrebno za […] izpolnjevanje pravnih obveznosti, izvajanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, […].

(66)

Za učinkovitejše uresničevanje ‚pravice do pozabe‘ v spletnem okolju bi bilo treba pravico do izbrisa razširiti tako, da bi zahtevali, da upravljavec, ki je osebne podatke objavil, sprejme razumne, tudi tehnične, ukrepe, da obvesti upravljavce, ki take osebne podatke obdelujejo, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahteval izbris vseh povezav do teh osebnih podatkov ali kopij teh osebnih podatkov. […]“

5

Člen 1 SUVP, naslovljen „Predmet urejanja in cilji“, v odstavku 2 določa:

„Ta uredba varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov.“

6

Člen 2 SUVP, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

[…]

(d)

s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

[…]“

7

Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

(1)

‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom […]; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

‚obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

[…]

(6)

‚zbirka‘ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;

[…].“

8

Člen 5 SUVP, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavku 1 določa:

„Osebni podatki morajo biti:

(a)

obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚zakonitost, poštenost in preglednost‘);

[…]

(e)

hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko hranijo daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚omejitev hrambe‘);

[…].“

9

Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

(c)

obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

a)

pravom Unije; ali

b)

pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potreben za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

[…]“

10

Člen 9 SUVP, naslovljen „Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov“, določa:

„1.   Prepovedani sta obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če velja eno od naslednjega:

[…]

(b)

obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

[…]“

11

Člen 10 SUVP, naslovljen „Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški“, določa:

„Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi na podlagi člena 6(1) se izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. […]“

12

Člen 17 SUVP, naslovljen „Pravica do izbrisa (‚pravica do pozabe‘)“, določa:

„1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

(a)

osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

[…]

(d)

osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

[…]

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je obdelava potrebna:

[…]

(b)

za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

[…].“

Direktiva 2016/680

13

V uvodnih izjavah 11 in 12 Direktive 2016/680 je navedeno:

„(11)

Zato je primerno, da ta področja ureja direktiva, v kateri so določena posebna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ob upoštevanju posebnih lastnosti teh dejavnosti. Ti pristojni organi lahko vključujejo ne le javne organe, kot so pravosodni organi, policija ali drugi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, temveč tudi vse druge organe ali subjekte, ki v skladu z zakonodajo države članice izvajajo javno oblast in javna pooblastila za namene te direktive. Kadar takšen organ ali subjekt obdeluje osebne podatke za namene, ki so drugačni od namenov iz te direktive, se uporablja [SUVP]. [SUVP] se torej uporablja v primerih, ko organ ali subjekt zbira osebne podatke za druge namene in jih dodatno obdeluje, ker jih k temu zavezujejo pravne obveznosti. […]

(12)

Pri dejavnostih, ki jih izvaja policija ali drug organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je glavni poudarek na preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj, vključujejo pa tudi policijske dejavnosti v primerih, ko še ni jasno, ali gre za kaznivo dejanje ali ne. […] Vključujejo tudi vzdrževanje javnega reda in miru, nalogo, za katero je pristojna policija ali drug organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kadar je to potrebno za varovanje pred grožnjami javni varnosti in pravno zaščitenim temeljnim interesom družbe ter preprečevanje teh groženj, ki bi lahko vodile v kazniva dejanja. […]“

14

Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet urejanja in cilji“, v odstavku 1 določa:

„V tej direktivi so določena pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.“

15

Člen 2 navedene direktive, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Ta direktiva se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene iz člena 1(1).“

16

Člen 3 te direktive, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej direktivi:

1.   ‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom […]; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji ali spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

2.   ‚obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

[…]

7.   ‚pristojni organ‘ pomeni:

(a)

kateri koli javni organ, ki je pristojen za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ali

[…]

8.   ‚upravljavec‘ pomeni pristojni organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov; kadar namene in sredstva takšne obdelave določa pravo Unije ali države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali države članice;

[…].“

17

Člen 9 Direktive 2016/680, naslovljen „Posebni pogoji za obdelavo“, določa:

„1.   Osebni podatki, ki jih pristojni organi zbirajo za namene iz člena 1(1), se ne obdelujejo za druge namene kot za namene iz člena 1(1), razen če takšno obdelavo dovoljuje pravo Unije ali države članice. Kadar se osebni podatki obdelujejo v druge namene, se uporablja [SUVP], razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije.

2.   Kadar so pristojni organi na podlagi prava držav članic pooblaščeni za opravljanje nalog, ki so drugačne od tistih, ki se izvajajo za namene iz člena 1(1), se za obdelavo podatkov za takšne namene uporablja [SUVP], vključno z arhiviranjem iz razlogov javnega interesa, za znanstveno, statistično ali zgodovinsko uporabo, razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spada v področje uporabe prava Unije.

[…]“

18

Člen 10 te direktive določa pogoje za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov.

19

Člen 16 navedene direktive, naslovljen „Pravica do popravka ali izbrisa osebnih podatkov in omejitev obdelave“, v odstavku 2 določa:

„Države članice od upravljavca zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke, in posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovijo pravico, da pri upravljavcu brez nepotrebnega odlašanja doseže izbris osebnih podatkov v zvezi z njim, če obdelava krši predpise, sprejete na podlagi členov 4, 8 ali 10, ali če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev s pravne obveznosti, ki velja za upravljavca.“

Bolgarsko pravo

20

Zakon za otgovornostta na darzhavata i obshtinite za vredi (zakon o odgovornosti države in občin za povzročeno škodo) (DV št. 60 z dne 5. avgusta 1988) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, v členu 2(1), točki 2 in 3, določa:

„Država je odgovorna za škodo, ki jo državljanom povzročijo preiskovalni organi, državno tožilstvo ali sodišče, v primeru: […] 2. kršitve pravic, varovanih s členom 5, od (2) do (4), Konvencije; 3. obtožbe storitve kaznivega dejanja, če je oseba oproščena ali je kazenski postopek končan, ker tega dejanja ni storila zadevna oseba ali ker storjeno dejanje ni kaznivo dejanje ali ker se je kazenski postopek začel po zastaranju ali amnestiji; […].“

21

Zakon za ministerstvoto na vatreshnite raboti (zakon o ministrstvu za notranje zadeve) (DV št. 53 z dne 27. junija 2014) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZMVR), v členu 2(1) določa:

„Dejavnosti ministrstva za notranje zadeve so namenjene zaščiti pravic in svoboščin državljanov, boju proti kriminalu, zaščiti nacionalne varnosti, varovanju javnega reda, zaščiti pred požari in zaščiti prebivalstva.“

22

Člen 26(2) ZVRM določa:

„Časovne roke za shranjevanje podatkov iz odstavka 1 ali reden pregled potrebe po njihovem shranjevanju določi minister za notranje zadeve. Ti podatki se izbrišejo tudi na podlagi sodbe ali sklepa komisije za varstvo [osebnih] podatkov.“

23

Člen 29(1) in (2) ZMVR določa:

„1. Upravljavec osebnih podatkov je minister za notranje zadeve, ki lahko obdelavo osebnih podatkov zaupa uradnikom, ki jih imenuje. 2. Postopki obdelave osebnih podatkov so določeni z navodilom ministra za notranje zadeve.“

24

Člen 147 ZMVR določa:

„1. Za vsakega uslužbenca ministrstva za notranje zadeve se vzpostavi in vodi osebni spis; (2) Postopki za vzpostavitev, vodenje in hrambo osebnih spisov ter pravila za njihovo uporabo so določeni v navodilu ministra za notranje zadeve.“

25

Člen 150 ZMVR določa:

„1. Minister za notranje zadeve pripravi etični kodeks za uslužbence ministrstva za notranje zadeve, ki je objavljen v Darzhaven vestnik; 2. Uslužbenci morajo spoštovati pravila, določena v etičnem kodeksu za uslužbence ministrstva za notranje zadeve.“

26

Člen 155(1) in (4) ZMVR določa:

„1.   Uslužbenec ministrstva za notranje zadeve je fizična oseba, ki je sposobna opravljati funkcije in ki izpolnjuje te pogoje: […] 2. ni bil obsojen za naklepno nepolitično kaznivo dejanje, tudi če je bil rehabilitiran; 3. ni bil zoper njega sprejet sklep o preiskavi ali preganjan zaradi naklepnega nepolitičnega kaznivega dejanja; […].

[…]

4.   Organ za imenovanja po uradni dolžnosti ugotovi okoliščine iz odstavka 1, točka 2.“

27

Zakon za zashtita na lichnite danni (zakon o varstvu osebnih podatkov) (DV št. 1 z dne 4. januarja 2002) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZZLD), v členu 6(1) in (2) določa:

„Komisija za varstvo osebnih podatkov […] je neodvisen in stalen nadzorni organ, ki zagotavlja varstvo oseb pri obdelavi njihovih osebnih podatkov in pri dostopu do teh podatkov ter nadzor nad spoštovanjem [SUVP in tega zakona]; 2. Komisija [za varstvo osebnih podatkov] prispeva k izvajanju državne politike o varstvu osebnih podatkov.“

28

Člen 42 ZZLD določa:

„1.   Pravila tega poglavja se uporabljajo v primeru obdelave osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij ter varstva pred grožnjami javnemu redu in varnosti oziroma preprečevanja takih groženj. 2. Osebni podatki, zbrani za namene iz odstavka 1, se ne obdelujejo za druge namene, razen če je v pravu Unije ali zakonodaji Republike Bolgarije določeno drugače. 3. Kadar pristojni organi iz odstavka 1 obdelujejo osebne podatke za namene, ki niso navedeni v odstavku 1, ter v primerih iz odstavka 2 se uporabljajo [SUVP] in ustrezne določbe tega zakona, s katerimi se izvaja ta uredba. 4. Pristojni organi iz odstavka 1 so javni organi, ki so pristojni za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. 5. Če zakon ne določa drugače, je upravljavec – v smislu tega poglavja – osebnih podatkov za namene iz odstavka 1 pristojni organ v smislu odstavka 4 ali upravna struktura, katere del je ta organ, ki samostojno ali skupaj z drugimi organi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.“

29

Člen 43 ZZLD določa:

„Pravila tega poglavja se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.“

30

Člen 46 ZZLD določa:

„1.   Kadar roki za izbris osebnih podatkov ali za redno preverjanje potrebe po njihovi hrambi niso določeni z zakonom, jih določi upravljavec; 2. Redno preverjanje iz odstavka 1 se dokumentira, odločitev o nadaljnji hrambi podatkov pa se obrazloži.“

31

Navodilo št. 8121z-532 z dne 9. septembra 2014 o pripravi, vodenju, shranjevanju in uporabi osebnih spisov uslužbencev ministrstva za notranje zadeve (DV št. 78 z dne 19. septembra 2014, spremenjeno in dopolnjeno v DV št. 27 z dne 14.aprila 2015, spremenjeno in dopolnjeno v DV št. 53 z dne 25. junija 2021) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: navodilo v zvezi z osebnimi spisi), v členu 3 določa:

„Osebne spise vzpostavi in hrani kadrovski oddelek zadevnih struktur, so oštevilčeni po naraščajočem vrstnem redu, opisani v dnevniku […] in shranjeni v prostorih (registrih), ki izpolnjujejo zahteve za hrambo gradiva, ki vsebuje tajne podatke.“

32

Člen 5 navodila v zvezi z osebnimi spisi določa:

„1.   Obdelava osebnih podatkov iz osebnih spisov se izvaja v skladu z določbami Zakon za zashtita na klasifitsiranata informatsia […] [zakon o varstvu tajnih podatkov], [ZZLD] in [SUVP]; 2. Obdelava podatkov, shranjenih v osebnih spisih, se izvaja za: (1) začetek, spremembo in prenehanje delovnega razmerja ali službe uslužbencev; (2) izvajanje pogodbe o zaposlitvi, vključno z izpolnjevanjem obveznosti, določenih z zakonom ali kolektivnimi pogodbami, upravljanjem, načrtovanjem in organizacijo dela, enakostjo in raznolikostjo na delovnem mestu, zdravjem in varnostjo pri delu, zaščito premoženja delodajalca ali zaposlenega; (3) individualno ali kolektivno uresničevanje in uživanje pravic in ugodnosti iz zaposlitve; (4) arhive v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene; 3. dostop do informacij, shranjenih v osebnih spisih, je omejen in se izvaja v skladu z določbami [zakona o varstvu tajnih podatkov], [ZZLD] in [SUVP].“

33

Člen 6 navodila v zvezi z osebnimi spisi določa:

„1. V osebnih spisih so zbrani in shranjeni dokumenti, razvrščeni v tri oddelke, ki vsebujejo podatke in informacije o študiju, imenovanju, sklenitvi pogodb o zaposlitvi, spremembi funkcij in prenehanju funkcij uslužbencev. 2. Prvi oddelek vsebuje dokumente v zvezi z vstopom na ministrstvo za notranje zadeve. 3. Drugi oddelek vsebuje dokumente o poklicnem razvoju (izjave, zapisniki, predlogi, ocenjevalna poročila, osebne datoteke, potrdila o usposabljanju, dokumenti o udeležbi na natečajih, varnostno preverjanje, kopije bolniških odsotnosti itd.). 4. Tretji oddelek vsebuje dokumente v zvezi s spremembo funkcije (odločitve, akti o začetku in prenehanju opravljanja funkcij, dokumenti v zvezi z disciplinskimi postopki, pogodbe o zaposlitvi, dodatni dogovori, obvestila iz člena 62 Kodeks na truda [zakonik o delovnih razmerjih) itd.].“

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

34

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je v obdobju od leta 2012 do leta 2023 zasedala različne funkcije kot policist v generalnem direktoratu „varnostne policije“ in generalnem direktoratu „nacionalne policije“ bolgarskega notranjega ministrstva.

35

Direktorat „za notranjo varnost“ tega ministrstva je 1. marca 2016 zoper neznanega storilca začel preiskavo zaradi kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu z drugimi osebami.

36

Splošni sestanek vseh policistov direktorata, na katerem je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari opravljala svoje naloge je potekal 17. maja 2016. Tega splošnega sestanka so se udeležili vodja zadevnega oddelka, predstavnik tega direktorata „za notranjo varnost“, državni tožilec Sofiyska gradska prokuratura (državno tožilstvo mesta Sofija, Bolgarija) in preiskovalec. Na navedenem sestanku je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari javno pridržana in prisiljena izročiti svojo značko, orožje in službeno izkaznico.

37

V okviru zadevne preiskave je bila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari kot osumljenec predmet različnih preiskovalnih ukrepov, in sicer preiskave, odvzema prstnih odtisov in – po izdaji sodne odobritve – preiskave njenega stalnega prebivališča, ki je privedla do zasega. Sodelovala je pri prepoznavi osumljencev, v okviru katere je žrtve niso identificirale kot storilca kaznivega dejanja, poleg tega pa na predmetih žrtev ni bila najdena nobena sled njenih odtisov. Po 24 urah pridržanja je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari izpuščena, nato pa zoper njo ni bil sprejet niti sklep o preiskavi niti ni bila obtožena kaznivega dejanja ropa. Ker storilca ni bilo mogoče identificirati, je bila preiskava prekinjena.

38

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je še naprej opravljala svoje naloge na ministrstvu za notranje zadeve in sodelovala na natečajih za napredovanje, kar ji je bilo zavrnjeno, ker je bila v okviru preiskave zaradi ropa pridržana kot osumljenec. V njenem osebnem spisu in arhivih tega ministrstva so informacije o njenem pridržanju in preiskovalnih ukrepih zoper njo kot osumljenca.

39

Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je pri Sofiyski rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se državnemu tožilstvu naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je bila povzročena z ukrepi, katerih predmet je bila v okviru zadevne preiskave in s posledicami, ki so iz nje izhajale. Trdi, da ji je nastala nepremoženjska škoda, ker je bila kot dolgoletni zaposleni pri ministrstvu za notranje zadeve pridržana pred sodelavci zaradi kaznivega dejanja, za katero ni bilo dokazano, da bi ga storila. Ta ponižujoči ukrep naj bi oviral njeno poklicno napredovanje, pri čemer v zvezi s tem poudarja, da njen delodajalec, ki je izvedel njeno pridržanje, hrani zbirko podatkov, v kateri sta navedena ta preiskava in njeno ime kot osumljenca, ter zavrača umik ali izbris teh podatkov.

40

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je v skladu s sodno prakso Varhoven kasatsionen sad na Republika Balgaria (vrhovno kasacijsko sodišče Republike Bolgarije) osumljenec, ki ni bil preganjan in zoper katerega je bila izdana odločba o ustavitvi postopka, upravičen do odškodnine.

41

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je ministrstvo za notranje zadeve enoten upravni organ, katerega naloga je zagotavljanje javnega reda in ki je sestavljen iz več direktoratov, med katerimi sta direktorat „nacionalna policija“ in „varnostna policija“, ki delujeta zaradi varovanja javnega reda, ter direktorat „notranja varnost“, ki izvaja preiskave zoper zaposlene tega ministrstva, ne glede na vrsto očitanih kaznivih dejanj in njihovo enoto zaposlitve.

42

Kot enotni upravni organ je ministrstvo za notranje zadeve delodajalec vseh uslužbencev, ki tam opravljajo svoje naloge, vendar vsak direktorat, ki ga sestavlja, hrani informacije o svojih uslužbencih in jih zabeleži v njihovem osebnem spisu. Pri sodelovanju na natečajih za napredovanje in premestitev mora zadevni zaposleni posredovati svoj osebni spis in informacije, kako je izpolnil svoje obveznosti ter glede tega, ali je bil osumljen ali obtožen storitve kaznivega dejanja, ali je bil predmet kazenskega pregona ali je storil disciplinsko kršitev ali kršitev javnega reda. Informacije, pridobljene s preiskavo, se shranijo v osebni spis.

43

Na prvem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali se SUVP uporablja v primerih, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, in sicer kadar gre za eno in isto organizacijsko strukturo, v kateri en del opravlja naloge delodajalca, medtem ko drug del opravlja naloge preiskovalnega organa v okviru kazenskega postopka.

44

Na drugem mestu, če je odgovor pritrdilen, se to sodišče sprašuje, ali hramba informacij, kakršne so te iz točke 42 te sodbe, v osebnem spisu zaposlenega pomeni „obdelavo osebnih podatkov“ v smislu člena 4, točka 2, SUVP in ali je ta spis „zbirka“ v smislu člena 4, točka 6, SUVP. Postavljalo naj bi se tudi vprašanje, ali hramba takih podatkov spada na področje uporabe člena 9(2)(b) SUVP.

45

Na tretjem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali lahko ministrstvo za notranje zadeve kot delodajalec enemu od svojih zaposlenih zavrne poklicno napredovanje zgolj zato, ker je bil ta osumljenec, obdolženec ali obtoženec, medtem ko je bil kazenski postopek nazadnje prekinjen. Čeprav je splošno znano, da mora osebje ministrstva za notranje zadeve, ki zagotavlja spoštovanje javnega reda, izpolnjevati višja moralna in etična merila kot druge kategorije delavcev ali zaposlenih, to sodišče dvomi o tem, ali so podrobna pravila v zvezi z obdelavo podatkov v osebnem spisu zaposlenih tega ministrstva v zvezi s statusom osumljenca, obdolženca ali obtoženca sorazmerna z zahtevami, ki veljajo za to vrsto zaposlenih. Po mnenju navedenega sodišča je samo pravnomočna obsodba veljaven razlog za enostransko odpoved pogodbe o zaposlitvi zaposlenega.

46

Na četrtem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba načelo „pravice do pozabe“ iz člena 17(1)(a) SUVP v povezavi z uvodnima izjavama 65 in 66 te uredbe razlagati tako, da je treba podatke iz osebnega spisa zaposlenega izbrisati, če jih je zbrala enota delodajalca, ki ni tista, ki ji ta pripada in ki je pooblaščena za izvajanje preiskave, ter je v njih navedeno, da je bil ta zaposleni osumljen, obdolžen kaznivega dejanja ali je bil zoper njega uveden kazenski pregon. To sodišče v tem okviru dvomi tudi o obsegu pojma „nezakonita obdelava“ v smislu člena 17(1)(d) SUVP.

47

Na petem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje o uporabi določb Direktive 2016/680 za položaj iz postopka v glavni stvari in, če je odgovor pritrdilen, o zakonitosti in sorazmernosti hrambe podatkov iz postopka v glavni stvari glede na člen 9(1) in člen 10 te direktive ter o izbrisu teh podatkov na podlagi člena 16(2) te direktive.

48

Na šestem in zadnjem mestu, to sodišče poudarja, da se je tožeča stranka v postopku v glavni stvari prijavila na natečaje za napredovanje in premestitev ter da kljub njeni uvrstitvi na prva mesta ni bila izbrana zaradi svojega statusa osumljenca v okviru preiskave zaradi ropa. V tem okviru se postavlja vprašanje, ali hramba osebnih podatkov s strani enotnega upravnega organa, kot je ministrstvo za notranje zadeve, pomeni obliko diskriminacije v smislu člena 1 Direktive 2000/78.

49

V teh okoliščinah je Sofiyski Rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.

Ali je treba člen 2[1] SUVP razlagati tako, da obdelava podatkov vključuje dejavnosti ene in iste organizacijske strukture, v kateri en del njenih direktoratov opravlja naloge delodajalca, medtem ko en sam drug direktorat deluje kot preiskovalni organ v kazenskih postopkih zoper uslužbence v drugih direktoratih? V primeru pritrdilnega odgovora:

2.

Ali je treba izraz ‚obdelava osebnih podatkov‘ iz člena 4, točka 2, SUVP razlagati tako, da zajema dejavnost, v okviru katere se v osebni spis uslužbenca dodajo informacije, ki jih je delodajalec kot preiskovalni organ pridobil prek enega od svojih direktoratov v zvezi s prav tem uslužbencem?

3.

Ali je treba izraz ‚zbirka‘ iz člena 4, točka 6, SUVP razlagati tako, da zajema osebni spis uslužbenca ali zaposlenega, ki dela v direktoratu delodajalca, če je informacije zbral drug direktorat delodajalca, ki ima status preiskovalnega organa zoper zaposlenega?

4.

Ali je treba člen 9(2)(b) SUVP razlagati tako, da lahko organizacijska enota delodajalca zbira in hrani podatke o tem, da je bil uslužbenec osumljenec/obdolženec/obtoženec v kazenskem postopku, če je te informacije zbrala druga organizacijska enota delodajalca, ki ima status preiskovalnega organa?

5.

Ali je treba izraz ‚pravica do pozabe‘ v skladu s členom 17(1)(a) SUVP razlagati tako, da mora delodajalec iz osebnega spisa uslužbenca izbrisati vse podatke, ki jih je zbral in shranil prek drugega njegovega direktorata s statusom preiskovalnega organa, o tem, da je uslužbenec:

–

osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

–

bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

6.

Ali je treba ‚nezakonito obdelane‘ osebne podatke v smislu člena 17(1)(d) SUVP razlagati tako, da vključujejo podatke, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in hranil prek druge svoje organizacijske enote, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbence drugih organizacijskih enot delodajalca, če so ti podatki shranjeni v osebnem spisu in se nanašajo na dejstvo, da je uslužbenec osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, in sicer:

–

osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

–

je bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

7.

Ali je treba izraz ‚osebni podatki‘ v smislu člena 3, točka 1, [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da gre za podatke, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in shranil prek ene od svojih organizacijskih enot, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbenca, ki opravlja svoje naloge v drugi organizacijski enoti delodajalca?

8.

Ali je treba izraz ‚obdelava‘ v smislu člena 3, točka 2, [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da zajema dejavnost shranjevanja podatkov v osebni spis uslužbenca, ki jih je delodajalec pridobil, zbral in shranil prek ene od svojih organizacijskih enot, ki opravlja naloge preiskovalnega organa v kazenskem postopku zoper uslužbenca delodajalca, ki opravlja svoje naloge v drugi organizacijski enoti delodajalca?

9.

Ali je treba člen 9(1) [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da se delodajalcu dovoli zbiranje in hramba informacij v zvezi z osumljenim/obtoženim/obdolženim uslužbencem, če je delodajalec te informacije zbral prek druge svoje organizacijske enote, ki deluje kot preiskovalni organ v kazenskem postopku zoper tega uslužbenca?

10.

Ali je treba člen 16(2) [Direktive 2016/680] v povezavi s členom 52 [Listine] razlagati tako, da mora delodajalec iz osebnega spisa uslužbenca izbrisati vse podatke, ki jih je delodajalec zbral in shranil prek druge svoje organizacijske enote, ki deluje kot preiskovalni organ v kazenskem postopku zoper tega uslužbenca, in se nanašajo na dejstvo, da je uslužbenec:

–

osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

–

bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?

11.

Ali je treba člen 1 [Direktive 2000/78] razlagati tako, da delodajalcu, čigar organizacijska enota izvaja preiskovalna dejanja proti uslužbencu druge organizacijske enote, ne dovoljuje, da bi zavrnil poklicno napredovanje uslužbenca samo na podlagi tega, da je uslužbenec:

–

osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki še poteka;

–

bil osumljen/obdolžen/obtožen kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil kazenski postopek prekinjen ali ustavljen?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Dopustnost

50

Bolgarska vlada trdi, da vsa vprašanja za predhodno odločanje očitno niso dopustna.

51

Ta vlada trdi, da je odškodninski zahtevek usmerjen izključno proti državnemu tožilstvu, ki je del sodne oblasti, medtem ko ima podatke iz osebnega spisa tožeče stranke v postopku v glavni stvari le ministrstvo za notranje zadeve, ki je del izvršilne oblasti in je njen delodajalec. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari naj torej od državnega tožilstva ne bi mogla zahtevati izbrisa svojih podatkov niti ga šteti za odgovornega za to, da ima te podatke ministrstvo za notranje zadeve, niti mu očitati, da je oviralo njeno poklicno napredovanje.

52

Navedena vlada poudarja, da mora predložitveno sodišče za nastanek odgovornosti državnega tožilstva v skladu z nacionalno zakonodajo o odgovornosti države ugotoviti, ali so bile zadevni osebi kršene njene pravice kot obdolžencu in ali je bila neupravičeno obdolžena kaznivega dejanja. Spor o glavni stvari naj se ne bi nanašal niti na uporabo določb SUVP niti na uporabo nacionalne zakonodaje, s katero sta bili preneseni direktivi 2016/680 in 2000/78. Razlaga teh aktov prava Unije naj torej ne bi bila potrebna za odločitev o tem sporu.

53

V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za katerega opredelitev so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe nacionalnega sodišča samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (glej sodbo z dne 8. maja 2025, Stadt Wuppertal, C‑130/24, EU:C:2025:340, točka 42 in navedena sodna praksa).

54

Poleg tega je treba opozoriti, da Sodišče ni pristojno za odločanje o razlagi nacionalnih določb in za presojo, ali je razlaga ali uporaba teh določb s strani nacionalnega sodišča pravilna, saj je taka razlaga v izključni pristojnosti tega sodišča (sodba z dne 4. oktobra 2024, Bezirkshauptmannschaft Landeck (Poskus dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v mobilnem telefonu), C‑548/21, EU:C:2024:830, točka 53 in navedena sodna praksa).

55

Tako mora Sodišče v okviru porazdelitve pristojnosti med sodiščema Unije in nacionalnimi sodišči upoštevati dejanski in pravni okvir, v katerega so umeščena vprašanja za predhodno odločanje, kot je opredeljen v predložitveni odločbi. Zato je treba ne glede na očitke vlade države članice v zvezi z razlago nacionalnega prava, ki jo je podalo predložitveno sodišče, vprašanja za predhodno odločanje preučiti na podlagi te razlage, pri čemer Sodišče ne more preverjati njene pravilnosti (sodba z dne 29. julija 2024, CU in ND (Socialna pomoč – Posredna diskriminacija), C‑112/22 in C‑223/22, EU:C:2024:636, točka 40 in navedena sodna praksa).

56

Da pa bi Sodišče lahko podalo razlago prava Unije, ki bi bila koristna za nacionalno sodišče, iz člena 94(c) Poslovnika Sodišča izhaja, da mora predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebovati razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari (sodba z dne 2. julija 2015, Gullotta in Farmacia di Gullotta Davide & C., C‑497/12, EU:C:2015:436, točka 17).

57

V obravnavanem primeru glede predmeta spora o glavni stvari ni sporno, da so bila vprašanja za predhodno odločanje postavljena v okviru spora, ki poteka pred predložitvenim sodiščem in se nanaša na odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi tožeči stranki iz postopka v glavni stvari nastala ne le zaradi ukrepov, katerih predmet je bila v okviru preiskave, ampak tudi zaradi njenih posledic. V zvezi z zadnjenavedenim je iz predložitvene odločbe razvidno, da domnevno nastala škoda izhaja zlasti iz tega, da je delodajalec shranil in nato uporabil osebne podatke, zbrane v okviru te preiskave, pri čemer je ta delodajalec tožeči stranki iz postopka v glavni stvari zavrnil napredovanje, ker je imela v okviru navedene preiskave status osumljenca. Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari zahteva tudi, da se njeno ime izbriše iz zbirke podatkov, v katero je vpisana kot osumljenec.

58

Tako je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razviden, prvič, obstoj povezave med predmetom spora o glavni stvari in pravili prava Unije na področju varstva osebnih podatkov ter, drugič, razlogi, zaradi katerih se je predložitveno sodišče spraševalo o tem, ali je zavrnitev delodajalca, da izbriše zadevne podatke, združljiva s temi pravili.

59

Natančneje, kar zadeva upoštevnost razlage Direktive 2000/78 za rešitev spora o glavni stvari, ker je namen vprašanja, ki se nanjo nanaša, v bistvu ugotoviti, ali je mogoče škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka v postopku v glavni stvari, povezano z zavrnitvijo poklicnega napredovanja, ki temelji na njenem statusu osumljenca, preučiti glede na določbe te direktive, pri čemer navedeno vprašanje v okoliščinah te zadeve pomeni, da je treba podati vsebinski odgovor v zvezi z razlago člena 1 navedene direktive, ki razmejuje njen predmet.

60

Zato trditve bolgarske vlade ne upravičujejo, da bi se vsa vprašanja za predhodno odločanje štela za nedopustna.

61

Po drugi strani je treba na prvem mestu ugotoviti, da se predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem sklicuje na člen 9 SUVP, ki – kot je razvidno iz samega naslova tega člena – ureja obdelavo občutljivih vrst osebnih podatkov. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe pa ni razvidno, da bi podatki iz postopka v glavni stvari spadali v eno od kategorij podatkov, naštetih v odstavku 1 tega člena 9, in sicer zlasti podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, obdelavo genetskih podatkov, biometrične podatke za edinstveno identifikacijo posameznika in podatke v zvezi z zdravjem posameznika. Ker zahtevana razlaga člena 9(2)(b) SUVP ni upoštevna za rešitev spora o glavni stvari, je treba to četrto vprašanje šteti za nedopustno.

62

Na drugem mestu, nekatere okoliščine iz besedila petega, šestega, devetega, desetega in enajstega vprašanja niso upoštevne glede na položaj iz postopka v glavni stvari, ki se, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, kot je povzeta v točkah od 35 do 37 te sodbe, nanaša na osebo, osumljeno storitve kaznivega dejanja v okviru kazenske preiskave, ki je bila nazadnje prekinjena. Zato na ta vprašanja ni treba odgovoriti v delu, v katerem se nanašajo na obdelavo podatkov v zvezi z zaposlenim, ki je obdolžen ali je bil obdolžen storitve kaznivega dejanja ali ki je ali je bil predmet kazenskega pregona, saj so navedena vprašanja v zvezi s tem hipotetična.

63

Na tretjem mestu, kar zadeva nekatere druge dejanske predpostavke, na katerih temelji enajsto vprašanje, je bolgarska vlada na obravnavi navedla, da je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari v nasprotju s tem, kar trdi, v obdobju po zadevni kazenski preiskavi večkrat napredovala. Vendar je treba poudariti, da domneve upoštevnosti, ki velja za vprašanja za predhodno odločanje in na katero je opozorjeno v točki 53 te sodbe, ni mogoče ovreči zgolj z okoliščino, da ena od strank v postopku v glavni stvari izpodbija nekatera dejstva, katerih pravilnosti Sodišče ne preverja in od katerih je odvisna opredelitev predmeta spora (sodba z dne 5. decembra 2006, Cipolla in drugi, C‑94/04 in C‑202/04, EU:C:2006:758, točka 26).

Vsebinska obravnava

Vprašanja od prvega do tretjega in od sedmega do devetega

64

Najprej je treba opozoriti, da mora Sodišče v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču dati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena. Poleg tega Sodišče lahko presodi, da je treba upoštevati določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v besedilu svojega vprašanja ni sklicevalo (sodba z dne 18. januarja 2024, Hewlett Packard Development Company, C‑367/21, EU:C:2024:61, točka 44 in navedena sodna praksa).

65

V zvezi s tem je treba poudariti, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 47 do 53 sklepnih predlogov, da čeprav predložitveno sodišče z drugim, tretjim, sedmim in osmim vprašanjem Sodišče formalno sprašuje o razlagi pojmov „obdelava“ osebnih podatkov in „zbirka“ v smislu člena 4, točki 2 in 6, SUVP, ter pojmov „osebni podatki“ in „obdelava“ v smislu člena 3, točki 1 in 2, Direktive 2016/680 želi to sodišče, poleg tega, da sta zadnjenavedena pojma opredeljena enako kot v SUVP, v resnici ugotoviti, ali položaj iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe SUVP ali Direktive 2016/680. Iz obrazložitve predložitvene odločbe in teh vprašanj je namreč razvidno, da se pravi predmet teh vprašanj nanaša na vprašanje, kateri od teh aktov se uporablja za obdelavo podatkov, ki jo izvaja direktorat javnega organa, ki deluje kot delodajalec, ki obsega to, da se v osebnem spisu zaposlenega pri tem organu hranijo podatki glede njegovega statusa osumljenca v okviru kazenske preiskave, medtem ko je ta direktorat te podatke pridobil prek drugega direktorata istega javnega organa, pri čemer je ta zadnjenavedeni direktorat pooblaščen za vodenje tovrstne preiskave.

66

V teh okoliščinah je treba šteti, da predložitveno sodišče z vprašanji od prvega do tretjega in od sedmega do devetega, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1) SUVP in člen 9(1) Direktive 2016/680 razlagati tako, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja direktorat javnega organa in ki obsega to, da se v osebnem spisu enega od njegovih uslužbencev hranijo podatki o njegovem statusu osumljenca v okviru kazenske preiskave (v nadaljevanju: obdelava iz postopka v glavni stvari), medtem ko je ta direktorat te podatke pridobil prek drugega direktorata istega javnega organa, pri čemer je zadnjenavedeni direktorat pooblaščen za vodenje tovrstne preiskave.

67

Na podlagi člena 2(2)(d) SUVP se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

68

Člen 1(1) Direktive 2016/680 pa, nasprotno, določa, da so v njej določena pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

69

Poleg tega člen 9(1) te direktive med drugim določa, da se, kadar se osebni podatki obdelujejo za druge namene kot za namene iz člena 1(1) navedene direktive, uporablja SUVP, razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spada na področje uporabe prava Unije.

70

Iz tega sledi, da če pristojni organi obdelujejo osebne podatke za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, se uporablja Direktiva 2016/680, medtem ko se, če se obdelava izvaja za druge namene, uporablja SUVP (glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2022, Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava), C‑180/21, EU:C:2022:967, točki 73 in 74 ter navedena sodna praksa).

71

Čeprav v obravnavanem primeru prvotno zbiranje osebnih podatkov, ki ga je izvedel direktorat „za notranjo varnost“ ministrstva za notranje zadeve za namene preiskave v zvezi s tožečo stranko iz postopka v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2016/680, pa obdelava iz postopka v glavni stvari v delu, v katerem se izvaja za namene upravljanja človeških virov, spada na področje uporabe SUVP.

72

Pojasniti je treba, da uporabe SUVP za obdelavo iz postopka v glavni stvari ne omaje okoliščina, da je delodajalec zadevne informacije pridobil prek direktorata ministrstva za notranje zadeve, pristojnega za izvedbo preiskave v zvezi s tožečo stranko iz postopka v glavni stvari. V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da iz člena 9(1) in (2) Direktive 2016/680 ter povezave med tema odstavkoma izhaja, da se SUVP uporablja za vsako obdelavo osebnih podatkov, zbranih za namene iz člena 1(1) te direktive, za druge namene kot te, razen če zadevna obdelava ne spada na področje uporabe prava Unije, tudi kadar je „upravljavec“ v smislu člena 3(8) navedene direktive „pristojni organ“ v smislu člena 3(7)(a) te direktive in obdelavo osebnih podatkov izvaja v okviru drugih nalog od tistih, ki jih opravlja za namene iz člena 1(1) te direktive (sodba z dne 8. decembra 2022, Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava), C‑180/21, EU:C:2022:967, točka 81).

73

Glede na navedeno je treba na vprašanja od prvega do tretjega in od sedmega do devetega odgovoriti, da je treba člen 2(1) SUVP in člen 9(1) Direktive 2016/680 razlagati tako, da se ta uredba uporablja za dejavnost, ki jo opravlja direktorat javnega organa in ki obsega to, da se v osebnem spisu enega od njegovih uslužbencev hranijo podatki v zvezi z njegovim statusom osumljenca v okviru kazenske preiskave. V zvezi s tem ni pomembno, da je ta direktorat te podatke pridobil prek drugega direktorata, ki je del istega javnega organa, pri čemer je zadnjenavedeni direktorat pristojen za vodenje tovrstnih preiskav.

Peto in šesto vprašanje

74

Poudariti je treba, da se peto in šesto vprašanje v bistvu nanašata na možnost zadevnega uslužbenca, da doseže izbris podatkov iz postopka v glavni stvari iz svojega osebnega spisa na podlagi člena 17(1)(a) in (d) SUVP.

75

Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da nacionalni zakon, ki ureja dejavnosti ministrstva za notranje zadeve, določa obveznost tega ministrstva, da vzpostavi in vodi osebni spis za vsakega uslužbenca tega ministrstva, in predpiše etični kodeks, ki ga morajo ti uslužbenci spoštovati, in zahteva, da ti uslužbenci za opravljanje svojih nalog niso bili obsojeni, predmet sklepa o preiskavi ali preganjani zaradi naklepnega nepolitičnega kaznivega dejanja. Prav tako ta zakon določa, da je minister za notranje zadeve upravljavec postopka obdelave podatkov, ki ga izvajajo njegovi uslužbenci, in da določi podrobna pravila za obdelavo podatkov z navodilom.

76

V skladu s členom 17(1) SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja te podatke izbriše, upravljavec pa ima obveznost te osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od razlogov, naštetih v tej določbi.

77

Tak primer je podan v skladu s členom 17(1)(a) SUVP, kadar osebni podatki „niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani“, ali v skladu s tem členom 17(1)(d), kadar so bili zadevni podatki „obdelani nezakonito“.

78

Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točki 69 sklepnih predlogov, iz povezane razlage petega in šestega vprašanja in obrazložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da s tema vprašanjema predložitveno sodišče, zato da bi lahko odločilo o zahtevi za izbris tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, v bistvu sprašuje, ali je hramba zadevnih podatkov v osebnem spisu te tožeče stranke zakonita.

79

V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 6(1), prvi pododstavek, SUVP določa izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita. Da bi se obdelava lahko štela za legitimno, mora tako spadati v okvir enega od primerov, določenih v tej določbi (sodba z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 94 in navedena sodna praksa). Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

80

Člen 6(3) SUVP med drugim določa, da mora obdelava iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP temeljiti na pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca, in da mora ta pravna podlaga izpolnjevati cilj v javnem interesu in biti sorazmerna z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva (glej v tem smislu sodbo z dne 12. septembra 2024, HTB Neunte Immobilien Portfolio in Ökorenta Neue Energien Ökostabil IV, C‑17/22 in C‑18/22, EU:C:2024:738, točka 67 in navedena sodna praksa).

81

Poleg tega je treba ugotoviti, da je razlog za zakonitost iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP v povezavi s členom 6(3) te uredbe izražen v členu 17(3)(b) navedene uredbe, ki izključuje pravico do izbrisa iz člena 17(1) te uredbe, med drugim kadar je obdelava podatkov potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki zahteva obdelavo, določeno s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

82

Sodišče je že razsodilo, da je treba ob domnevi, da obdelava osebnih podatkov iz postopka v glavni stvari dejansko ustreza razlogu za zakonitost iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, navesti, da SUVP in zlasti njen člen 6(3), drugi pododstavek, izrecno določata zahtevo po tehtanju med, na eni strani, temeljnima pravicama do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine ter, na drugi strani, cilji, ki se s pravom Unije ali pravom držav članic legitimno uresničujejo in ki so podlaga za zakonsko obveznost, za katere spoštovanje je potrebna obdelava (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 124 in navedena sodna praksa).

83

V teh okoliščinah je treba opozoriti, da člen 52(1) Listine dopušča, da se lahko uresničevanje pravic, kakršne so te, ki so priznane s členoma 7 in 8 te listine, omeji, če so te omejitve predpisane z zakonom, če spoštujejo bistveno vsebino navedenih pravic in svoboščin, če so ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih (sodba z dne 24. septembra 2019, GC in drugi (Odstranitev povezav do občutljivih podatkov), C‑136/17, EU:C:2019:773, točka 58 in navedena sodna praksa).

84

V teh okoliščinah in glede na sodno prakso, navedeno v točki 64 te sodbe, je treba šteti, da predložitveno sodišče s petim in šestim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 17(3)(b) SUVP v povezavi s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), in členom 6(3) te uredbe ter glede na člen 52(1) te uredbe Listine razlagati tako, da je hrambo osebnih podatkov policista v zvezi z njegovim statusom osumljenca v okviru prekinjene kazenske preiskave v osebnem spisu zaradi vodenja njegove kariere in nadzora nad tem, ali ta uslužbenec spoštuje pravila, ki so neločljivo povezana z njegovimi nalogami, pri čemer navedeni uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan, mogoče šteti za upravičeno zaradi spoštovanja zakonske obveznosti, ki velja za javni organ, ki je delodajalec navedenega policista, na podlagi nacionalnega prava.

85

Uvodoma je treba spomniti, da je v skladu s členom 1(2) SUVP v povezavi z njenima uvodnima izjavama 4 in 10 namen te uredbe med drugim zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ta pravica pa je priznana tudi v členu 8 Listine in je tesno povezana s pravico do spoštovanja zasebnega življenja iz člena 7 Listine (glej v tem smislu sodbo z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 61).

86

V zvezi s tem mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča vsaka obdelava osebnih podatkov na eni strani v skladu z načeli v zvezi z obdelavo podatkov iz člena 5 SUVP, na drugi strani pa mora ob upoštevanju zlasti načela zakonitosti obdelave iz odstavka 1(a) tega člena 5 izpolnjevati enega od pogojev za zakonitost obdelave, ki so našteti v členu 6 te uredbe (sodba z dne 7. marca 2024, Endemol Shine Finland, C‑740/22, EU:C:2024:216, točka 45 in navedena sodna praksa).

87

Opozoriti je treba tudi, da mora v skladu s členom 5 SUVP upravljavec dokazati, da se ti podatki med drugim zbirajo za določene, izrecne in zakonite namene, da so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo, ter da se v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelujejo zakonito, pošteno in na pregleden način (sodba z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 97 in navedena sodna praksa).

88

Poleg tega je treba utemeljitve iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke od (b) do (f), te uredbe, ker omogočajo, da je obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zakonita, razlagati ozko (sodba z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 96 in navedena sodna praksa).

89

Čeprav mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je obdelava, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca v smislu člena 17(3)(b) SUVP v povezavi s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), in členom 6(3) te uredbe, mu lahko Sodišče vseeno poda koristne napotke za rešitev spora, o katerem odloča (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 98 in navedena sodna praksa).

90

Kot je razvidno iz spisa Sodišča in zlasti iz pojasnil, ki jih je bolgarska vlada podala na obravnavi, hramba podatkov iz postopka v glavni stvari temelji na več določbah navodil, ki jih je minister za notranje zadeve sprejel na podlagi ZMVR, da bi izpolnil zakonske obveznosti, ki jih ima na podlagi tega zakona na področju vodenja osebnih spisov uslužbencev in njihove disciplinske odgovornosti ter na podlagi pooblastila, ki mu ga ta zakon podeljuje za izvajanje regulativne pristojnosti. Zato se zdi, da iz teh elementov izhaja, da je obdelava podatkov iz postopka v glavni stvari lahko potrebna za izpolnitev zakonskih obveznosti v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, določenih z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, ki jih javni organ, ki je upravljavec, izvaja v regulativnih navodilih, ki so tako pravna podlaga za obdelavo podatkov, ki jo izvajajo njegovi uslužbenci.

91

Postavlja se torej vprašanje, ali lahko podlaga za obdelavo v smislu člena 6(3) SUVP izhaja iz predpisa, ki ga javni organ države članice sprejme na podlagi zakonskega pooblastila, določenega v zakonodajnem aktu, za izpolnitev zakonskih obveznosti, ki jih ima ta na podlagi tega akta.

92

Kot je razvidno iz uvodne izjave 41 SUVP, kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, za to ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti ta pravna podlaga ali ta zakonodajni ukrep jasna in natančna, njuna uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

93

Poleg tega je v uvodni izjavi 19 SUVP navedeno, da bi, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov v smislu Direktive 2016/680 za namene, ki spadajo na področje uporabe SUVP, države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice.

94

Zato je treba iz tega sklepati, da člen 6(3) SUVP ne nasprotuje temu, da javni organ, ki je upravljavec, pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeli v predpisu, s katerim se izvajajo zakonske obveznosti, ki zanj veljajo v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), te uredbe, če je ta organ z nacionalnim pravom pooblaščen za sprejetje tega akta, če je ta pravna podlaga jasna in natančna ter če je njena uporaba za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, predvidljiva.

95

V obravnavanem primeru je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da so navodila ministra za notranje zadeve predpisi, sprejeti na podlagi zakonskega pooblastila, določenega z ZMVR, in so objavljena v bolgarskem uradnem listu. Vendar je treba zlasti preveriti še, ali so nameni obdelave v tej pravni podlagi jasno in natančno opredeljeni, tako da je njena uporaba predvidljiva v skladu s členom 6(3) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 41 te uredbe.

96

V zvezi z zadnjenavedenim je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da se navodila tega organa glede dokumentov, ki morajo biti v osebnem spisu uslužbenca, sklicujejo na dokumente v zvezi z disciplinskimi postopki.

97

Predložitveno sodišče mora presoditi, ali je mogoče ob upoštevanju vseh upoštevnih določb bolgarskega prava tako navedbo dovolj jasno, natančno in predvidljivo razlagati tako, da vključuje hrambo podatkov v zvezi s kazensko preiskavo zoper uslužbenca, tudi če ta zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan in ta preiskava ni privedla do disciplinskih postopkov.

98

Če je odgovor pritrdilen, se je treba vprašati, ali v skladu s členom 6(3), drugi pododstavek, SUVP zadevna zakonska obveznost v delu, v katerem nalaga obdelavo osebnih podatkov, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ustreza cilju v javnem interesu in je sorazmerna z legitimnim ciljem, ki se uresničuje.

99

Kar zadeva vprašanje, ali zadevna nacionalna ureditev ustreza cilju v javnem interesu, je bolgarska vlada v bistvu trdila, da obstaja javni interes za hrambo podatkov, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, glede na posebne naloge, ki jih opravljajo policisti, ki zlasti zajemajo ohranjanje javnega reda in varstvo prebivalstva.

100

V zvezi s tem je na splošno priznano, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 86 sklepnih predlogov, da naloge policista zahtevajo, da ta upošteva stroga pravila ravnanja, in da morajo policisti, kot je razvidno iz točke 45 te sodbe, v Bolgariji izpolnjevati moralna in etična merila, ki so višja kot za druge kategorije delavcev ali zaposlenih, s čimer dokazujejo, da imajo poklicne in človeške sposobnosti, potrebne za opravljanje svojih nalog. Poleg tega, kot je bilo navedeno v točki 75 te sodbe, so ta pravila ravnanja in ta merila izrecno določena v nacionalnem zakonu, ki ureja dejavnosti ministrstva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev.

101

Tako je mogoče šteti, da to, da se policistom naloži izpolnjevanje takih meril, spada v okvir cilja v javnem interesu in zato legitimnega cilja v smislu člena 6(3) SUVP, in sicer v bistvu zagotoviti poštenost osebja, ki je zlasti zadolženo za ohranjanje javnega reda in zaščito prebivalstva.

102

Zato je s takim legitimnim ciljem mogoče upravičiti, da se v osebnem spisu policista hranijo informacije, ki se med drugim nanašajo na status osumljenca tega policista v okviru kazenske preiskave, kadar ta kazenska preiskava poteka ali če je ta privedla do pregona ali njegove obsodbe, ker je lahko pristojni organ v takih primerih za zagotovitev spoštovanja pravil ravnanja in meril iz točke 100 te sodbe dolžan sprejeti previdnostne ali, odvisno od primera, disciplinske ukrepe.

103

Nasprotno pa v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je bila kazenska preiskava zoper zadevnega policista nazadnje prekinjena, ker identitete storilca ni bilo mogoče ugotoviti, in v katerem je bilo ugotovljeno, da ni dokaza o tem, da je ta policist storil kaznivo dejanje, in ob tem, da zoper njega ni bil uveden noben disciplinski postopek, iz elementov spisa, s katerim razpolaga Sodišče, ni razvidno, da bi bila nacionalna ureditev, ki določa hrambo podatkov v zvezi s tako preiskavo, primerna za uresničitev tega legitimnega cilja.

104

Tudi če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da nacionalna ureditev iz spora o glavni stvari ustreza legitimnemu cilju, mora poleg tega presoditi, ali je nacionalna ureditev, ki nalaga tako obdelavo, sorazmerna. Natančneje, v zvezi s hrambo teh podatkov je treba člen 17(3)(b) SUVP razlagati v povezavi s členom 5(1)(e) te uredbe tako, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar obdobje hrambe navedenih podatkov presega obdobje, potrebno za izpolnitev te obveznosti, ponovno pridobi pravico do njihovega izbrisa, zlasti iz razloga, navedenega v členu 17(1)(a) navedene uredbe. Predložitveno sodišče bo torej moralo po potrebi preveriti, ali je bilo obdobje hrambe podatkov v zvezi s kazenskim postopkom zoper tožečo stranko v postopku v glavni stvari predolgo.

105

Dodati je treba, da je cilj členov od 7 do 11 SUVP, ki so – tako kot člena 5 in 6 te uredbe – v poglavju II te uredbe, ki se nanaša na „načela“, natančno določiti obseg obveznosti, ki jih ima upravljavec na podlagi člena 5(1)(a) in člena 6(1) navedene uredbe, zato morajo biti z obdelavo osebnih podatkov, da bi bila ta zakonita, prav tako spoštovane – kot izhaja iz sodne prakse Sodišča – druge določbe navedenega poglavja, ki se v bistvu nanašajo na privolitev, obdelavo posebnih vrst občutljivih osebnih podatkov ter obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški (sodba z dne 4. maja 2023, Bundesrepublik Deutschland (Elektronski predal sodišča), C‑60/22, EU:C:2023:373, točka 58 in navedena sodna praksa).

106

Podatki iz postopka v glavni stvari pa so osebni podatki „v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi“ v smislu člena 10 SUVP, za katerih obdelavo veljajo dodatni pogoji za zakonitost iz tega člena 10, in to ne glede na to, da med kazensko preiskavo storitev kaznivega dejanja, za katero je bila oseba osumljena, ni bila dokazana. Natančneje, v skladu s to določbo se obdelava teh podatkov „izvaja le pod nadzorom uradnega organa“, razen če takšno obdelavo „dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki“ (glej v tem smislu sodbo z dne 24. septembra 2019, GC in drugi (Odstranitev povezav do občutljivih podatkov), C‑136/17, EU:C:2019:773, točki 72 in 73).

107

V obravnavanem primeru, kot je generalni pravobranilec ugotovil v točki 98 sklepnih predlogov, se obdelava iz postopka v glavni stvari izvaja izključno znotraj ministrstva za notranje zadeve, ki ima status upravljavca. Zato se ta obdelava izvaja „pod nadzorom uradnega organa“ v smislu člena 10 SUVP.

108

Nazadnje, v zvezi z zahtevo za izbris na podlagi člena 17 SUVP iz postopka v glavni stvari je treba poudariti, da bi moralo, kot je navedla Evropska komisija, ministrstvo za notranje zadeve kot upravljavec v skladu s členom 17(1)(d) SUVP, če bi predložitveno sodišče po presoji zakonitosti navedene obdelave ugotovilo, da ta ni zakonita, brez nepotrebnega odlašanja izbrisati zadevne podatke, ker se ne bi uporabila nobena od izjem iz člena 17(3) SUVP (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 118 in navedena sodna praksa).

109

Glede na navedeno je treba na peto in šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 17(3)(b) SUVP v povezavi s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), in členom 6(3) te uredbe ter ob upoštevanju člena 52(1) Listine razlagati tako, da je hrambo osebnih podatkov policista v zvezi z njegovim statusom osumljenca v okviru prekinjene kazenske preiskave v njegovem osebnem spisu zaradi vodenja njegove kariere in nadzora nad tem, ali ta uslužbenec spoštuje pravila, ki so neločljivo povezana z njegovimi nalogami, pri čemer navedeni uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan, mogoče šteti za upravičeno zaradi spoštovanja zakonske obveznosti, ki velja za javni organ, ki je delodajalec navedenega policista, na podlagi nacionalnega prava, če je ta pravna podlaga jasna in natančna, če je njena uporaba za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, predvidljiva in če ta obveznost ustreza cilju v javnem interesu in je z njim sorazmerna.

Deseto vprašanje

110

Glede na odgovore na vprašanja od prvega do tretjega in od petega do devetega, iz katerih je razvidno, da zahteva za izbris podatkov iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe SUVP in zlasti člena 17 te uredbe, na deseto vprašanje ni treba odgovoriti, ker se nanaša na isto zahtevo, vendar na podlagi člena 16(2) Direktive 2016/680.

Enajsto vprašanje

111

Predložitveno sodišče z enajstim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Direktive 2000/78 razlagati tako, da ta direktiva nasprotuje temu, da javni organ, katerega direktorat je pristojen za vodenje kazenskih preiskav zoper uslužbence, zaposlene pri tem organu, kot delodajalec zavrne napredovanje enega od svojih uslužbencev zgolj zato, ker je imel v okviru take preiskave, ki je bila nazadnje prekinjena, status osumljenca, pri čemer ta uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan.

112

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je namen Direktive 2000/78, kot je razvidno iz njenega člena 1, opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju in delu zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Kot pa med drugim izhaja iz člena 2(1) te direktive, so ti razlogi našteti izčrpno (glej v tem smislu sodbi z dne 21. maja 2015, SCMD, C‑262/14, EU:C:2015:336, točka 29 in navedena sodna praksa, in z dne 9. marca 2017, Milkova, C‑406/15, EU:C:2017:198, točka 34 in navedena sodna praksa).

113

Zavrnitev poklicnega napredovanja na podlagi statusa osumljenca osebe, ki je bila predmet kazenske preiskave, ki je bila nazadnje prekinjena, zato ne spada na področje uporabe Direktive 2000/78.

114

Poleg tega, glede diskriminacije, ki temelji na delovnem razmerju, je Sodišče razsodilo, da taka diskriminacija ne spada v splošni okvir, vzpostavljen z Direktivo 2000/78 (sodba z dne 9. marca 2017, Milkova, C‑406/15, EU:C:2017:198, točka 44 in navedena sodna praksa).

115

Zato je treba na enajsto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1 Direktive 2000/78 razlagati tako, da se ta direktiva ne uporablja, kadar javni organ, katerega direktorat je pristojen za vodenje kazenskih preiskav zoper uslužbence, zaposlene pri tem organu, kot delodajalec zavrne napredovanje enega od svojih uslužbencev zgolj zato, ker je imel v okviru take preiskave, ki je bila nazadnje prekinjena, status osumljenca, pri čemer ta uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan.

Stroški

116

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

 

1.

Člen 2(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) in člen 9(1) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ

je treba razlagati tako, da

se ta uredba uporablja za dejavnost, ki jo opravlja direktorat javnega organa in ki obsega to, da se v osebnem spisu enega od njegovih uslužbencev hranijo podatki v zvezi z njegovim statusom osumljenca v okviru kazenske preiskave. V zvezi s tem ni pomembno, da je ta direktorat te podatke pridobil prek drugega direktorata, ki je del istega javnega organa, pri čemer je zadnjenavedeni direktorat pristojen za vodenje tovrstnih preiskav.

 

2.

Člen 17(3)(b) Uredbe 2016/679 v povezavi s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), in členom 6(3) te uredbe ter glede na člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

je treba razlagati tako, da

je hrambo osebnih podatkov policista v zvezi z njegovim statusom osumljenca v okviru prekinjene kazenske preiskave v njegovem osebnem spisu zaradi vodenja njegove kariere in nadzora nad tem, ali ta uslužbenec spoštuje pravila, ki so neločljivo povezana z njegovimi nalogami, pri čemer ta uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan, mogoče šteti za upravičeno zaradi spoštovanja zakonske obveznosti, ki velja za javni organ, ki je delodajalec navedenega policista, na podlagi nacionalnega prava, če je ta pravna podlaga jasna in natančna, če je njena uporaba za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, predvidljiva in če ta obveznost ustreza cilju v javnem interesu in je z njim sorazmerna.

 

3.

Člen 1 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

je treba razlagati tako, da

se ta direktiva ne uporablja, kadar javni organ, katerega direktorat je pristojen za vodenje kazenskih preiskav zoper uslužbence, zaposlene pri tem organu, kot delodajalec zavrne napredovanje enega od svojih uslužbencev zgolj zato, ker je imel v okviru take preiskave, ki je bila nazadnje prekinjena, status osumljenca, pri čemer ta uslužbenec zaradi zadevnega kaznivega dejanja ni bil niti obtožen niti preganjan.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: bolgarščina.

( i ) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

Eureka dodaja povezave…